published and distributed under spermi t No. 208 authorized by the Act of Oct. 6,1917, on flle "GLASILO K. 8. K. S JEDNOTE' 1004 N. Cbicafo Street. JOLIET, ILL. pMtof* G-aiaH..* Tho lar*e«t Slovenian S^mTST*. u.iud States of America. ___every Wadne.day Sabacription price: y—rb 10.00 .. $2.00 .. $3.00 Telephone 1048 Office of Chieigo, 111. By order of the president, A 8. Burleson, Postmaster GeneraL • • ' Največji slovenaki tednik v Združenih državah. Izhaja vaako sredo. N Za čum, m leto Za Za im $0— $2.00 $3.00 NASLOV urtduitTt in aprtraMrt jat 1004 N. Chicago QStreet. Joliet, III. Telefon; 1048J tiik gu \: Entered a« Secord-Cla»s M,(t#r ahmoi '•ruarv P, 1920. at »ho ^ ACCEPTANCE TOE MAILING AT SPECIAL RATE OF P0STAQEPR0VIDBD No. 51.—Štev. 51. JOLIET, ILL., 22. DE iioi4c union at^iaQIIinoir, Under the Act el Afnat 24,_ltH2^ J SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Božične misli. Med vsemi prazniki cerkvenega koledarja je spominski dan rojstva Gospodovega najbolj častit in najbolj pomemben. Istega obhaja in slavi ves krščanski svet kot krono praznikov letos že 1920 krdt; s&j je bil vendar pred toliko leti rojen v revnem betlehemskem hlevu naš težko pričakovani Učenik in Izveličar ob Kojega rojstvu so nebeški krilatci prepevali glorijo: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Celih 33 let pe je naš božji Učenik trudil, da je tedanjemu hudobnemu in nevernemu ljudstvu vcepil glavne resniceikre-poetnega življenja, pred vsem pa ljubezen do Boga in svojega bližnjega. Te svoje nauke je končno potrdil s svojo smrtjo na križu, s svojim častitim vstajenjem in vnebohodom. Božični praznik je torej spominski dan največje verske resnice, dan prerojenja in tudi iz-veličanja človeškega rodu, dan sprave, miru jn božjo ljubezni Z ozirom na velikovvažnost tega dneva, rabi in piše ves civilizirani svet še dandanes rojstno leto našega Gospoda v zgodovini in ga bo pisal še pozna tisočletja. Blagor se onim narodom, ki zamorejp osobito letošnji praznik rojstva Gospodovega po« vsem veselo in dobre volje obhajati f Usoda in nesreča je pa hotela, da mi Slovenci ne spa-datfio v vrsto teh srečnih narodov. Predlansko in še lansko leto smo upali na naše narodno odrešenje. Pri tem ne mislimo v obče na -sebe, tukaj v Ameriki; pač pa nam * krvavi- srce ob spominu, kako bodo letošnji Božič, dan sprave in ljubezni, obhajali naši nesrečni bratje in sestre v tužni nam rodni domovini, ki so bili dne 12. nov. 1920 kot žrtev svetovne vojne zabar ran t an i in prodani tujcem! Da zares, tužna nam mati Slovenija bo letošnji Božič zopet obhajalarz žalostnim srcem, ker je nedavno izgubila nad tretjino svojih zvestih sinov in hčera, ter toliko s krvjo prepo-. jene lastne grude. S ponesrečil im plebiscitom na Koroškem (Dalje na 6. stolpcu te strani.) i RA (DECEMBER), 1920. Leto VI. Volume VL ]YKr ljudem na zemlji! / O tiha, blažena sveta noč! <> tiha, blaižena sveta noč! Pozdravlja zvezd jasnih te ogenj vroč v daljavi skrivnoglobokih; žeri nebeški baldahin, -na zemlji gleda z visocin, i kot pel bi v spevih visokih. e • • j O tiha, blažena sveta noči Pozdravlja krona kipeča te moč in glas nljegov te srebrni. Kako me kliče jasni zvon: • O hiti tja pred revni tron, ljubezen sveto vrni! O tiha, blažena sveta noč! Dosegla je višek ljubezni moč, glej v jaslih božje Dete! Kako se ljubko nam smehlja! prineslo nam je pol neba, prineslo sreče sivete.. G tiha, blažena,sveta noč! ti 'vnemaš v srcih ogenj vroč, k molitvi sklepaš nam roki. Zato pred jasli hitimo vsi, molimo Kralja večnosti v ponižnosti globoki! M. Elizabeta. — do . cela RESOLUCIJA DR. ST. 7. ▼ zadevi plačevanja podpore iz centralne bolniške blagajne. Glavni tajnik je prejel dne 20. t. m. od društva sv. t Jožefa št 7 v Pueblo, Colo., sledečo brzojavko, katero prinašamo na zahtevo na tej strani lista: Pueblo, Colo. 19. dec. 1920. . Sledeča resolucija je bila so-glasno sprejeta na seji društva sv. Jožefa št. 7. Vsa društva, katera so pristopila, ali ki bodo pristopila v centralni bolniški oddelek PRED 31. decembrom 1920 morajo plačati dva ($2.00) pristopnine za vsakega člana (ico> in bolniška podpora naj se prične izplačevati že s 1. JAN. 1921. - Mi smo mnenja, da bi ta znesek zadostoval; če ne, naj se pa razpiše posebni asesment. Iv. Germ/preds.; P. Culig, taj.; Maroko Stepan zastopnik. SMRTNA KOSA. Iz Pittsburgh Pa., se nam br-zojavlja, da je dne 17. dec. zvečer ob 6. uri umrl tamošnji ob-čeznani rojak in sobrat Matt Klarič v starosti 53 let, rodom iz Vinice na Belokranjskem. Koliko časa je pokojnik bolehal in vzroka njegove smrti ne vemo. Naša .K. S. K. J. je izgubila z Matt Kiaričem enega izmed najbolj vnetih in agilnih članov; kajti pokojnik je spadal k Jednoti celih 19. let (od 2. sept. 1901) in je bil član društva sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa., kjer je opravljal več let u-rad zastopnika ter pridobil mnogo novih članov. Kakor več zadnjih konvencij, tako se je pok. sobr. Klarič vdeležil kot delegat tudi XIV. konvencije v Jolietu, to'er se je oeobi- to rad vdelezeval vseh važnih debat v korist Jednote. Iskreno sožalje hudo prizadeti Klaricevi družini; nepozabnega pokojnika pa ohranimo v blagem in trajnem spominu! N. v. m. p. L_' RAZNE VESTI. — O natančnem izidu predsedniških volitev dno 2. novembra se šele sedaj uradno poroča kakor sledi: senator Harding je dobil 16,665,187 posameznih (ljudskih) glasov, njegov tekmec guverner Cox pa 9,149,819; torej je Harding z-magal z 7,515,368 glasovi večine. Socialist, kandidat Debs je dobil 912,877 glasov, ne pa nad 2 milijona, kakor so sprva pisali socialistični listi; in kandidat farmerske-delavske st- ranke je glasovalo volileev, . za temperenčnika Watkinsa pa 191,872. V zgodovini Združenih držav ni bil še noben predsednik izvoljen s toliko večino glasov, kakor senator Harding. — Nove priseljniške postave, katero je kongresna zbornica nedavno odobrila z 293 proti 41 glasom, senatska zbornica noče potrditi, pač pa dela nekaj iz-prememb v sledečem smislu: Senatska zbornica nikakor 251,-824 sti; to število naj bi bilo eiiia petina novodoslecev v primeri s številom že tu živečih natura-liziranih priseljencev dotične narodnosti. V to svrho naj bi .vlada Združenih držav namestila poseben) urad, ki bi dajal priseljencem potrebne potne liste. — V kongresu je te dni poslanec Siegel iz New Yorka predložil zakonski predlog za zvišantje števila kongresnikov na 83 namesto dosedanjega šte-ne odobrava zakonskega na-Vila 435. To povečanje se opi- črta, da bi bilo priseljevanje povsem za dobo enega leta u-stavljeno. Senator Gilling-ham ima izdelan tozadevpi zakonski načrt na podlagi katerega naj bi se pripustilo vsako leto gotovo število tega ali onega naroda v primeri s številom že tu živečih nattjriliziranih priseljencev dotične narodno ra na sedanje število prebivalcev v Združenih državah; dose-daj je bil izvoljen na vsakih 211,000 prebivalcev en kongre-snik, zanaprej se bo pa računalo istega na vsakih 219,000 prebivalcev. \ PRISTOPITE V K. S. JEDNOTO! in izdajalsko rappailsko pogodbo ji je bil "L&dan smrtni udarec, katerega ne bo nikdar prebolela. Slovenci smo izgutJili najdražji spominski zaklad, pokrajine okoli w znanega gospo-svetskega polja na južnem Koroškem, dalje ozemlje na Goriškem, Primorskem in celo na Kranjskem. Gorica, Trst, Pulj in pretežni del Krasa so prišli v roke izdajalskih Italijanov. Ako vpoštevamo * ta narodni atentat na Slovence, potem v resnici ne moremo in ne smemo trditi o srečnih, veselih in mir-nih,letosn jih božičnih praznikih. Kakb je prišlo do tega neču-venega narodnega atentata, si mi me amerikanski Slovenci še dandanes ne moremo .predstavljati. Pravijo, da se je minula sv%-tovna vojna vršila v s veho odprave imperij ali zma in v svrho osvoboditve ter samoodloče-vanja tudi zatiranih, malih narodov. Kaj smo pravzaprav v minuli svetovni vojni bas mi nesrečni Slovenci dosegli? Ničesar! Pač je padlo za osvobo ditev tužne nam slovenske domovine na tisoče in tisoče naših vrlih sinov, a — zaman! Zgodovina nam kaže, da so baš Slovenci največ pripomogli k raz sulu bivše čmožolte mačehe Avstrije in v zahvalo z§to so jih pariški in drugi mešetarji sedaj postavili z dežja pod kap. In še več! Nekatere, do cela slovenske pokrajine pod bivšo Avstrijo bodo sedaj pre tvor jene v potujčeno in ukradeno ita-' lijansko ozemlje. Dve leti smo čakali na našega narodnega Mesijo; prišel je pa Judež Iškarijot namesto njega ter nas izdal sovražniku s Svojim krivičnim rappalskim paktom. Kakor je zgodovinski Judež dosegel za to svoje peklensko delo zasluženo plači -čilo, da se je obesil, tako tudi • izdajalsko delo današnjih, modernih Judežev gotovo jie bo ostalo nekaznovan^. \ Čas, najboljši svetovni zdravnik bo tudi Slovencem čez leta prinesel narodnega Odrešenika in tedaj bomo lahko ob tem času v resnici lahko iz srca za klicali: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" I. Z. LISTNICA UPRAVNIfiTVA. Vsa društva, ki so imela tekoči mesec svoje glavne (letne) seje in volitev odbornikov, s tem uljudno prosimo, da nam izvolijo saj do 10. januarja do-poslati imena in naslove novoizvoljenih uradnikov (predsednika, tajnika in zastopnika), tako tudi čas in kraj mesečnih zborovanj za prihodnje leto. Ta imena bi radi imeli pravočasno na rokah za sestavo novega imenika krajevnih društev. / Glavni, tajnik je razposlal vsem tajnikom (icam) že minuli mesec dva listka v izpopolnitev; enega izmed teh naj se po-' šlje gl. tajniku drugega pa u-pravništvu "Glasila*/. Društva, ki ne bodo sledila temu o-klicu najkasneje do 10. januar ja. 1921 ne bodo označena v novem imeniku. Poezija svete noči. Gorska slika. Spisal J. Cesnik. Prav preprosto in odkrito bom govoril, kakor govori si vui**a, babica na zapečku, ko pripoveduje ^pravljice o kralju hutgazu, Žakleti kraljični, na-gaji vin akratijin, palčkih, poni-glavami!, Indiji Horomanriiji gozda, so bili že na mizi. Prestrašil se je in zmolil na tihem očenaš in sedel z gospodarjem za mizo. Sama sta bila v hiši. .postiti in blaženost "je legala na Jedla sta, hlapec v strahu, gospodar pogumno. TDedaj je zaletelo gospodarju in nlu obtiči lo v sapniku. V hipu je bil ves obraz temnovišnjev, oči so gledale debelo in n% čelu so se pojavile smrtne kaplje. Hlapec ib poaoonih znamenitostih. ixiuet Lavnn je praznoval svoje družino sveti večer. Visoke v garali je stala njegova hiša, cisto osamljena in zapuščena, jLot so zapuščena ptičja gne-,zua jeseni. Po vseh hribih in douiMUi je ležal sneg, svitel in kr*#uuen, da se je blestela bela g^nitino ob migljajočih zvezdah kol amje morje, če piuskajo na-lauko valovi in se poigravajo s pruttorno peno. Smrekovi go-zuevi so šeiesteli in nočne sape so ae dotikale z bodajoeimi knii vitkih smrek. Hiša je bila vkovana v sneze-ao odejo, in od nje je peljala seka gaz v dolino k f ari. Vrata so se odprla in iz veže j> stopil oče Lavrin, dolg, moča« človek, z velikim loncem v rokah. V njem je bila žerjavi-*a in nanjo je po tresel zdroblje-aih oljkovih vejic. Za njim je stopala žena Meta, majhna, široka in krepka, s skledico v levici. V skledici je bila blagoslovljena voda. In zadaj so šli: ded, sključen in nadležen, s sivo brado in bolno nogo, njegov vauk Janez, raven kot sveča, šeieeuh mišic in krepkih prsi, teta Franca, hlapec Marko in dekla Pepa. Vsi so bili odkri-i ti, tudi ženske. In molili so *er je bil bolehen. glasno in pobožno, oče Lavrin m mati sta pa kadila in škropila. Vse shrambe so prehodili, kaiče, hlev in svinjak, in vse je •de Lavrin priporočil v varstvo novorojenega deteta. Družina je melila za njim vdano in pošiljala enake želje k Bogu. Ko so se vrnili v sobo, so se pesedli k mizi in večerjali zelje ia žgance. Pridno so zajemali in malo govorili. Nocoj je sveti večer in srce je polno svetih čustev. Le dekla Pepa ni mogla driati jezika za zobmi. Bila J^lepetava in jezična in hla-arko, moder in molčeč se je zaradi tega več-sprl. Nekoč jo je ce-ker ga je hotela učiti, "Se živini stelje in polaga i3aje. "Na, čeljust klepetava!" je rtkel in ji pripeljal zaušnico. Tekla je k Lavrinu in mu to-Wml "Marko, ali si padel na glave, da jo tepeš T" "Komandirala me ne bo ta macafura. Sam dobro vem, kdaj je treba živini kidati, jo krniti in napojiti." "Nič te nisem komandirala. Prav lepo sem ti rekla. Kaj M lagal!" "Sam bes te plentaj, klepe tofja. Ni prijetno živeti s teboj pod eno streho," je odgovoril Marko, zapalil pipo in od« je poslal goreč vzdih proti nebu ^ 8ije Vseh obrazov. Spo- ../1««.'! »/unA^amo a +nlrn • • • __ i -_____ 7'j jg^ksmmhm ubog. Na HrvaŠko je hodil zimi v gozdove. . Neko pomlad se je vrnila vsa kolonija, le njenega fanta ni bilo. Pobila ga je smreka. Od tedaj ni več hodila na plese, ni se zmenila za moške; začela je moliti in se njena suha lica. Vzela je v roke sv. pismo in čitala o rojstvu Kristusovem. O pastirjih je čitala in angelih, ki so peli nad betlehejnskimi planjavami: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" minjajo se bojev, težkih, morda usodnih za svoje življenje. Danes je vse pozabljeno. Ded je imel na hrbtu že skoro devet križev, mnogo je pretrpel, noga mu dela preglavice, starost in naduha ga mučita. Pred tremi leti je žagal v gozdu bukove hlode. Celo življenje je gozdaril, to je bila njegova sreča, zadovoljnost. In nikoli se ni pobil, varoval ga je Bog in angel varih. A tisti dan je prišla nezgoda. Hlod mu je hlastil na stopalo in ga zmečkal. Mesec dni je ležal in ni mogel ganiti z nogo. Vsa domača mazila je poskusil. Zdravnika pa ni majal, bal se je, da bi mu odrezal nogo. In ko je vstal, je čutil, da ne bo nikoli več zdrav, da ne bo mogel več k fari. Trpel je vdano svojo u-sodo, rezljal žlice ih žličnike, kuhalnice in lesene skledice ter mislil na prejšnje čase, ko je vozaril s l^onji po Krasu v Trst. po Šempaskem polju v Gorico Gradiško in celo na Italijansko jo je< pesfamen Spi vekf jf vzel čast in jo popjthal čez morje. Ko#j* .dobila sina, Božična.noč, kako si lepa, ♦ . • 1M » --Al__t J1 iw„ l^JLK « <* ryrwA i-n lntr! m udaril gospodarja s tako močjo po hrbtu, da se je zvalil pod mizo. Gmok mu je smuknil iz ust, in bil je rešen. Potem je bila poroka in svatba. Hlapec in hči sta se vzela." Tako je pripovedovala dekla Pepa, teta Franca, zelo pobožna ženska, jo je pa svarila, naj ne govori preveč. Po večerji je Janez nažgal lučke pri jaslicah. Da, jaslioe, skoro sem pozabil nanje! Koliko truda si je dal Janez, da je poiskal pod snegom mahu, ga prinesel domov v oprtnjaku in napravil jaslice v kotu nad mizo, kjer je sicer visel bel golob-ček z razprostrtimi porotnica mi. Jaslice so bile lesene. Bog ve, kateri domači umetnik jih je izrezljal iz lipovine. Nekatere podobe so bile nerodne, posebno pastirji so bili neokretni, a vendar so v celoti dajale prijeten vtis, in dedu se je zdelo, da ni na svetu tako lepih jaslic, kot so domače. In pokleknili so Vsi pred nje, 'amo ded je sedel na zapeček Oče Lavrin je molil, vse tri dele rožnega venca je molil. In čim dalje so molili, tem večja pobožnost se jen. Samota in leta so ustva ie selila v njih duše, in večji .ila kremenit značaj. V mla mir in zadovoljstvo. j Josti je ljubil hčer bogatega Zunaj^je vel veter ,od gora gostilničarja v Zalesju, in oblju nebo je bilo jasno kot ribje oko »ila mu je •ila in on jo je zapodil oče od hiše* Otrok je kmalu nato umrl. Jokala je ,nad svojo sramoto; se kesala in šla služit. Preklinjala je zape-1 jivca, ki ji je uikradel srečo. .Danes je vse pozabljen^. In kaj beiem v vaših očeh, mati Meta, in v tvojih Janez f Srečna sta,. nista izkusila ne goiija trpljenja in gorja storjene krivice. Blagor vama! O ne, tudi vidva sta občutila bolest. Pet otrok je imela Meta in le Janez je ostal. Koliko je trpela z njimi! Komaj so dorastli, da bi ji pomagali, pa je prišla smrt. Francko in Metko je pobrala zapljučnica, Tončka vnetje črev, Peterček se je pa pobil na.paži. Krava sivka je iz-prožila skalo, ki je ubila nedolžnega fanta. Veliko je potrpela mati Meta, a vse voljno in vdano, ker je bila pobožna žena. In Janez! Petindvajset let je dopolnH. o sv. Andreju, raven je ko sveča in krepak kot hrast v dobravi. Odslužil je cesarju in bil ponosen na to. Imel je tudi dekle, Fortunatovo Marič-ko iz Vodic. Ko je šel k voja-i kom, mu je pripela šopek za klobuk in se zjokala na njegovih prsih. Tako se je zjokala, kot bi ji bilo usojeno, da ga ne /idi nikdar več. In res ga ni videla. Bog jo je poklical k sebi. Tako se je zgodilo,! da je postal Janez žalosten, da ni verjel rožam in smehu, plesu in godbij solnčnim žarkom in pti ijemu petju. Noooj je pozabil na vso in mati-Lavrinka tudi Včasih je začutil veliko boleči no in nevolja se ga je polastila j saj je nocoj sv/eti večer. Danes, je vse pozabljeno. . Ded si je naložil pipo, vzel Oče Lavrin je resen in zamiš _obo, kresilo in kresilni kamen 1 noč. log! ja sklepa, a Bogt joni* - ko le, B r . .. . Mar%lupr da Nad tabo zvezdni goreli niso se tako, kot biseri v kmljevi kroni bleste nocoj, na zemljo zro. Božična noč, ti noč deviška, kakor otrok na krstmdan! Nad tabo glorija svetniška, pod tabo prt iz zvezdic tkan. Vse belo, čisto, v luči bajni, kristal pozidan na kristal. So li v te j noči.večnotajni priklile lilije iz tal t Božična noč, kako s> srečna! Kako ti srca si lastiš! Kot da nam vstaja zarja večna/ tako ti blaženstvo deliš. Prižigaš nam drevesce polno, nabiraš u&teca v smehljaj, le ti pričaraš v dušo bolno že davno izgubljeni ratf. Božična npč, kako si sveta! Prinesla zemlji s» Boga, zato nikdar ne bo ti vzeta zahvalna himna in srca. Stoletja bodo odhitela--- Iz zlatih vil, in bornih koč še tebi pesem bo donela, o blažena božična noč! M. Elizabeta. [ Simon. „ Narodna pripovedka. I. Razven Bethlehema gotovo ni kraja, ki bi bil z detinstvom Jezusovim v tesne ji zvezi, kakor Nazaret, ki leži v južni Galileji, kake tri ure od gore Tabor. Oddaljeno od - svetnega hrupa sanjalo je "cvetlično me- ter prižgal tobak. Gosti ob j st0 V za časa rojstva našega Od ački so se dvigali proti stropu j rešenika sladki sen svoje bo-'ahotelo se mu je govoriti. In dočnosti. Posejano v dolinske-sačel je o svoji mladosti, o J mu kotlu, obkroženo krog in Gozd je šumel svojo tisočletno pesem. Kot orjaški starec je j zdihoval. Zvezde so brlele na j nebu in bile zavite v svetel paj-colan. Tako prijazno so mig ljale kot nekdaj pastircem, ki so hiteli molit Zveličarja v jas licah. Kot sanje tisočletij je zvestobo. Lepa je Francozih in tihotapcih, ki so krog od apnenčevega skalovja, je bil krepak in cradli, kjer eo mogli, o volko- zdi.se kot miroljubna zibelka, drav, sin .premožnega očeta i* -ih in risih, ki jih je streljal po ki je krila in čuvala prvo mla jonosen. Zdelo se mu je, da S( r0Zdu, o divjem možu, grdem, dost božjega Deteta. Kakor je nu ne more nobena ustavljati n kosmatem, ki je govoril kot bilo to mestece rojstni-kraj sve- Jomneval je takrat, da bi kla n grizcl konce, in o godcu, ki te Device, tako se sme po pra il zvezde z neba in jih polagal ie je norčeval iz svetnikov in vici nazivati i domovje svetega / njeno naročje. In verjel je ;mrti in pri pogrebu skočil iz Jožefa. ijenim sladkim besedam in se trste ter izginil v hosti, da ga Zveličanje sveta je bilo do- aral. V srce ga je bolelo, a i so pokopali na blagoslovljeni j slo, in sveta Družinica povrnila W hnlAČina iti ra nnm- emlji. i se je s svojega bega iz Egipta bila tista velika noč.* Zganili .•K) se narodi iz spanja, radoved- >zdravel je bolečino in se poro ne oči so se ozrle v svit. Kdo j il s preprosto godčevo Meto. Tako je prišla deseta ura. nazaj v domačijo; tedaj je spre-in od kje? Majhen in nepoznan, \Ti mu prinesla srebra, a pridne>; in nerodno je odbila na j( lo miroljubno mestece najsve-zaničevan in umorjen na križu, oke in bistro glavo. In ko so stenj jeii ^ ge napravi jati k tejše izmed ljudi v svoje oaidje In razpel je svoje mreže v je-; orišle težke ure, ga je tolažila )0lnočnici. Mati Meta, teta Ena izmed malih sivih hišic zeru človeštva. Samo dvanajst n delila z njim gor^. Letos s0 Franca in ded so ostali doma. sprejela jih je pod svoj krov ribičev si je izbral in z njimi jej prišle take ure; Jenko iz Zales viarko je prižgal v peči bakljo, | Ker so bili revni, vkljub temu zmagal ves svet. Valovilo je ia je prestavil mejnik v Lazih n ^ ^nig za drugim po ozki da je božje Detece prebivalo v jezero, visoko so se penili vakv. Imela sta pravdo, se prepirala ^azi. Tedaj so se pokazale tu njihovi sredi, lotil se je sv. Jo-vi, zaganjali se v čoln, a varno klela in zmerjala. Jeza in so- ji na drugih hribih baklje. žef takoj Uvojega rokodelstva, fo pluli v razburkanih vodah vraštvo je nastalo med njima ; pT\ fari je zapel zvon, in o- Tik hišice, ki jo je opletala vin-Mogočna je bila Njegova bese- Lavrin ne, da dobi pravdo rja^ij so Se zvonovi po vsej do- ska trta, da jo je bilo komaj vi da, tolaži ji va in polna upanja, j vkljub Jankovim spletkam, a [ni Lcpo in nmerjeno so peli1 deti iz zelenja, postavil si je tista beseda: "Z vami sem vse vesel ni. Nikoli v življenju se 8Veto in n06ni v srca tr- majhen tesarski prostor, dni do konca sveta."i _ ni pravdal, zato mu je hu^o. A 0ečih Zemljanov blažena ču- Sobotno jutro vzšlo je nad Tako so odmoKli in posedli nocoj je v njegovi duši mir, no- ,tva. Slast teh čustev občuti! Galilejo. Kot nemi molilci sta- ! pobožna duša, ki je romala v le so v bližnjem logu vitke, po-ujiiii, mrzli in neprijetni in se nosne palme in košata oljčna vrnila po dolgih letih pod do- drevesa; oranže in gi anate pile okrog mize. Mati Lavrinka je je vse pozabljeno, vžgala svetilko in jo nesla v go- In Marko! Trd je in sivi lasje renjo sobo, kjer je stala na sre- mu že poganjajo. Zgodaj st di javorjeva miza. Na njej je J mu umrla oče in mati, in siroto ležal velik bel hleb, poprtnjak, ? jo vzel v svojo oskrbo Lavrin. pogrnjen s čistim prtom. Na;Bil je najprej pastir. Takrat Srečen je oni, ki jo Čuje,'', stavila svetilko na mizo, da je pravila. "Na praproti mora no5 ob poprtnjaku na 'čast novorojenemu Zveličarju. In odprla je veliko skrinjo in na tresla v predpasnik orehov, lešnikov in suhega sadja ter nesla družini, da tolče in je po slari šegi in navadi. Teta Franca pa ni jedla. Bila je gospodarjeva sestra in ostala devica. Petdeset let je imela na hrbtu in bila. je zelo pobožna. Iz obraza in vedenja si rtegnil to brati. V mladosti ni )ila taka. Menda ni bilo plesa, ia ne bi bila zravenT Nekoč ji je oče ponujal tolar, če ne gre. In tolar je v tistih časih nekaj veljal "Oče, če mi ponujate stotak, ga ne vzamem. Rajše grem," je rekla in Sla. Tudi lepega faifi je imela, pa je bil nevede ležati, pa jo čuje. Nekdaj je cul bogaboječ hlapec vole, ki so se pogovarjališ 'To leto zadene gospodarja velika nesreča. Cmoke bo* jedel in se za davil. Rešiti ga more edino hlapec, če moli zanj vsak dan. Za plačilo mu da gospodar lastno hčer in prepusti mu vse posestvo.' Hlapec si je to dobro ■spomnil. Molil je vsak dan sa gospodarja in svaril gospodinja, naj ne kuha cmokov. Gospodarju je povedal pogovor ▼olov, a ta se mu je smejal, ker je bil brezbožen človek. Nekoč je šel hlapec zelo zgodaj v gozd. Tedaj je skuhala gospodinja moke na gospodarjevo pove-*e. Ko je opoldne pripeljal is svetega Janeza dan ga pride;je bil še najzadovolinejši, ker ie!. [blagoslovit gospod od fare in'j'e živel brez skrbi* Veselil se Klepetava je bila torej' Pepa ua 8v- Kralje zjutraj ga raz- je solnca nad seboj in lepe božje in pri večerji je pripovedovala, Lavrin ter razdeli med narave, okrašene s pisanim * aoooj govori živina. j družino in živino. Mati je po- cvetjem, zelenimi gorami in su- x—-i-----LMi— — mečimi gozdovi. Skrbel je le za čredo, da je prišla sita in vsa domov, da se je opoldne in zvečer napojila v kalu. Potem je bil hlapec. Rad je delal in se potiL V delu je našel uteho, delo ga je osrečevalo. Brigal se ni za svet. Le dvakrat na leto se ga je spomnil: na dan svojega patrona in na pustno nedeljo. Takrat se je napil pri fari in prišel pozno domov. Gospodar mu ni tega zameril. Marko ni užil na svetu veselja, ni užil ljubezni, le eno dolžnost in potrebo je poznal: Lavrinova kmetija mora biti trdna, mora rasti. Žulje je dobil in noge so postale okorne. Nocoj je vse pozabljeno. Pepa je bila res klepetava, re hudobna. Nesrečna je bila. muči krov. Mati Ikfvrinka in teta Fran- a sta se odpravili spat, ded je pa ostal na zapečku vso noč, po davni navadi svojih očetov. Kmalu se mu je zadremalo in sanjal je o jaslicah, ki so se mu zdele najlepše na svetu, in o Je-zuščku, ki ga čaka in vabi k sebi. Sanjal je kot dete. Po vseh hribih in dolinah je ležal sneg, svitel in kristalen, da se je blestela bela gladina ob luninem sijaju in trepetu migljajočih zvezd kot sinje morje, če piuskajo nalahno valovi in se poigravajo s prozorno peno. Smrekovi, gozdovi so šeiesteli in nočne sape so se dotikale z božajočimi krili vitkih vrhov. Taka je poezija svete noči v gorah, preprosta in lepa kot je lepa pravljica sivolase babice, ali tiha, svetu neznana molitev samostanske device. AGITIRAJTE ZA K. S. JEDNOTO! so zaželjeni pozdrav jutranje zore, ki je oblila sveto mesto in barvala rosne kapljice krvavo-rdečim svitom. Skozi okenca nizke kočice lukalo je trtino brstje in trkalo obnje z rahlimi prsti. Staro oljkovo drevo, ki je stalo kot straža tik pred hišico, zrlo je sveto Družino v pobožni molitvi: s svetimi angeli, ki so bili navzoči kot nevidni gostje, molila je psalme. Sveti sobotni mir napolnjeval je naravo v hribovitem Nazaretu; vse je počivalo zunaj in znotraj v hišici, kjer je orodje sv. Jožefa, svečlo uglajeno od pridne porabe, viselo ob stenah. Molitev psalmov bila je ravno 8končana, ko potrka nekdo na duri. Tuj potnik z malim dečkom stal je na pragu. Na Jožefa obrnil se je tujec in ga prosil, naj bi sprejel njegovega sinčka# kot vajenca tesarske obrti; zakaj tesar Jožef bil je znan Siroma po Judeji in je slovel kot skromen, bogaboječ mož, kateremu bi bil vestni oče rad izročil svojega sina, Jožef velel je tujcema, naj vstopita in je ljubeče opazoval malega Simona, ki je boječ obstal na! ptagu in vrtel klobuček med! prsti. Po medsebojnem dogovoru bil je mali tujec sprejet v okrilje sv. Družine in je ves radosten segel malemu Jezusu v desnico. Oba dečka rastla sta v slogi in otroškem prijateljstvu, učila se skupno rokodelstva in*pomagala Jožefu pri delu. O prostih urah igrala sta sc skupaj ali pa kaj postregla sv. Devici; šla skupaj po vode na vodnjak, ki se je nahajal za-naj mesta, in ki je prejel kasneje ime "Marijin vodnjak." Tako je postal mali Sims* družabnik mladosti Jezusove im ga je vzljubil kot brata, ko je prišel črez leta njegov ostareli oče nenadoma ponj, da bi ga odvedel domov, ker je rabil mladeniča v podporo svoji starosti. S solzami v očeh poslovil se je Simon od svojega sivolasega mojstra, ki ga je v slovo sfe blagoslovil; težko se je ločil od božjega mladeniča; • katerim ga vezala prijateljska vez in čigar visoko poslanstvo naj bi se v kratkem izpolnilo. Malo časa zatem legel je sive-lasi rednik k večnemu počitka, uspavan od najpobožnejše se-proge in najsvetejšega izmed sinov. Hišica v Nazaretu videla je odhajati svoje prebivalce, le sveta Devica je še bivala v nji, duševno tesno združena 8 svojim oddaljenim Sinom, Čigar n-ra je bila prišla. n. Tri dni hoda od Nazareta lefti sveto mesto Jeruzalem, ki je zr lo nasproti svet pretresajočema dogodku, smrti božjega Sinu. •'Na križ ž njim!" kričala je divja tolpa v nespravljivem sr-, lu napram onemu, ki je, dobrt-te deleč, hodil okrog. Pred vrati Sijonskega mesta stanoval je tesar Simon. Nič ni vedel o dogodkih zadnjih dni v templu in v mestu samem. Ne-utrudljiv pri delu, pričakoval je bližajoči se velikonočni praz tiik kot dan počitka. Tedaj ga je tiralo neko noč, ko ni mogel zaspati, na streho njegove hiše; oilo mu je tako tesno, tako mučno pri srcu. Zdolaj tekel je potok Cedron v svoji skalni strugi mimo palač in vinogradov. Bledi lunin svit seval je skozi temno oljčevje bližnjega dvorca ob podnožju, hriba. Zazdelo se je Simonu, kot da čuje surov krik in divje vpitje sem iz vrta Getsemanskega, Zares, tam je morala stopati tropa vojakov, kajti žar bakelj seva i je skozi oljčni gozd in njihov dim valil se je po zraku. Toda kaj to njemu mar? Čemu ga to ta ko razburja, da mu $roe nemir no polje v prsih T Čudno! Sedaj je začni nekoga tikati spodaj ob duri. Prestra šen hitel je doli, da bi odprl ker so vsi prebivalci spali. Pred durmi stal je služabnik višjega zbora z naročilom, glaseč se: "Se to noč naj bi mojster lastnoročno izgotovil križ, ker jutri že bo neki hudodelec umrl na njem!" Nemudoma podal se je mojster na delo in ko je posijala rana jutranja zora skozi okno, oblila je s svojim krvavim £a- * rom dogotovljen križ. 2e se je gnetla velika množica pred hišo, da bi ga vzela v posest: in z glasnim krikom, kakor da se gre za častno znamenje kakemu junaku, tirala ga je odtod. Simon pa je ostal tih in ža losten; sam ni vedel, kako mu je. Zakril si je obraz in sedel v misli vtopljen. Nakrat pre drami ga močan potres; nakar vidi, da se potemni solnce pri < belem dnevu. Tedaj ga ne vzdr ž: več v hiši. Pq izmrlih ulicah hiti tja, kamor je plulo danes vse, kar je živega v Jeruzalemu, na sodno mesto Golgato. Med potjo prestraši ga — us w viseče—truplo Judeževo. A hitel je dalje, na* mesto inrtva- Uoh glav, kjer je že iz dalje o- jasil troje križev. Njegova glutnja! Na srednjem križu vzrl je prijatelja, svetega tovariša svoje mladosti, visečega. Kolika bolečina! Z obema rokama sklenil se je križa, ki je bU sam iatesal. Stoprav govo-ril je Odrešenik desnemu razbojniku; obečal mu je raj. Tudi gvoji Materi, ki je prihitela iz Nazareške hišice, da bi hodila križev pot s svojim Sinom, govoril je umirajoč. Še je videl Simon, kako je njegov Jezus glavo nagnil in umrl; a več ni čutil, kako je kapljala kaplja ia kapljo iz srca Gospodovega ioli nanj. Smrtna ura Odreše-nikova, ki je napolnila z grozo vso naravo, postala je i zanj u godna ura. Krog in krog odpirali so se grobovi in dajali svojo mrtvece njizaj; zemlja se je tresla, skale so pokale... A Bog je sprejel dar svojega Maziljenca; tema je zbežala. Zemsko solnce je zopet obsijalo najpomenljivejši dan človeštva. Ali za Simona ni napočil noben dan več. Mrtev ležal je pod križem, ki ga je iztesal svojemu Odrešeniku. Maroiseov božični večer. T Spisal Andre Theuriet. Zdravnik Maroise je ostal samec. Kadar je bil med svojimi starimi oženjenimi prijatelji, se s tem ni pozabil pohvaliti in se je kaj rad pobahal s pol zvitim, pol usmiljenim nasmehom, da je izvrstno uredil svoje življenje. V resnici, u-redbe, ki naj bi ga osrečile, so razodevale praktičnen, preVi-den in premišljen razum in malo tndi sebičneža. Izvrševal je svoij posel na deželi in je stanoval pri sestri, ženi bogatega veleposestnika v Langnji, ki sta bila brez otrok, zato se ni bilo bati zdravniku motenja in otroškega vršiča. Videli so se le pri obedu. Gospod Maroise je svoje bivališče skrbno izbral, tako da ni bil nikomur na poti i nda ni bil od nikogar moten. Stanoval je v prizidku, vendar je i-mel svoj dohod. Iz okna nje* gove sobe, ki je gledala proti vzhodu, je bil lep razgled na sadni vrt, na travni^, ki je segal do reke, in v ozadju na obširne in globoko se razprostirajoče gozdove, ki obkrožajo liki amfiteater Auberive z širokim pasom. Ko si je gospod zdravnik Maroise tako lepo uredil, da bi užival sladkosti rodbinskega življenje, da pa ne bi iz-kubal njega neprilik, se je leh-ka pohvalil, da se je skrbno pripravil, da bo živel v zadovoljstvu in sreči na svoje stare dni. Oil, ne predebel, ne presuh, še ni jzgutyl svojih las in imel še vse zobe; hojo je imel trdno, bistre oči, imel je slast do jedi, in to obilje zdravja ga je v njegovi zreli dobi usposabljalo za ljubeznivega in živahnega družabnika. Zafo je smel po pravici upati še na dolgo vrsto srečnih dni. — Pa kdo bi vedno uganil bodočnost? Preden moremo soditi o človeku, da je bil srečen.' niuramo počakati njegove smrti. — Vse je slo po sreči tja do šestdesetega leta. Toda, ko je dosegel zdravnik svoje šestdeseto kto> je nepričakovano umrl njegov svak, ki je bil duša hi-*e. Vdovo, ki je vedno odlagala vse svoje skrbi možu, je ta hipen udarec vrgel iz ravnotežja. Njeno zdravje je bilo tako omajano, da je morala ostati doma. Ravnik je odolel žalostnemu dogodku, a je bil prisiljen, njegova sestra, ki se zdaj ^ ni imela časa brigati, vze-v 81 ftrežnico, da bi ga kar naj-nadlegovali v njegovih ijnKik flftbiifrnih navadah. Ta strežnica je bila Burgundka pri približno štiridesteh letih, visok© rasti, zarjavela kot trt-ni list v kimavcu, črnih las, širokega čela in majhnih, rjavih, pisano zročih oči. Bkztogo-tila se je cesto za prazen nič, nosila se samozavestno, imela vedno vzdignjeno roko, da u-dari, če treba, in je kaj rada u-govarjala. Bila je samica in pridna kuharica. Služila je že tudi pri župniku v vasi Saint-Loupu in je umevala izvrstno kuhati,-Njeno pecivo z okusno skorjo je bila posebnost, prav-tako njena pečenka in pražena govedina, ki jih je vedno pra vočasno vzela od ognja, kot je to znala ona, tako da jo je vzel zdravnik kljub njeni razburljivi naravi. v , Po preteku_enega leta je zdravnikova sestra umrla za oslabelostjo. Pokopali so jo poleg njenega moža na majhnem v-zvišenem pokopališču par korakov od cerkve in samec, ki se je tako lepo uredil, da bi mirno živel na stara iota v tihem obiteljskem krogu, je ostal osamel v obširni hiši sredi praznih in zapuščenih sob. — Gospod Maroise je začel u-videvati" ničnost svojih načrtov. On, ki je toliko "hvalil vedrino življenja zrelega moža, primerjajoč ga tihotnemu in smehljajočemu se solčnemu zatonu, je moral nerad spoznati, da prinaša vsak zaton več sivih megel kot škrlatnih žarkov in da je samota večernih let življenja trpka in moreča za ljudi, ki niso bili navajeni drugega kot pečati se s samim seboj. " . Odkar ni bilo več njegove sestre in svaka, ki bi ga zabavala pri kosilu z nedolžnimi domačimi šalami in dragimi spomini, se gospod Maroise ni čutil več tako čilega. Jed mu ni teknila, postajal je betezen; nekega dne je začutil v nogah tr« ganje, ki je bilo najbrž posledica premočne hrane njegove strežnice Mihaele in moral se je skrajno paziti. Drugič je spet s strahom spoznal v krogu svojih prijateljev, da le slabo slši pogovore gostov in je uvidel, da postaja gluh. To odkritje mu je vzelo veselje do družabnega . občevanja in postal je samotar. Krog njegovih tovarišev se je vedno bfclj ožil in marsikateri izmed nijih je že zapustil svet; vedno večja samota ga je obkroževala in počasi je čuteval nagnenje, .da bi občeval z mlajšimi ljudmi, a ni pojmoval niti njih življenja, ne zabav , in oni so ga smatrali za "pradeda",ikar ga. je še bolj odtujilo svetu. Čemeren in sam v samotni hiši česfokrat ni imel druge družbe kot to razburljivo strežnico, ki ga je sčasoma popolnoma obvladala, zato je začel vse vnemar puščati. Imel ni nobene moči več, da bi popravljal pohištvo, ki je zahtevalo obno-Če se (je pokvarila streha, rezili ca La se -ni hotela a to mislijo spoprijazniti. Njej je donašalo ne le ponos, temveč tudi dobiček, če je gospod Maroise zdravil v vasi in po okolici. Njej so se dobrikali, kadar r. rt H A Ji Telefon: Chicago 1048. JOLIBT, ILL. ----- Subscription price: .................$2.00 For Foreign Countries .............................. ................. .$3.00 skrbi in stroškov. | i i 'i S * Uredništvo in upravništvo "GLASILA K. S. K. JEDNOTE" želi vsem glavnim odbornikom K. S. K. J., starim in novim odbornikom (icam) krajevnih društev, vsemu članstu nase Jednote, sotrodnikom in čitateljem lista % ZDRAVE, VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE g |f PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO. gj Ivan Zupan, urednik. gj JPP^PPPP^ Zavarovanje pri društvu s trgovskega stališča. Spisal Dr. Jos. V. Grahek. Malo je ljudi, kateri bi za malo časa premišljevali kako velikega pomena je zavarovanje pri kakem društvu. Ker je mnogim temeljiti način poslovanja bratskih organizacij s trgovskega stališča neznan, zato delajo različne nesmiselne sodbe o ta kem zavarovanju. Cul sem že rojaka ki je zatrjeval, da bi moral biti prost vsakega nadaljnega asesmenta, ker spada že nad 20 let k nekem društvu. Ako bi dotičnik vzel svinčnik v svojo roko ter pričel računati kar je že vplačal v društveno blagajno, bi imel gotovo povsem drugačno sodbo o tem. Pa izračunajmo torej mi namesto njega! Recimo, da je član N. že celih 20 let pri društvu, kamor je plačeval asesmente še po starem načinu; ker glavni odbor one Jednote ni imel v veljavi postavnega, oziroma predpisanega asesmenta za članstvo, torej tudi član N. ni plačeval zadostnih prispevkov za svojo zavarovalnino $1000—kakoršno zahtevajo vse velike zavarovalne družbe. Zdaj se je pa oglasil državni zavarovalninski oddelek zahtevajoč "postavno plačilno lestvico za vse one člane te ali druge podporne Jednote. Postava veli tudi članu N takole: "Plačuj pravilni asesment, ali pa pusti organizacijo!" Zdaj pa izračunajmo glavno stvar: Ako bi član N. plačeval $2.00 posmrtninskega asesmenta na mesec, bi znašalo to $24.00 na leto. Kako dolgo bi moral človek plačevati po $2.00 mesečno, da bi vplačal približno $1000? Nad 40 (štirideset!) let! Pri tem smo vzeli precej visok asesment $2.00 katerega član N.* nikdar ni plačeval, morda samo polovico toliko, osobito še od začetka, ko je k Jednoti pristopil. Seveda pride pri tem nekaj dolarjev pri obrestih, kar ni težko izračunati. Če bi torej član N. plačeval nad 40 let bi vplačal $1000. Kako je pa s članom, ki umrje veliko prej ? Vzemimo slučaj, da člana N. ubilje plast kamenja v rudniku pri delu, ko še ni eno leto pri društvu. Njegovi dediči bodo dobili cel tisočak ($1000) dasiravno je ttf član vplačal v Jednoto komaj $24. Da znani so mi slučaji, ko je član umrl že prvi mesec po vstopu v društvo in Jednoto; plačal je za posmrtnino komaj $2.00, a prvi teden za tem ga je za^ dela smrtna nesreča. Naravno, da so dobili njegovi dediči celo zavarovalnino. To je torej fraternalizem, ali bratstvo, da pomagamo eden drugemu; mi ne vemo, katero minuto, uro ali dan bomo poklicani v večnost? Vzemite oni denar, katerega ste vplačali v društvo, pa ga naložite v banko. Koliko boste dobili koncem leta od te svote? $24 glavnice in 96c naraslih obresti. Naša K, S. K. J. bo pa izplačala vašim dedičem tisoč dolarjev! Tukaj ije torej glavna razlika. Naravno, črm dalje živite, tem več morate plačevati v Jcdnotino blagajno; pri tem pa plačujete pred vsem v svojo, ali lastno blagajno. Pri tem še to omenjam, da mislim samo na posmrtniska vplačevanja; mali asesmenti za bolezen, poškodbe, onemoglosti in operacije nudijo zavarovancu tudi lepo podporo. Vsak moški, ženska in otrok bi moral biti zavarovan. Sveta dolžnost vsakega očeta in matere je, da pazi, da je vsak član njegove (njene) družine zavarovan. Če so n. pr. vsi člani družine zavarovani, je pri tem tudi hišni gospodar, ali glavar te družine zaščiten, kajti v slučaju smrti kakega nijegovega sorodnika se mu ni treba bati velikih pogrebnih stroškov; takemu pokojniku lahko priredi dostojen pogreb in pri vsem tem mu bo še par sto dolarjev preostalo, katere dobi kot zavarovalnino za dotičnikom. Osobito bi moral vsak gospodarski ima več fantov na stanovanju odločno od njih zahtevati, d^ se zavarujejo pri kakem društvu. Jaz bi že ne trpel takega človeka v svoji hiši, ki ne mara za nobeno podporno društvo. Čemu ne ? Ker bi bil prisiljen v slučaju smrti njegovo telo postaviti na cest6, ali pa vzeti klobuk in ponižno prositi od hiše do hiše za njegove pogrebne stroške. Včasih (bolj poredkoma) ima tak gospodar uspeh pri kolekti, da pokrije vse stroške; v obče mora pa sam poseči v žep in doplačati primanjkljalj. Ako bi.bil pa pokojnik zavarovan, bi šlo vse gladko ali brez sitnosti naprej. Na hišnem gospodarju je torej ležeče, če so vsi njegovi sostanovalci ali najemniki (borderji) zavarovani, ali ne. Ako so dotični zavarovani, je tudi sam gospodar zaščiten. Zavarujte se torej še danes—in držite se zavarovanja; jutri bo,morda že prepozno! \£pišite se v društvo z Novim letom! \ * , . Hišni gospodarji in gospodinje! Pokličite vse one stanovalce ("boarderje") po vrsti in po imenih, ki so zavarovani. Ti so tudi vaši prijatelji in dobri možje (fantje), ker so že Oni, ki ne marajo za podporno društvo, so ški Oče obilen plačnik. i brezbrižniki;" treba jih je pripeljati na pravo pot kar bo njim Gotovo bo to nepričakovano samim, pa tudi vam v dobro. Kdor se ne briga, kaj se bo z nje-i novoletno darilo članstva K. S. govim telesom po smrti zgodilo, ta je malo skrbel zase v svojem K. J. v veliko veselje in pomoč j življenju. Takemu človeku ni dosti zaupati; lahko vam še ne^ j nesrečnim vojnim sirotam v dOrj koč uteče in Vam pusti neplačan račun na hrani ter stanovanju niovini. Takih moških in žensk se_ ogibajte, ker so javnosti le v škodo, f Naj nas pri tem tolaži zavest. Zavarujte se še danes, kajti čini mlajši ste ob pristopu v dni-j(,a je K. J. v resnici pod-štvo, tem manjši asesment boste plačevali; morda jutrišnjega j poma. mati vdov in sirot ne sadne sploh ne boste dočakali ? Danes boste morda h- lahko piV*»o v Ameriki, ampak 'tudi v stali zdravniško preiskavo, jutri pa ne./ Na noge torej, da bo--*54*«1'' domovini! mo dospeli do ciljal Opomba uredništva: Tem zlatim besedam našega Novoizvoljenega vrhovnega zdravnika se v celoti pridružujemo tudi mi. Da bi ti lepi nauki in želje sobr. Dr. Grdheka v resnici padle na rodovina tla! §obr. Dr. Graheku se toplo priporočamo še za kak nadaljni članek, osobito ozdravoslovju. Za vojne sirote. Ko se je na letošnji, (jubilejni) konvenciji K. S. K. J. v Jo-lietu sprožilo pletnenito misel .po zmožnosti pomagati nesrečnim vojnim sirotam v stari domovini in jim poslati primero« božično darilo, je ta lepa ideja kmalu šinila v srca številnih ter v zahvalo in trod za njegovo požtrvovalno delo pri K. 8. K. J—. darovati vojnim sirotam v domovini $1000.00. Lepšega in bolj pomembnega spomenika si res misliti ne moremo. . ■ Ta sklad za slovenske vojne sirote Ixfse pozna leta kot živa priča rojakom v domovini na BESEDILO MARGHERIT-SKE POGODBE. Člen 1. -^ed kraljevino Ita-' I i jo in kraljevino SHS se ugotavlja tale meja:: Od gorskega vrha Peč (kota 1111), kjer je tromeja med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo, do višine Jalovca (2643) je mejna črta, ki se naknadno ugotovi v terenu in ki teče v glavnem s severa n'a Jug ter seče Ponco { kota -2277); za Jalovcem linija, ki sledi razvodju med Sočo in Savo do Korena do Trigla-'•{i (kota 2868), im to razvodje Skupina dedkov, (vojnih sirot) iz Marijanišča v Ljubljani. Gojenci delajo slamnike. dobrega storil za ustanovitev. dne 17. dec. poslal ves dosedaj jiaše Jednote. Ker je ta blagi' nabrani denar na Slovensko preskrbljeni, da vam v slučaju njih smrti ne bodo delali nikakili molitvah, da liaj Vam bo nebe-| Planino, takq da ostanejo Pla- ;iina, Unec, Rakek in Zelše Jugoslaviji. Od Zel* teče meja proti Čabranki v smeri od seve-rozapada na jugovzhod in sicer po vzhodnih pobočjih Javorni-ka (kota 1268); vasi Dolenja ~vas, Dolenje Jezero' in Otok, J 'irkniško jezero ostanejo Jugoslaviji, dočim pripadejo višine kota 875,935 in 963 Italiji; od tu teče meja ob vzhodnih pobočjih Bičke gore (1236) in ple-cegore 1037) in sicer tako, da pripade Leskovca dolina Italiji. Mejna črta teče zapadno od Škodovnika in vzhodno od Cifer (kota 1399) m doseže Ča-branko, ki ostane Italiji; od Ča-branke do Griže pojde mejna linija v splošnem od severovzhoda na jugozapad, vzhodno od Trstenika (kota 1243) se dotika kote 817 jugovzhodno Su-, hove, se obrne južno od Zidovja (kota 660) in te^p vzhodno od ,Griže, tako da ostaneta vasi Klana in Brezo Italiji, Studeno pa pripade kraljevini SHS. od Griže do meje reške države teče mejna črta s severa na jug do vozne eeste iz Rupe v Kastav pri bližno na sredi pota med Jurčiči in Spinčiči, na to preko ceste in v ovinku zapadno od vasi Mizeri in Trinajstiči, ki ostaneta Jugoslaviji, doseže cesto iz Matulj ob razpotju vzhodno od Matulj; na cesti iz Kastva v Reko doseže severno mejo reške države ob severni točki vasi Rubeži, 500 m južno od trojnega razpotja na zapadu Kastva. V kolikor ne pripadejo ceste pri Kastvi Italiji, od-nosno reški državi, jih bosta svobodno vporabljali tako Italija kakor Reka. Člen 2. Zader in doli navedeno ozemlje se priznavata kot sestaven del kraljevine Italije. Zadrsko ozemlje obsega mesto in katastralno občino ter katastra lne občine, odnosno dele občin Arbanasi, Črna, Bokanjae ,in tisti del občine Dikle, ki ga oloča črta od morja približno 00 m jugovzhodno od Dikle v ravni smeri severovzhodno do kote 66 (Grož). Posebna pogodba bo določila odnošaje med o-zemljem, ki pripade Italiji in teritorijem, ki ostane Jugoslaviji. Po tej pogodbi se bodo tudi pravično razdelili občinska in deželna imovina, kakor tudi deželni in občinski arhivi. Člen 3. Kot bistven del kraljevine Italije se priznavajo tudi otoki Čres, Lošinj, Lastva in Pelagruž 7t manjšimi otoki in skalinami, v kolikor se nahajajo v upravnih mejah istrske pokrajine. Vsi drugi otoki se ^rizn&v'ajo kot sestavni del kraljevine Jugoslavije. Člen 4. Priznava se popolna svoboda in neodvisnost države Reke, ki jo bosta obe pogodni-c.i večno rešpektirali. Reško državo tvorijo: 1.) corpus separatum (sedanje reško mesto in okraj); 2.) pas nekdaj istrskega ozemlja z mejami na se- * vero; črta južno od Kastve do Sv. Matije; Serdoče pripade Jugoslaviji, vozna cesta severno xvd železnice na Matulje in trojno razpotje na koti 272, ki vodi zapadno Kastva na Rupo, pa pripade reški državi; na jugu črta, ki vodi od Matulj do morja pri Preluki in ostavlja kolodvor in MatuPje Italiji. Člen 5. Podrobne meje bodo trasirale na terenu razmejitvene komisije, sestavljene iz italijanskih in jugoslovanskih delegatov. V slučaju nesoglasja razsoja o obmejnih vprašanjih brez priziva predsednik švicarske republike. Člen 6. Italija in Jugoslavija skličeta v teku dveh mesecev po pravomočnosti te pogodbe konferenco strokovnjakov, ki imajo v najkrajšem času pred--ložiti obema vladama najtoČ-nejše predloge, po katerih bi se mogli vzpostaviti čim najiskre-nejši gospodarski in finančni odnošaji med Italijo in Jugoslavijo ' "S. N. Skupina vojnih sirot Zavetišča sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano. milosrčnih društev in članov, blagega ljubljanskega domači- med Sočo in Savo od Bohinja icj K. S. K. Jednote, da so šli na Rev. Fr. šušteršiča ki je ta- do severovzhodnih pobočij Mo na svoje samaritansko delo. * ■ Kakor iz današnjega uradnega '(XIII.) izkaza razvidno, z-naša skupna kolekta $3006.17 (tritiaoč šest dolarjev 17 centov!) Pri tej svoti je vpošte-tih $1000 katere je minula kon-venčna zbornica v to svrho določila v trajen spomin na blago-pokojnega ustanovnika K. S. K. J. Rev. Fran šušteršiča. Kakor znano, je bil pok. Rev. šušteršič ,-oni mož, ki je največ ko neumorno deloval na verskem,društveiiem in tudi'na narodnem polju med ameriškimi Slovenci dokler ni obnemogel. Poleg darila K . S. K. J. ($1000.) so razna društva, člani (ice) K. S. K. J. fit tudi drugi dobrotniki za ta sklad prispevali $2006.17 ( tako da znaša skupni znesek $3006.17 kakor že prej omenjano. Tozadevni odbor je potom First National banke v Jolietu mož kasneje zbolel, je šel iskat zdravja v s^ojo rojstno domo-yino. Po tedanjih * pravilih Jednote, je pa njegov potni list potekel že čez 6 mesecev, tako, da naša organizacija ni mogla plačati njegove posmrtnine, dasiravno je bil njen glavni usta-novnik in večletni zvesti član. Ker pok. Rev. Sušteršič fti zapustil nič svojih .ožjih sorodnikov in ker ima v rojstni hiši v Ljubljani spominsko ploščo, je minula konvencija soglasno sklenila postaviti za pripadajočo mu posmrtnino drug, se bolj pomembni in trajen spomenik, banko v Ljubljani in sicer po zelo ugodni ceni K 143.87 za $1. za kar bo Slovenska banka v Ljubljani izplačala K432.500 (Štiristo dvaintrideset tisoč pet sto Kron!) Razdelitev te s vote je označena konoem današ-N njega (XIII.) izkaza. Pri tej priliki si šteje tudi u-redništvo "GlasilaK. S, K.Jednote v prijetno dolžnost, da izreka najlepšo zahvalo vsem blagim dobrotnikom slovenskih vojnih sirot. Bog naj vsem .skupaj poplača! Gotovo se Vas bodo te sirote večkrat i-skrencf spominjale v detinskis žiča (kota 1602) in sicei^tako, da se ta črta dotika Lepe Špice (kote 2398), Vogla (kote 2348), Lavševice (kote 2003) in Kuka (kote 2085); od severovzhodnih ogronkov Možica na vzhodno pobočje Porezna (kota 1631) gre meja v splošnem od severa na jug, od vzhodnih obronkov Porezna gre meja na zapadno pobočje Blegoša (kote 1562) in sicer ocf zapada na vzhod tako. da pripadejo Novaki Italiji. Davče pa Jugoslaviji; od za-padnih obronkov Blegoša na vzhodno pobočje Bevka (kote 1050) teče meja od severovzhoda proti jugozapadu, tako, da ostanejo vasi Leskovica, Ko-privnik in Zavoden Jugoslaviji, prelazi pri Podlanišču pa Italiji; od zapadnih pobočij Bevka teče meja tik zapadno od Hotedersice in sicer tako, da ostanejo vasi Javorjidol, Žiri, Opale, Hlevišče, Rovte in Hote-de^sica v,Jugoslaviji, vasi Pra-protno brdo, Vresnik, Breznik, Zavratec in Medvodje brdo Italiji; od tukaj tefče meja do Zelš in sicer najprej na zapad ob jarku pri cesti s Hotedršice na i 71 GLASILO K? B. K. JEDNOTE 22. DECEMBRI 1920. ££ ffSfipSKSSS £ Sffi » Ul 'K. S. K. S Jedtiota « ----Si J* ***»»**»»»««»»« Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL.x *. - Telefon 1048. od ustanovitve do 1. decembra 1920 skupna izplačala podpora $1,897,036.20. GLAVNI URADNIKI ^ / Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Math Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Compiercial An, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: • Josip Dunda, 804 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St., Chicago, III Math Kostainšek, 3002 No. 3rd Ave.. '., Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslagtt Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 8205 National Ave., West Allia* Wis. POROTNrODBOR: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. / Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St, Chicago, St. PRAVNI ADBOR: " J Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. j Joseph Russ, 6517 Bonna Ave,, N. E., Cleveland, O. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. 4 UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Telefon Chicago 1048. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajmika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St., Joliet, 111. _ ft 4 : Društvena naznanila in dopisi » s * » I % t € |f Vsem uradnikom (icam) krajevnih društev, cenrje-«- nim članom in članicam K. S. K. J. «i ŽELIM VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE H PRAZNIKE, TER SRECNQ, VESELO f? IN USPEŠNO NOVO LETO. ' m Josip Sitar, predsednik K. S. K. J. I --1 Š PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE .BOŽIČNE tf PRAZNIKE, TER SREČNO, VESELO |j NOVO LETO! Želim vsem odbornikom in odbornicam krajevnih društev, vsemu članstvu naše Jednote in pri-jateljem ter znancem! 4 Josip, Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. t t i F t I A IIK Sfi Sf6 !Si Sffi &R !ffi Sffi fiK M 916 ^ NAZNANILO. Društvo Vit. sv. Jurija št. 3 Joliet, 111:, je imelo dne 12. dec. glavno letno zborovanje in volitev uradnikov za prihodnje *eto 1921. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik, Anton Nemanich, st.; podpredsednik, Joseph Klepec; tajnik, Joseph Panian; zapisnikar, John Nemanič; blagajnik, Štefan Stanfel; zastopnik, Joseph Wolf; nadzorniki: John Kren. st., Joseph Marinčič in John Papič; zastavonoše: John Mu-šič in Mihael Mušič; maršal, John Stublar, st.; reditelj, Joseph Koiiduš. x Nadalje opominjam vse člane ,tega društva, da bi vsakdo, kateri kaj društvu dolguje plačal pred kouc&n t. 1., da mi bo s* tem omogočeno o pravem redu knjige zaključili. Tudi u-ljudno prosim vse tiste člane, kateri s plačevanjem odlašajo, da bi od zdaj.za naprej vsaki mesec redno plačevali, zato ker »sesmenti nekaterih članov bodo veliko višji od sedanjih, in če kateri s plačevanjem zaostane po dva meseca ali še več, po tem se mu nabere hitro velika svota, katero bo veliko težjo pogrešal, kakor pa ako plačuje vsaki mesec redno; z odlašanjem si liikdo nič ne prihrani tajniku pa s tem veliko nerodnosti prizadenete. ^ Vsem članom (icam) sobrat-ski pozdrav in vesele božiche praznike in srečno Novo leto 1921! Joseph Panian, tajnik. IZ;URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Na novo prijavljena društva za bolniško centralizacijo. Od zadrijega uradnega naznanila do danes, so se prijavila k bolniški centralizaciji K. S. K. J.nadaljna tri, društva. Dr. sv. Janeza Krstn, št. 14 Butte, Mont. Rr. sv. Barbare št. 74 Springfield, 111. Dr. sv. Družine št. 109 Aliquippa, Pa. Skupno število društev pristoplih v centralni bolniški sklad znaša sedaj 34. K sklepu še enkrat uljudno prosim vse tajnike (ice) društev, ki so že pristopila v ta odd/elek, da mi v najkrajšem času odgovore na pet onih vprašanj, ki so bila pod to rubriko objavlje-• na v zadnji številki "Glasila". / S sobratekim pozdravom ^ JOSIP ZALAR, gl. tajnik. DAROVI ZA VOJNE SIROTE XIII.. izkaz. Društvo sv. Antona Padov. št. 72 Ely, Minn. Nab. John Otrin. Darovalci: Društvo sv, Antona Padov. št. 72 $5,00, Frank Veranth $5.00; po $1.00: John Otrin, Steve Rukavina, Joe Ko-ščak, John Stembal in Margareta Peček; Joe Kastelc 75c; Uršula Tratnik 60c;.po 50c: Geo Peternell, John Jerich, Stanko Vesel, Anton Mikulič, neimenovan prijatelj, John Shega, Helena Marn, Josip Zgainer, John Koprive, Frank Grebene in Josip Železnikar, po 25c: Leopold Erchull in Joe Vertnik. Skupaj $22.35. Današnji izkaz .................................$----22.35 Zadnji (XII.) izkaz...............................$2083.82 Skupaj..............$3006.17 Za zgoraj označenih $3006.17 se je odposlalo v staro domovino 432.500 kron (ŠTIRISTO DVAINTRIDESET TISOČ PETSTO KRON.) Od to svote se je poslalo 200,000 kron na Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani, 232.500 kron pa se je poslalo kot obrestno vlogo na ljubljansko kreditno banko. Ta denar se je deponiral na ime K. S. K. Jednote in to radi tega, ker smatramo, da poleg sirot do sedaj nam naznanjenih, je še veliko takih, ki so vsled vojnih razmer postali slepi, pohabljeni in za celo življenje poškodovani. Imaajo gotovo velike družine, ki trpe, pomanjkanje in ki so neobhodno potrebne podpore in pomoči. Ker pa do danes še nimamo natančnih podatkov in pojasnil o teh oirčitah, zaradi tega se je 232.500 kron naložilo na ime K. S. K. Jednote pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani z namenom, da se denar izplača vojnim sirotam, kakor hitro dobimo potrebne ter zanesljive podatke in informacije. K sklepu izrekamo najprisrčnejšo hvalo vsem darovalcem in darovalkam, kakor tudi vsem onim, ki so na katerkoli način pripomogli^ da se je tako lepo vsoto nabralo. Bog naj vsem stotero poplača in sirote, ki bodo deležne podpor, se bodo v molitvah vseh darovalcev gotovo spominjale. Darovi se bodo tudi v bodoče radovoljno sprejemali, in kadarkoli se bo denar izplačal, se bo v "Glasilu*' poročalo, koliko in komu se je nakazal. Za odbor: Jos. Zalar, gl. tajnik. Jos. Sitar, gl. predsednik.. " Rev. F. J. Ažbe, duh. vodja. ' NAZNANILO. Na redni mesečni, oziroma glavni, seji dr. sv. Jožefa št. 12 "v Forest City, Pa., so biii izvoljeni sledeči uradniki za leto 1921: Predsednik, Josip Kamin; podpredsednik, Fr. Pancar; I. tajnik, Frank Zidar, Box 672, Forest City, Pa.; II. tajjnik John Zalar; blagajnik; Ig. Pmicar; gospodarski odbor: preds. tega odbora, John Dečman, I. Martin Muhič, II. Gregor VrhOv-šek, III. Frank Telban; zastopnik, John Telban; sprej. odbor- »»»»KSSSgiWiffiS NAZNANILO. Iz urada tajniko društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Cleveland, O., se tem potom naznanja članom goriomenjenega. društva sklep seje z dne 5. decembra t. 1., kakor sledi: Na praznik rojstva našega Gospoda, to je dne 20. decembra (Božič) se naše. društvo korporativno vjjeleži sv. maše ob 10. uri dop. v cerkvi sv. Vida. Torej so proseni člani, da ,se polnoštevilno udeleže te sv. maše. Zbirali se bomo v Knav-sovi dvorani ob pol 107 uri. ~ Voščim vsem članom in članicam vesele božične praznike in ostajam s sobratskim pozdravom. Josip Russ, tajnik. NAZNANILO. Vsem članom in članicam dr. sv. Petra št. 30, Calumet, Mich., se naznanja, da kakor že v "Glasilu" sporočano, da sem bil podpisani izvoljen tajnikom za let*) 1921 na letnem glavnem zborovanju dne 28. novembra. Ker pa so razmere tako nanesle, da sem se moral zaradi mojih osebnih zadev odpovedati tajništvu, je bil na seji dne 12. decembra izvoljen novi tajnik sobr. John R. Sterbenc, 174 Woodland Avenue, Laurium Mich. Torej* v vseh zadevah, tikajočili se tajniškega posla se po novem letu obrnite na omenjenega sobrata in ne več na inene. Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote. Frank Vesel, bivši tajnik. nika: Frank Oražeji, Frank Kamin; vratar, Gasper Kova- ^^modbor^kza, NAZNANILO. Društvo sv. Petra in Pavla, št. 51 v Iron M t. Mich., je imelo glavno sejo dne 5. decembra in so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1,921: Predsednik, Frank Staniša; podpredsednik, Jakob Sliva j I. tajnik, Anton Podgomik; II. tajnik, John Chinderle; blagajnik, Matija Kozaw; zastopnik. Florjaan Mešnik; nadzorniki: Jožef Kattnik, Jožef Grailer in John Shvaj;. bolniška obiskovalca: John Kovačič in Anton Kosin; redar, Louis Brce; vratar Gašper Brce; zastavonoša. Peter Zmerzlak; banderonoša. Jožef Kosin; društveni zdrav NAZNANILO. S tem naznanjam članom dr. (Sv. Jožefa št. 58, Irwin, Pa., žalostno vest, da je dne 8. dec. 1.1. umrla naša članica Ivana Straj-,ner, živeča v Claridge, Pa. K Jruštvu (je pristopila dne 16. maja 1905 in je bila stara ob svoji smrti 57 let. Pogreb se jo vršil dne 10. dec. v Irwin, Pa. na katoliškem pokopališču. Priporočam jo vsem članom (icam) našega društva v molitev in blag spomin. Sofcratski pozdrav, Thos. Oblak, tajnik. NAZNANILO. Dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J., Cleveland, O., je na svoji letni seji izvolilo odbor za leto 1921: Predsednik, Anton Globokar; podpredsednik, Andrej Slak; 1. tajnik,Anton Kordan; II. tajnik, Joseph Trček; pom. tajnik, Joseph' Jeric, ml.; zapisnikar, Joseph Košak; blagajnik, Ignac Godec; zastopnik, Jakob Jančar; nadzorniki: Ant. Gli-ha, Fr. Perko in And. Potisek. novoizvoljenim želim mnogo uspeha na dr. polju. Nadalje članom in članicam dr. sv. Lovrenca in vsim članom in članicam K. S. K. J. voščim vesele božične praznike, in ob enem srečno in veselo Novo leto. Bratski pozdrav, Anton Kordan, tajnik. eič; reditelj, M. Grum; maršala. L. Omahen, Ig. Marolt; zastavonoša, M. Molk; banderonoša, J. Tornič; poslanci za Forest ,City; Jernej Intihar, Anton Zupančič I.; za Browndale, Anton Markel; za Vandling Rudolf Kamin; zdravniki: Dr. C. R# Knapp, Dr. G. T. McGuine, Dr. B. E. Costelio. Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, ki so na potnih listih, da naj pošljejo denar za društv. in Jed. prispevke za tekoče leto na novoizvoljenega I. , tajnika sobr. Frank Zidar-ja, Box 672, Forest City, Pa,, in ne vec na zdo-lej podpisanega. Pri tej priliki se lepo zahvaljujem vsem članom na potnih listih, ki so tako točno plačevali .asesmente tekom zadnjih 4 let mojega delovanja kot dr tajnik. Apeliram sedaj ria vas. da boste ravno tako točni še za naprej, kot ste bili v preteklosti in se vam ni treba potem bati, da bi prišlo do kakfega nesporazuma med vami in društvom; ker kjer je točnost, tam dvorano, Emil Kral. S pozdravom ostajam Vaš šo-brat, Anton Podgornik, tajnik. • NAZSANILO^^ Iz urada dr. sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind., se naznanja, da je to društvo na svoji glavni seji soglasno sklenilo pristopiti k centralizaciji bolniške podpore pri K. S. K. J. z vsemi moškimi člani. • V odbor za leto 1921 so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik, Josip S. Zore, 772 N. Haugh St.; podpredsednik, Anton Sekula; I. tajni^. Josip' Urajnar; II. tajnik, Fr. Markič; zapisnikar, Martin Cesnik; blagajnik, Frank Urajnar; zastopnik, Rev. t?iril Oren-dac; nadzorniki: I. Anton Rud-man, II. Josip Smrdelj, in. John Kovač; reditelj, Anton Gerbajs; vratar John Hutar. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Josip Gačnikovi dvorani na 905 N. NAZNANILO. Društvo Marije Vnebovzete št. 77, Forest City, Pa., je na svoji redni seji dne 12. dec. 1920 soglasno izvolilo ves stari odbor še za prihodnje leto 1921. kakor sledi: Anton Žigon, predsednik; Fr. Matos, podpredsednik; John Osolin, I. tajnik; John Jakelj, II. tajnik; Lovrenc Kotar, blagajnik; Anton Bokal, zastopnik; Matija Kamin, Fr. Konča r, .Joseph Polončič, gospodarski odbor; Joseph Kotar, Maršal;*Ciril Grum, zastavonoša; Ignac Novak, John Kotar, redarja* Frank Novak, Frank Ceglar,poslanca za Forest City; John Okoren, poslanec za Browndale; Joseph Pe'terlin, poslanec za Vandling; Dr. E. B. Costelio, Dr. C. R. Knapp, dr. zdravnika. Društvena seja se vrši drugo nedeljo v mesecu v mestni dvo-,rani. Vse Člane dr. Marije Vnebovzete se prosi, da se redno vde-ležijo mesečnih se'j in da tudi redno plačujejo svoje asesmente vsaki mesec in s tem pomagajo društvenim uradnikom, da lahko o pravem času napravijo mesečna poročila. Posebno pa ste prošeni, da se vsi vdele-žite prihodnje seje 9. jan. 1921; na tej seji bode prebran račun za leto 1920, poleg tega se bode K sklepu tega dopisa pozclra-vljam vse člane iii članice K. S. K. J. in jim želim vesele božične praznike. Josipina Fortun, tajnica. NAZNANILO. Vsem članom dr. sv. Roka št. 113 Denver, Colo., naznanjam, da so bili izvoljeni na letni seji dne 9. dec. sledeči uradniki za leto 1921: Predsednik, Štefan Prelesnik, 4526 Pa. St.; podpredsednik John Škrjanc; I. tajnik, Josip Erjavec, 631 E. 49 Ave., II. tajnik, Frank Tanko, mL; blagajnik, John Baudek; zastopnik, Josip Erjavec; nadzorni odbor: preas. Peter Burkat, Josip Baudek in John Turk; bolniški odbor, preds. Leop. Koršič; pomočniki po obecednem redu. Seja se vrši vsak drugi četrtek v mesecu v domu slovenskih društev na 4468 Washington St. točno ob 8. uri zvečer; torej bi .priporočal, da se bratje udeleže seje vsakikrat v polnem številu tako zanaprej, kakor dose-daj in potem nam je napredek zagotovljen. S sobratskim pozdravom, Josip Erjavec, I. tajnik. NAZNANILO. Iz urada, dr. sv. Valentina št 145 Beaverfalls, Pa. Naše društvo je določilo na seji dne 12. dec., da mora vsak društvenik zanaprej plačevati 25c več v društveno blagajno vsled tega, ker smo bolniško podporo zvišali na $7 tedensko ali po $1.00 na dan. Zanaprej bo skupaj plačeval vsak član v društveno blagajno 75c mesečno. Sicer je naše društvo že na seji dne 10 okt. določilo pristopiti v bolniško centralizacijo K. S. K. J.; o tem se je na seji 14. nov ponovno razpravljalo ,ter je članstvo vsled nekaterih potežkoč zavrglo svoj prvi sklep glede bolniške centralizacije. Tako plačujemo za naprej 25c več v društveno blagajno in bomo prejemali $1 več bolniške podpore na teden ali namesto $6. bo podpora $7 (se-4dem). Toliko v prijazno naz-nanje članom našega društva. Člane našega društva dalje prosim, da v kar največjem številu prihajajo na društvene seje. Na seji 12. dec. sem opazil, da je bilo čisto malo članov navzočih, iii to je bila celo zadnja (letna) seja! vsled česar ni bilo niti dosti kandidatov na razpolago za novi odbor. _ Prosim Vas, da se bolj za društvo zarimate; ne smete izgovorov delati, da se tega ali onega člana ne potrebuje za kak odbor. Sleherni član je dolžan, da ka!j dobrega ukrene za društvo, en sam ne more izvrševati dveh ali celo treh poslov; v to tudi ni nihče primoran! Člani, ki ne dobivajo redno Ketcham St. Vsa pisma zgo-jc tudi red, in to je tudi bilo j raj omenjenega društva naj se ves čas mojega delovanja kot tajnik. K sklepu še voščim vesele, zdrave in zadovoljne božične oraznike, ter srečno in uspešno Novo leto vsemu članstvu K. S. K. J. posebno pa članom (icam) dr. sv. Jožefa št 12 K. S. K J. Frank Telban, bivši tajnik. v bodoče pošiljajo na novoizvoljenega tajnika sobr. Jos. Urajnar, 2820 W. St. Clair St:," Indianapolis, Ind. Člani, ki ste na potu. listih potrpite malo, da vam novi tajnik pošlje prave račune za leto 1921. S sobratskim pozdravom, Frank Sabotin. tudi prvič pobiralo asesmente _ po novi lestvici katera stopi V^Gl^iU" naj se prijavijo s veljavo L Jan. IdŽl, zato pravim naslovom pri dništve-dolžnost vsakega člana, da se pem tajniku, r vdeleži te seje da bode pozneje vedel v kateri letnik (razred) spada in koliko asesmenta bode plačeval po novi lestvici. H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. širom Amerike in jim želim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1921. John Osolin, taljnik, Box 492. NAZNANILO. Iz urada dr. Mar. Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa., se naznanja vsem članicam imenovanega društva, da se vrši prihodnja (glavna) seja de 26. decembra t. 1. točno ob 1. uri popoldne. Ker bo na tej seji volitev odbora za 1.1921 in še več drugih važnih točk na dnevnem redu, zato so prošene vse cenjene so-sestre, da se te važne seje gotovo udeleže, in da si izberete od-ber po svoji volji, katera se ne vdeleži te seje bo plačala $1.00 kazni; izgovor je le bolezen. Naš novi odbor za 1. 1921 je sledeči: Predsednik, Ignac Kr« klec; podpreds., Mike Hudak, I. tajnik, Nikola Klepec; 13. tajnik, Frank Flajnik; zastop., Ig. Krklec, začasni blagajnik, Ivan Flajnik; nadzorniki: Fr. Brožič in Nick Cavrič; zastavonoše : Jakob Kuzma in Mijo Pe-tir; bolniški odbor: za Fallston in okolico, Štefan Šostaric; za Beaverfalls, Mijo Hudak. S sobratskim pozdravom, Josip Kemfelja, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jeronima št. 153 Canonsburg, Pa. Vsem članom in ^članicam zgoraj imenovanega društva se tem potom naznanja, da so bili na zadnji glavni seji dne 5. dec. izvoljeni sledeči novi uradniki za prihodnje leto: Predsednik, Anton Bevc, ml., Box 216, Canonsburg, Pa.; tajnik in zastopnik, Frank Chep-(DcJje na 6. strani.) (Nadaljevanje s 5. strani.) lap, Box 80, Canonsburg, Pa.) blagaljnik, Frank Kirn; zapisnikar, Anton Tomšič; nadzorni odbor: Anton Bevc st., Anton Krasna in John Gbrjup; zastavonoše : Frank Wende in Avgust Novak; maršal, Frank Krulc. Društvene seje se bodo vršile v prostorih sobr. Anton Bevc, star., vsako prvo nedeljo v mesecu. Prosim cenjene člane in članice, da to blagohotno vpoštevate in da boste bolj red-' no prihajali k društvenim sejam! Končno pozdravljam vse članstvo K. S. K. J. ter Vam ob enem voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1921. Frank Cheplak, tajnik. 'slovenskem jeziku pojasnilo pomen organizacije in naša dolžnost je da jih obvarjemo, da ne bodo predmet izkorišČevanja šlamnikacrskih podjetnikih. Nepotrebno je še nadalje po- 11 ' ■■ ' < i I navijati* TcaJSme so razmere keF ;to ie lobr$ vesffc, zate se enkrat apeliramo "na Vas da Pripravljalni odbor. VESTI jZ JUGOSLAVIJE | Umrli so v Ljubljani: Alojzij vači posestnik in mlinar Jakob Požgaj, posestnikov sin, $ let.1 £>ujc, star 80 let. Pokojnik je — Bojan Košmerl, sin žel. nad- bil znan kraški veljak. Chicago, 111. Dan za dnem prihajajo v listih poročila, da podjetniki raznih tovarn odpuščajo delavce z izgovorom, da ni naročil za produkte. Brezposelnost v deželi postaja čimdalje večja, najbolj so prizadete istočne in centralne države, v katerih je največ tovarn za izdelovanje oblek in raznih vsakdanjih potrebščin. Razumljivo da so največ prizadeti neorganizirani delavci in v mnogih slučajih je dokazano, da so se podjetniki po-služili sredstva, da so pri enih vratih odpuščali delavce z izgovorom, da nimajo naročil, pri drugih vratih so pa ravno iste delavce sprejemali nazaj za nižjo plaofr, dobro vedoč, da delavci ako so neorganizirani se nemorejo postaviti v bran. In ravno to se je zgodilo v slamni-karski industriji v Chicagu,ker so podjetniki dobro organizira^ ni v Chicago Millinery Manuf. Assn., ter izrabili priliko in so toliko odtrgali od kosa, da ženske zaposlene v tej stroki ne morejo ničesar zaslužiti. Da se je to zgodilo, je treba iskati vzroke v tem, ker so se delavke vse premalo zanimale za organizacijo, misleč da brez organizacije tudi laliko izhajajo. Ako prelistamo zgodovino slamni-karske industrije v Chicagu, ki nam dokazuje, da so slamnikar-ce pred vojno služile boljše kakor pa danes, in da so bili podjetniki v tej industriji med vojno zadnji, ki so povišali plače v primeri z-draginjo. In da se je to doseglo,-ima precej kredi- Zaledena, ki leži približno 800 revidenta, 10 let. — Leopoldina Kunaver, izkuharica, 49 let. — Terezija Žgajnar mesarica, 64 let. — Marija martinčič, kljukica, 27 let. — S. Elizabeta Stern, bolniška sestra 57 let. — Frančiška Intihar, cerkveniko-va vdova, 80 let. — Ivan Bevc, kovač, 45 let. — Franc Veter-nik, invalid, 60 let. — Jožefa Šlibar, posestnica, 49 let. — S. Terezija Leonija Bahovec, u-smiljenka, 61 let. — Janez Ti-fold, hiralec, 79 let. — Barbara Spacapan, žena železničarja, 47 let. — S. Karolina Cecilija Medvedič, usmiljenka, 32 let. Smrtna nezgoda na kolodvoru. V petek 19. nov. ob 9. uri dopoldne je bila na glavnem kolodvoru smrtna nezgoda. Železniški uslužbenec, 221etni Alojzij Perme, rodom iz Šmar-jete na Dolenjskem, je zjutraj snažil na tiru. Iz postaje proti Zalogu je "vozil simplon-ek* spres. Perme se je hotel vlaku ogniti in je skočil na drugi tir. V tem trenotku je privozil dolenjski vlak. Lokomotiva je vrgla Permeta pod vlak ter mu zdrobila glavo. Bil je na mestu mrtev. Ostavlja nepreskrbljeno mater-vdovo, ki stanuje v Šiški, Žibertova ulica št. 269. Na fronti je bil mladi in veseli Lojze zaveden jugoslovenski deklerant, ki je s pesmijo lajšal tovarišem lakoto. Smrtna nesreča. 631etni Anten Mencinger iz Boh, Bisitri-ce št. 27 je odšel v nedeljo 7. novemb. 1920 v Spodnje Gorju-,še. Ker se 9. novembra še ni vrnil domov, je naznanil njegov sin orožnikom v Boh. Bistrici, da se je oče najbrže ponesrečil. Orožnika, narednik Martin Rudolf in poizkusili stražnik La-voslav Plesničar, sta šla v družbi treli civilistov iskat Ant. Mencingerja. Dne 9. nosemb-okolu 12. je našla patrulja V Bovcu na Goriškem je u-mrla gospa Ana Strausgitl v lepi starosti 99 let, vdova po pokojnem Francu, večletnemu županu. Bila je mati višjesodne-ga svetnika Edvarda Straus-gitla, posestnika in trgovca v Bovcu. Leta 1886 je spremljala svojega moža na Lavričev "Veliki tabor'' na Vipavsko in je vzgojila svoja sina v narodnem duhu. Ohranimo ji blag spomin! Za ravnatelja vseučiliškega botaničnega vrta v Ljubljani je imenovan profesor Alfonz Pau-lin, znani naš odlični botanik. Italijanski publicist v Ljubljani. 19. nov. je prispel v Ljubljano zn$ni italijanski pu-blist Mario Nordio, ki je bil v balkanski vojni poročevalec i-talijanskih listov na srbski fronti. Prišel je v Jugoslavijo v prepričanju, da-bo sedaj 1'ah-ko navezati prijateljske stike med italijanskimi in jugoslo-.venskim narodom in 'je bil nadvse razočaran in presenečen, ko se mu je odkrito povedalo, da v sedanjih razmerah ni misliti na karšenkoli.prijateljske odnošaje med Italijani in Ju-gosloveni. Mario Nordio se je odpeljal v Zagreb in Beograd da stopi v stik s tamkajšnjimi političnimi krogi. » * * • • * Italijani postavijo v Trigla- ii 111, ii 11[i - ■ g=g ra Mencingerja mrtvega v gozdu ta tudi org. United Hatters of N. A., katera organizacija je bila zadnjih par let na delu organizirati slamnikarce, ter Izboljšati delavske razmere. Da vspeh ni bil tak kakoršnega bi bilo pričakovati je vzrok, ker se delavke vse premalo brigajo za svoje interese in to posebno še slovenske-slamnikarce, ki tvorijo večino v tej industriji v Chicagi. Veliko slovenskih slamnikarc je pa prišlo do spoznanja da je zadnji čas, da se organizirajo ako • nočemo, da nam podjetniki ne vzamejo še kar smo si z teškim trudom pridobile. In te slamnikarce so imele pred kratkim sestanek, ter sklenile, da bodo ipOV&ole korake in skušale organizirati rojakinje v slovenski lokal in pridružiti ga k org. United Hatters of N. A. Te slamnikarce sedaj apelirajo na vas, da se odzovete vabilu za sklicanje prve ustanovne sege, katera se vrši v kratkem. Dan in kjj? se bode vršila seja, bode objavljen v posebnih letakih in rasposlan na vse slov. slamnikarce. Prepričane smo, da bodo nekatere rojakinje oporekale temu in navajale vzroke, da odpotujejo v stari kraj i. t. d. in d m sre zopet da preveč slamnikarc pride iz starega kraja, katere ie težko pridobiti za organizacijo. Res je, da pride precej izurjenih slamnikarc iz domovine in ako organiziramo slovenski lokal jih bode lahko pridobiti, ker se $m bode v korakov od Nomenja. Mrlič je ležal pod . 10 metrov visoko skalo. Poizvedbe so dognale, da je odšel rajni Mencinger 7. novembra ob pol 6. zvečer iz Gorjuš popolnoma trezen z majhno svečico proti Nomenju, katera mu je morala kmalu z-goreti. Ker je bilo zelo temno je Mencigner zgrešil v deževju .pravo pot, padel sskale in se ubil. Dr. Vacek je ugotovil, da si je Mencinger razbil loba-njo> zlomil roko in zmrznil. Mrliča so prepeljali v Boh. Bistrico in ga dne 11. nov pokopali. Nezgoda. Vinko Pavlin, Žagar na cirkularni žagi Katarine Ambrožič je s cirkularjem rezal deske. Pri tem mu je tako nesrečno spodletelo, da ura je cirkular porezal štiri prste. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. - ' Umrla je v Litiji ga. Uršula Preinalk, posestnica, v Čadra-mu pa Učiteljica ,ga. Mara Hren, roj. Pavlic. N. v. m. p.! Umrl je v Preddvor na Gorenjskem bivši ljubljanski odvetnik g. dr. Maksimilijan Wurzbach pi. Tanenberg. V Ljubljani je umrla gospa Terezija Omejc, vdova poštnega oficiala in hišna posestnica; pri Sv. Bolfenku pri Središču nad-učiteljica soproga in posestnica ga. Jožefa Cajnko, v Gaber-ju pri Rogatcu pa učiteljica Zorka Artič, roj. Sirnik, stara 24 let. P. v. m.! Umrl je v Škofiljah pri Di- kazal na skrajne meje "italijanskih pravic in italijanske o-brambe". ^lisel ministra Sala te je našla v rimski javnosti navdušen odmev. Italijani nastopajo z bombami proti Slovencem. Gorica, ,18. nov.—Snoči je imelo tukajšnje "Glasbeno in pevsko društvo' ' v dvorani hotela "Central" svoj koncert. Dvorana je bila nabito polna. Ravno, ko je med koncertom imel nastopiti moški zbor, je ob vratih, ki vodijo v vestibul, pred dvorano z močno detonacijo eksplodirala bomba, ki jo je vrgla jieprijateljska roka najbrž s ceste. Vse šipe v dvorani in v bližilii so bile razbite. Zračni pritisk je dvignil vhodna vrata. Vsled sksplozifte je nastala med publiko veKka panika. K sreči ni niti panika niti eksplozija zahtevala človeških žrtev. Ko se je dvorana izpraznila, je moški zbor kot zadnji odhajal iz dvorane na cesto, pevaje himno "Hej Slovani,T. Na eesti pred dvorano je bilo zbranih mnogo Italijanov in italijanskih vojakov. Dasi so se pri v hodu v dvorano našle še štiri ročne granate, "ki pa niso eksplodirale. Vidi ser da je bil ta atentat, ki bi bil lahko imel stra šne posledice, sistematično pripravljen. Gorica. 18. nov. V dvorano hotela "Central", pred katero je včeraj zvečer, kakor javlije-no, med koncertom "Glasbenega in pevskega društva" eksplodirala bomba, so prihajali danes zgodaj zjutraj posestni-ki koncerta, da poiščejo predmete, ki so jih izgubili v paniki, ko so v gnječi zapuščali dvorano. Mnogo posestnikov koncerta, posebno ženske, pogrešajo ure, zapestnice, uhane In clrago, ^r imaje "Bilo v gige-Či ' odtrgano. v$aMi niS& ničesar več, vzlic temu, da so včeraj zvečer po izpraznjenju dvo- rkrtb "kartiMierji ZasMli pdslofc-je. , ?adi tega topijo ljudje veliko materyelno škodo. Danes zjutraj & fcarabinerji na dvorišču pred dvorano- razstrelili štiri ročno granate, ki so se našle po atentatu ob vhodu v dvorano. Splošna sodba je, da ,so fašisti vrgli bombo in položili ročne granate. < Zadnja seja plebiscitne komisije v Celovcu. Celovec, 19. nov. Včeraj se je vršila zadnja seja plebiscitne komisije. V tej seji je plebiscitna komisija s posebnim aktom predala upravo vsega plebiscitnega ozemlja avstrijski republiki, oziroma koroški deželni vladi. Istočasno je izdala plebiscitna komisija svoj zadnji razglas na prebivalstvo, v katerem naznanja, da je njeno poslanstvo končano, ter s posebnim in slovesnim povdarkom opozarja na določbe st. germaniske mirovne pogodbe, ki se tičejo varstva narodnih manjšin z jamstvom1 zveze narodov.. Nadalje opozarja na 'člen 92 mirovne pogodbe ter ponavlja, da se ne sme noben prebivalec ozemlja bivše Avstro-Ogrske monarhije vznemirjati ali nadlegovati radi njegovega političnega zadržanja po izbruhu vojne. Avstrijska in koroška vlada sta v javnem razglasu formalno izjavili, da sta pripravljeni, držati se teli določb. Avstrijski delegat to obljubo v svojem razglasu ponavlja. Velika defravdacija. Načel-stvo "Konzumnega društva za ,Slo veni jo" je. začetkom tega meseca uvedlo revizijo in inventuro v prodajalni svoje podružnice v Litiji ter ugotovilo velikanski primanjkljaj okoli 210,000 K. Sum krivde je padel imam m julija huell AZNANILO IN PRIPOROČI •z* naznanjava vsem Bridgeport, Oonn, da ara® prla novo 'slovensko grocerijoj na r*—--—-— 824 Spruoe Street, "t Pri nama dobite dobor blago in prijazno postrežbo po najnižji ceni. Pridite in prepričajte še! Svoji k svojimi NAŠIM JUGOSLOVANSKIH ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Leto 1920 se bliža svojemu zatonu; tem povodom si štejemo v prijetno dolžnost, da se vam vsem zahvaljujemo za izkazano nam naklonjenost v tem letu, ki je omogočila sijajen promet pri našem denarnem zavodu. Leto 1920 je bilo težko v raznih ozirih. Pretežni čas smo morali prestati v začasnem lesenem poslopju; ta urad je bil premajhen, kar je povzročilo vedno gnečo, vsled tega tudi nismo zamogli vseh naših poslov tako točno izvrševati, da bi Vam bolj naglo postregli. Dalje so bile razmere v Jugoslaviji vobče bolj slabe; vsled | PRAV VESELE BO2I0NS m t PRAZNIKE. * i ^ Da bi naredili komu y \ esel <1 božične pifcznikey ni ta jB? pqtreba preveč razkošnih daril. To leto bodo negotove<| ekonomske razmere dosti družin prisilile k varčevanju. Ake ste popolnoma zdravi, vam be» st& vaš poČutek in dobro razpa-* loženje naredila praznike v resnici srečne. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino bi morali imeti doma za praznike, ker je isto najboljša garancija zaščite proti bolezni. Isto iz-čišča črevesje,' odpravlja strupene pline iz želodca, pospešuje prebavo in utrjuje okus. Vendar pa morate rabiti prave Trinerjevo grenko vino, to staro, zanesljivo zdravilo, ki je bilo prvo postavljeno zdravilo na trg že pred 30 leti, isto se večkrat ponareja, vendar nikdar povsem enako. Vedno poglejte kar kupite; pred vsem pa vedno zahtevajte samo Trinerjevo grenko vino!—Joseph Tri-ner Company 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, HI. (Advertis.) Začimbe, zelišča in najrazno-vrstnejša . r , domača zdravila tega smo imeli dosti sjtnosti in zaprek, ko smo pošiljali Vaš katera pnporoca msgr. Kneipp, denar Vašim družinam in pri- v®dno v zalo^i- jateljem v staro domovino. Pwite po brezplačni cenik. Vseeno smo pa mi storili naj-i ^ ^ JE?' ?EZDIR boljše, kar je bilo mogoče; ni- P- B*x 722> Clt7 ™ Statio. smo se strašili stroškov in izgu- j be časa, da smo z največjo skr- NEW YORK CITY. skem pogorju spomenik kralju Rim, 15. nov. Minister za ^o&vo- poslovmljcrpodrnintce Karo- bojene krajo Salata je sprožil ^ " misel, da bi se v Triglavskem pogorju postavil ogromen spomenik kralju-" zmagovalcu'' Viktorju Emanuelu. Kralj bi naj sedel na konju in s sabljo la Ponlaška, rodom iz Rakovni ka na Češkem, ki so ga aretirali. Proslava 2501etnice smrti J. A. Komenskega na ljubljanski univerzi. Društvo slušateljev filozofske fakultete je priredilo dne 20. noy. ob 8. v zbornici na univerzi proslavo J. A. Komenskega. V zbornici je bil okrašen doprsni kip velikega slovanskega pedagoga. Predavanje je bilo prav dobro obiskano; poleg dijaštva smo opazili zastopnike univerze, učitelj-stva in viš. šol. sveta. Češki konzulat je zastopal dr. Zahor-skv, predaval je dr. Ivan Lah, ,ki je v enournem govoru podal življenje, načrte in delo tega velikega moža. Pokazal je. koliko lepih misli, ki se šele danes izpolnjujejo, je nosil s seboj ,ta slovanski mislec. Nas veseli, da je bil ravno J. A. Komen-sky prvi, ki ga je proslavila naša vseučiliška mladina, Saj je to vzor misleca in vzgojitelja. Komunistični dom na Turjaškem trgu. Kakor je znano, so kupili komunisti Reharjevo hišo na Turjaškem trgu. Denar 'jim je posodilo neko konzumno društvo-v Zagrebu okrog 800,-000 K. od katere svote morajo mesečno vračati 50,000 K. Kakor čujemo, bi komunisti radi takoj izplačali zagrebško kon-čtmmno drštvo in iščejo v ta namen posojila v Ljubljani. Radovedni smo, kateri deniarni zavod v Ljubljani bo šel komunistom na roke in jim dovolil zahtevano posojilo. Komisija za Slovenijo. Na predlog ministra dr. Kukovea je sklenil ministrski svet sestaviti posebno komisijo, ki naj bi proučevala trgovinske in prometne razmere v Sloveniji z o-zirom na težak položaj, ki se v njem nahaja Slovenija po sporazumu v Bappallu. Umrla je v Ribnem pri Bledu ga. Mira Vrezec, roj. Riedl pL Raitenfels, nadučiteljeva soproga. P. v. m. I bjo pošiljali Vaš denar v domovino navzlic vsem zaprekam. , Za nas vse p& nastopa z letom 1921 boljša doba. Kmalu se bomo preselili v naše staro poslopje, ki je bilo povsem predelano na najbolj moderni način. En poseben oddelek bo rezerviran za izključno vporabo naših jugoslovanskih prijateljev in odjemalcev; v tem od-! delkn bo Vaš rojak Mr. Jakob i Osbolt vedno Vam na razpola^ go, da Vam bo šel na roke pri raznih poslih; z njim se boste vedno lahko pomenili v svojem jeziku. Poleg splošnih bančnih poslov, vam bo pošiljal denar v Jugoslavijo za vaše ljubljene, bo prodajal parobrodne karte za vse prekmorske proge, in o-skrboval tudi druge posle, ka-koršne boste od njega zahtevali. Zglasite se torej pri njem. vesel bo ako vam more iti na roke in vam ustreči kar zahtevate. Mi želimo, da bi bilo leto 1921 eno izmed najbolj uspešnih, da bomo pa fo dosegli, Vam obljubujemo prijetno in uljudno postrežbo, ter točno in skrbno izvrševanje vaših poslov. K sklepu želimo vsem našim številnim prijateljem ter odjemalcem sirom Minnesote: prav vesel Božič in Prečno ter uspešno Novo leto 1921. Z velespoštovanjem FIRST NATIONAL BANK (Prva Narodna Banka * . Chisholm, Minnesota. IMlolitvenilu. ~ V zalogi imam: "Rajski Glasovi", v platno vez. $ .9t "Rajski Glasovi", v usneje vez $L9t ! "Skrbi za dutfo", v platno vez. fl.OS "Sveta ura", v platno vezano $1.0t "Sveta ura", v usnje vezano $2.00 Naročilu priložite denar ali pa Mo-| ney Order." MATH PEZDIR, Box 772 City Hall Stat., NEW YORK, N. Y. Telefon: Ganal 6027- FRANK GRILL'S DAIRY Prva slov. hrvatska mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, HI. Se priporoča našim gospodinjam. Mleko raz-važam na dom. Zastave, bandere, regalije is zlate znake za ^druftva ter člane K. S K. J. EMIL BACHMi 2107 S. Hjamlin Ai Chicago, HI. KAKO SE UČITE ANGLEŠKO Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis, beležnico (note book) in Angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano besedo poglejte v besednjaku, kako se izgovori in kaj pomeni; zapišite neznane besede v beležnik in jih večkrat jK>no vi te. V par mesecih boste imeli lep zaklad angleških besed, katerih bi ne dali za stotine dolafjev. Cena besednjaku je $5 s poštnino vred. Vsaka hiša bi morala imeti to knjigo. Naročite jo na ta naslov: Dr. P. J. Kern •6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Istotako lahko naročite za. $1.-25 Zormanove pesmi, ki bodo ugajale mladim in starim. Dobro premislite komu bodete poverili svoje notarske posle. So ljudje, ki Vara mnogo obljubijo, a ničesar ne storijo. Jaz ne prodajam šif-kart, tudi ne pošiljam denarja na vse strani sveta, niti nisem bankir, temveč opravljam edi-nole notarska dela, v katerih imam večletno skušnjo. "Ni vsaki kosec, ki koso nosi", pravi pregovor; ravno tako tudi ni vsak notar zmožen opravljati notarska dela. Kadar želite koga dopremiti iz starega kraja in potrebujete tozadevne listine, tedaj se obrnite na mene. Isto storite, ka--dar potrebujete pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, in razne druge notarske dokumente. Moje cene so pravične in moje delo garantirano. ANTON ZBAŠNIK, javni notar, 102 Bakewell Bldg., Pittsurgh, Pa., (nasproti korta) ali pa zvečer na domu 208—57th St. nasproti slovenske cerkve) Poslužite se lepih nagrad K- S. K. Jednote! AGITIRAJTE ZA K JEDNOTO! S. K \ ji krščanstva. Dr. Ivan Svetina. lo^aroezne toSke p* natančneje. Resnično j?, da so e^e-umne in modre urodbe. a) Najlepši umotvor je~člo vek sam. Vse telo je sestavljeno in urejeno tako, da veak služi svojemu namenu. Ka- konei slušnega živca, da to razločevati ;laeoMe^i^s^lte innizke, jake m >1j nežne, in 3a tudi spoznamo, čigav je gias, ali prihaja od cfcweka ali kakega glasbenega orodja Kdo nam je dal oko, kdo uho, kdo vse drug6 telesne ude t Ako ____ _ kak ud izgubimo, nam ga ne ke umetno je sestavljeno oko! more nihče nadomestiti. Vsako Ko bi bila le ena reč v očesu umetno nadomestilo je zelo ne-drog&čna, kot je, pa ne bi mo- popolno in niti oddaleč ne dosegli videti. Ali uho! Njegove za vrednosti pravega uda i ■Stranje uredbe niti opazovati: -b) Pa tudi v naravi, ki nima as moremo. Zdravniki in tisti, razuma, opazujemo vse polno'paveliko hujšovročino. KH bi ki se s tem pečajo, vedo, koliko .uminih uredeb. j bila nagnjena premalo ali nič, js tn raznih koščic in mrenic, Zemlja je uravnana tako, <$a Hj imeli v bKžini ekvatorja ved- pi solnca, da dobiva od nje^a primerno toploto in svetlobo. Ozračje je namesano iz prav takih plinov in v prav tistem razmerju, kakor je potrebno za ljudi, živali in "rastline. enkrat, je, nekoliko nagnjena, pa ne preveč in ne premalo. Po* sredica temu je menjavanje »tirih letnih časov. Ko bi.bi^al vendar tak nagnjena preveč, bi imeli pozi mi velko ostrejši mraz, poleti poletno vročino, v una severu in skraj vedno najostrejšo zimo in sam fed, pri nas v zn*er-nem pasu pa vedno pomlad. Poslednje bi bilo sicer prijetno: vse bi lepo cvetelo; a brez po letne toplote bi nobena reč ne Zemeljska os, okrog katere .dozorela, in od samih cvetic bi se zemlja zavrti I fltilri»nl _—__'____T7______. _ . ■» »v« Potovanj« bratje je našs j j življenje, Uoi modrih od nekdaj je to govorjenj«. Skoz* katere dežele m« pot % je peljala, ' Bo zgodba pretekla neznanje Vam dala. » Stiridesetletnica mojega rokodelstva« Ker obhajam te dni 40 letni jubilej, j« bilo dolgčas stati brez dela. Mm te spbmenik je vdelana slika pokojnega edkar sem začel sekati in obdelovati napotil v državo Vermont, kjer so ve- in vklesano je z zlatimi črkami pokoj- iMi bo mogoče cenj. čitatelje like kamnoseške delavnice; od tam po- nikovO ime, dan rojstva in smrti. "Glasila" zanimal #ta površni opia iti- iiljajo marmor po vseh Zdi »lenih dr- ridesctletmce mojega rokodelstva; od žavah; tam »o ogromni leta 1800 do 1920, katera so, kakor se kakor tudi številni suoji za izdelova- pozabit zadnje dni svojega zemeljske- mi dozdeva zelo Jiitro minula, dasi- oje raznovrstnih nagrobma spomeni- ga potovanja zapisati v oporoko, da nevae niso bila posuta s cvetlicami. | kov. * Tud tam sem delal nekaj časa, in naj se mu postavi zgoraj omenjem Zagledal sem luč sveta dne 15. ok- ker tam nisem .pozna., oziroma našel spomenik in je za to določil svoto I Kakor je omenjeni rojak skrbel za kamnolomi, napredek v vsakem oziru, tako tudi ni $600.00. Ker že pišem o starem pokopališču naj omenim, da je bilo kupljeno in t#bra 1867 v vasi Dolnice št. 5, fara nobenega Slovenca, tudi jaz nisem hd-St Vid nad Ljubljano. Kot sin kam-1 tel tam ostati, temveč sem se podal v •oseka nisem imel raznih igrač v j Chicago. In kakor v Clevelandu, ta- sriadesti, temveč igral sem se z orod- ko tudi v Chicagu ni bilo tedaj zasluž-! blagoslovljeno pred 25 leti in je že po jfm mojega, že pred 33 leti umrlega ka, nakar sem s* padal v Auroro, lit, j večini napolnjeno; vsled tega je bila sceta im sem večkrat poskušal sekati kjer sem delal pri kamnoseku g. Lo-! potreba, da smo kupili*>rostor ra novo tatmeaje, zato sem se takoj po dokon- nianu. Od tam r-m obiskal slovečo | pokopališče, postavili visoki križ, ki je iani ljudski šoli še ko* 13 letni deček Terensko naselbino v Jolietu z name-, bil blagoslovljen dn« 31. oktobra 1920. epnjet kamnosekarstva v svoji rojstni nonlt da začnem sam zase delati kot In že 6. nov. t 1. sem postavil spome- Krasno se razodeva višja modrost v delovanju raznih it-valic, ki, četudi nimajo uma, mpo skrbe zase in za onranjenje svojega zaroda, n. pr. mravlje, čebelice, gosenice raznih metuljev in druge žuželke. Vsi poznate belega m% tulja, ki se Imenuje kapusov be-, lin in se pojavlja spomladi, ko je na travnikih največ cvetlic. Sam se živi le od medu, ki ga varkava, iz cvetlio.I jajčeca pa vleže na. kapusova ali zeljnata peresa in iz njih se kmalu izva-le požrešne gosenice, ki objeda jo zelje. Kdo je metuljčku povedal, da bodo gosenice ravno zelja poželele ? Ko gosenice doraetejo, se zabubijo (zapredejo), pa ne kar na zelju, kakor bi vedele, da # zelje ne ostane čez zimo na zelniku, ampak zlezejo poprej na kak bolj varen kraj, v kako zavetje, in tam se pritrdijo tako, ta bube ne more veter odnesti. Spomladi, ko je že dosti cvetja na polju, pa izleti iz bube metulj. Nič se ne zaveda, kako je prezimoval, pa vendar za svoj zarod prav tako modro zopet poskrbi. To ni pridobljena modrost brezumnih živalic, ampak v naravo polo-žeji nagon, ki deluje tedno enako in s tisto gotovostjo, kakor vse prirodne ali naravne sile. (Dalje prihodnjič.) tete i le v Pooblastila, pobotnice bon ) ^er»kanski konzulati v Ev-kopa* pogodbe, rasne ijja-1 --- čajih na mene in jaz vam bom zadevo povoljno uredil. Posredujem tudi pri odvetniških poslih. ^ VILJEM B.LAURIOH. slovenski javni notar, registriran pri S. H. S. konzulatu. lt%0 W. 22nd Place Chicago, HL nasproti slovenske cerkve reva /d.avila vzdr/ujejo 7fir^v;e v flruzin.ih. kjer sem se te obrti učil 5 let samostojni aa sem hodil v eno uro oddaljeno tedaj tudi kamnosek; toda kriza je JoKet obiskala in ni bil nik spoštovani In nepozabni rojakinji Frančiški Stiglic. ki jc prvi aa tem po- Ljubljano k nekem znanem pravi čas da bi začel ter izpeljal svoj! kopališču; .zsekan je fe temnorujavega načrt; zato sem se poda) zopet nazaj St Cloud, Minn., granita. Ker je pa meistru, kjer sem nadaljeval in izpolnjeval svoj poklic. V starosti 30 let •C sm je zbudila želja do potovanja po Najprvo sem se napotil v so-s seleno Štajersko, v mesto Ma-s namenom, da se še bolj izo-im izučim tega rokodelstva, sem se posvetil Poslovil sem se torej od mojih dragih pred od-Min v Maribor, kjer sem delal neki Mesecev. Od tam sem se podal v feadee, glavno mesto Štajerske, kjer sem Ml zaposlen 23 mesecev. Iz iradca sem se preselil v Celovec na Cereeko, kjer sem tudi ostal nekaj Ker se pa znana rokodelska glasi: "Danes tukaj, jutri tam; in te ni zame, grem drugam 1" sem se catena s svojo culico napotil v. avstrij-tkm giavno mesto Dunaj. Ker se mi pa to eailijonsko mesto tudi ni dopad-to, sem se kmalu odločil, da grem aa-prej m sicer v mesto St. Poelten; od] v Cleveland; toda ker ni bik) še krize konec, zato sem se naslednje leto ~o-pet odločil, da grem v Joliet, kamor sem dospel, 15. julija 1906, s trdnim namenom, da začnem delati kot samostojni kamnosek; kupil sem hišo št 1011 N. Chicago cesti m začeL Kakor ima po večini vsak novi obrtnik v začetku svoje težave in zapreke, tako tudi moja obrt sprva ni bila brez težav, kakor tudi še danes nI Treba je bilo delati pot in prebiti razne težkoče ter zapreke, katere so mi stavili že tukaj se nahajajoči drugorodni kamnoseški obrtniki Ker so pa zavedni jolietski rojaki odobravali mo) začetek in prihajali z naročili, mi je bilo mogoče nadaljevati svojo obrt, ne oziraje se ns desno, ne na levo, temveč šel sem dalje po dobrozačrtani in premišljeni poti. Ko je zatem cenj. list "A S." prine- tam sem šel dalje v Haisling, kjerjsei novico, da se nahaja v Jolietu slo- deial do L 1892, zatem sem Ml dalje r Line, gL mesto Ck>rnje Avstrije ta od tam v gl. mesto Solnograeke, Sotaegrad. Tri ure od tega mesta je vetika kamnoseška tovarna, oziroma delavnica Oberalm, pri mestd Hollain; zopet delal nekaj mesecev in ie je pot peljala na zgornje Bavarsko, kjer je »opet velika kamnoseška delavnica Kiefersfelden poleg reka Inn. Tam je bila moja glavna ista sem delal 4 leta ter 5 mese- venski samostojni kamnosek, so zame zvedeli tudi rojaki po bližnjih in oddaljenih slovenskih naselbinah. Prihajati so začeli z naročili iz raznih mest kakor: iz Aurore, I1L, La Salk, Braidwood, Coal City, Wenona, Ottawa, Aurore, Minn., Mayville, Wis., ltd. Ker sem čutH vedno bolj pomanjkanje prostora v delavnici stare hiše, sem -a že več svežih grobov še poleg omenjenega, ne bo ta spomenik dolgo osamljen, umveč bo dobil v bližnji bodočnosti tovarše, ki bodo z njim vred kin-čali grcbow naših pokojnih in nepozabnih sorodiu'xov, znancev ter prijateljev, ki bodo vsakemu pričali, da tudi Slovenci svojih dragih po smrti ne zapuste. Dragi rojak (inja)l AH bi ne želel (a) tudi ti, ko bo konec tvojega zemeljskega potovanja, in ko te bodo^ položili v črno zemijo, da bi spomenik krai.l tudi tvoj grob, da bi sorodniki, znanci ha prijatelji znali kje počivaš, m da bi te na ta način še bolj ohranili v spominu? Mogoče imaš sorodnike m prijatelje v stari domovini, ki bodo sem prišli in le na ta način lahko naš>li tvoj grob, ako boš imel spomenik, in marsikateri bo pri tej priliki opravil gorečo molitev za mir in pokoj tvoje neumrjoče duše. In da si to zagotoviš, naredi že poprej oporoko in aicer ko pristopiš v društvo; ako si pa že zavarovan pri kakem društvu in ie nisi o tem sporočil, ne pozabi na to ter določi v oporoki rnesek, za katerega naj se ti po smrti postavi spomenik na tvojem grobu, kajti ni gotovo, da b« zamogel zadnje* dni iivHenja o tem določati. Posebno bi pa to priporočal cenj. društ tajnikom (cam) da bi vsakega novo- Vanjte svoje etroke ; sfiisasasRfir®-• SEVERA'S Cough Balsam (piS »fSfpf Baliam sa Sljafla). Pov mSuiloadpomoC. dalad&aaj«laij*la vzrčjrs&sr1 Namdni Infcty, SSSte I —— " MhoMiMitoilt SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS Ltrlpt) a v »In čel misliti na večji prostor. V ta en- men sem si kupil sosedno hišo št 1013 pristoplega člana (ico) na to opoaoriM. f poleg stare hiše, jo prestavil hv začel ob 40. letnici mojega rokodelstva »i Tkm smo izdelovali raznovrstna ] zidati novo poslopje, koje je bilo izgo- Ijtejem v prijetno dolžnost da se dela in jih pošiljali daleč ponovljeno L 1917 m v katerem poslopju hvalim vsem našim in drugim cenj. ro-tudi izven Evrope; delali >mo.je primeren prostor za izložbo nagrob-j jakom (inj^m) za njih blagohotno in za južnoameriško mesto Guate-I njj, spomenikov, kakor,tddi za delav- ■ cenjeno mi naklonjenost, kakor tudi kakor tudi na svetovni razstavi nico istil^ Postavil sem si tudi elek- j vgem, že prej omenjenim Slovanom in r Chicagu je naše umetno delo odlično mesto. V letu sem pa sklenil, da se zopet ponašaj v svojo rojstno domovino delal zopet ▼ Ljubljani Z na-da se vstanovim, sem si po-frijszno hišo v domači fari pri postaji Vižmarje, kjer sem začel izde-tovati nagrobne spomenike in ob enem •sen tudi izvrševal gostilniško obrt Ker ao pa večkrat priha?ali v mojo (nstilao potniki, namenjeni v Amerika, seaa imel priliko se z njim pogovarjati o Ameriki m o ameriških raz-saerah. In ker ni bilo mojega potovanja še konec, sem se tudi jaz odlo-W da grem; poslovil sem se dne & aaaja 1901 in moja prva postaja je bila v mestu Cleveland, O^ kjer sem delal 6 let kot kamnosek. Ker je pa tudi v Ameriki večkrat kriza in pomanjkanje dela, tako je bila tudi l 1907. In kakor so bili pri tej krizi prizadeti raznih tovarn, tako je tudi losekom zmanjkalo dela, da ■ so ili v«č mesecev. Ker sem pa it ed mladosti vajen vedno delati in mi tri čem stroj, ki mi pomaga izvrševati številna naročila od strani naklonjenih mi rojakov, kakor tudi drugorodcev. V času mojega bivanja v Jolietu sem se seznsnil tudi z drugimi slovanskimi narodi, ki me po številu nič manj ne podpirajo, kakor lastni rojaki in ti so: Hrvatje, Srbi, Slovaki, Poljaki Rusi in . Litvicl Da zsmorem točno izvrševati, ter pravilno izdelovati številna naročila raznih narodov in jezikov, mi pomaga bogata »kuš-nia mojega dolgoletnega potovanja ši-rom stare In nove domovine. vsem drugim, ki so ml na eni, ali drugi način pripomogli, da sem ime! uspeh in dosegel svoj cilj kot samostojni slovenski kamnosek v Jolietu. In kakor sem dosedaj, tako bom tndi v bodoče skušat po svoji najboljši moči vstreči in zgotoviti vsa, f mojo stroko spadajoča naročila, za katera se le naprej toplo priporočam. Moje geslo je ia bode: Točns postrežba, dobro delo in nizke cene, In Vale geslo na naj bo kakor dosedaj tudi v bodoče: Svoji k svojimi Končno želim vsem cenj. rojakom Pri tej priliki Vam prinašam sliko i (injam) Hrom Združenih držav vesele moje, ie omenjene nove hiše, kakor j božične praznike, zdravo ter srečno tudi spomenik, ki sem ga postavil 4. septembra 1920 pokojnemu , in obče-spoštovanemu rojaku Štefanu Stukel; ta spomenik je eden izmed najlepših na staram slovenskem pokopališču sv. Jožefa v Jolietu. Kip Matere Božje je izsekag iz belega kararskega mnrmor-ja; drugi trije kosi so pa visoki 4 čevlje in 2 palca in Izsekani h temnega Concord granita, tako da jo res »po-memk 9 čevljev in t palca vlaok V novo leto 1921, nepozabnim pokojnim pa večni mirf Ostajam*Vaš rojak, SIMON ftETDfA, slovenski samostojni kamnosek 1011-13 K. Chicago, St Joliet, HI Telefon it: 3864 (Advertisement) F. SEVEHA CO. D^H RAPIDb, iOVVA PRIJATELJI POVEDO DRUG DRUGEMU, m tako se razširja naša slava. H. H. Ven Schhck, 210 Third Avenue, Pittsburgh, Pa., je prejel na tisoče pisem, v katerih se pripoveduje koliko dobrote je storil s svojim Bolgarskim krvnim dajem, kako je to zdravilo pregnalo prehlad, drugi pravi, kako hitro je pregaal "FLU" ali pljučnico, zopet drugi pripoveduje, kako je pregnal revmatizem in zapeko, zopet drugi, dopoveduje kako je njim pomagalo pri bolezni v želodcu in črevih. Ni čudo torej če uporablja na tisoče oaaroma milijone ljudij, kateri ga tudi slave kot prvo domače zdravilo. Izplotolo se bo vsakemu čitatelju tega odstavka, da se takoj zglasi pri prvem lekarnarju in si kupi zavoj Bolgarskega Krvnega čaja, ter njim bo s tem dana prilika, da tudi oni pozneje lahko povedo svojim prijateljem to dobro vest Ako vaš lekarnar nima v zalogi tega, tedaj vam ga mi pošljemo po poM jnasšeno en velik zavoj za |12$, 3 save)* sa $3,25 in 6 zavojev za $>.25. Naslov Jt: H. H. Von Schlick, President Marvel Products Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. HOVI ZAKON. Dae 7. februarja 1921 stopi v veljave *novi zakon, ki prepovedale tajcem prihod v Ameriko. Kdor ima torej koga v stari domovini in ga želi dobite sem, ebrn« naj se nemudoma na nas sa vse potrebne listine, dokkr sakon se stopi v veljavo in ni ie prepozno. Ne odlašajte k« las hiti. MLADIČ A VXRDERBAR, 1334 W. USt Chicago, HL ropi ne bodo imeli praviee izda-tLjfcyoyegja za potovanje v riko po 4. marcu 1921. Kdor hoče imeti svojce v A meriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, take da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od amer. konzulata pred 4. marcem 1921. MATIJA SKENDER 5227 Butler St, Pittsburgh, Pa. fiifkarta ix Trsta v New York stane $85.00. To je edini način, ca presenetite vašo družino in prijatetfs še pred Božičem. Njih edino upanje, je da se jih bomo za praznike spomnili, Be pozabite jih torej, ker » odprtimi rokami pričakujejo pomoči od vas EMIL KISS, bankir 132 Second Ave. New York, N. Y. Pozor gg. Tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopfrice za veselice, ali kak dnige tiskovine, obrnite se na največjo slovansko linijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO 2142-50 Blue Island Ave , Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiksovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v* malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in durgih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše m posebne pole zauodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! Za božične praznike BOŽIČNI P&AZNIKI se bližajo. V tem času hote ali nehote bolj pogosto mislimo na svoje ljudi onkraj oceana. POTOVANJE V STARI KRAJ. Ako ste namenjeni potovati v stari kraj in obhajati praznike v krogu svojih dragih, potem je sedaj čas, da se odločite za odhod in si preskrbite parnik in drugo. Za ta slučaj tvrdka nudi točno in pošteno postrežbo. Najboljše priložnosti na razpolago so: PARNI KI ZA TRST: 3 dec. Argentina in 22. dec. President Wilson. To so parnika, ki gredo direktno na Trst (Ako pa hočete iti na Genovo in potem z vlakom na Trsf, kar Vam razne firme neodkrito ponujajo, Vam pa tudi mi lahko postrežemo.) Pišite po vozni red. Iz STAREGA KRAJA je že prišlo na stotine potnikov — bratov, tester, otrok, starišev, nevest, prijateljev itd., za katere je naša tvrdka napravila napravila potrebne listine in jim poslala, oziroma preskrbela karte. Številna zahvalna pisma pričajo, da naša tvrdka stori za potnike toliko, kolikor se sploh da storiti. — Mnogi rojaki kupijo v svojem kraju karte za svojo sorodnike, a ko isti pridejo v New York In imajo sitnosti na Ellis Islandu, pa nas prosijo za pomoč. Treba je, da na to vnaprej mislite in si tako prihranite nepotrebne sitnosti in stroške. Ako ste toraj namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, potemvje Vam in Vašemu potniku v korist, da naši tvrdki poverite tozadevne posle. POŠILJANJE DENARJA. Že od nekdaj pošiljajo ameriški rojaki svojcem v stari kraj denarja darila za praznika, v tem večji meri pa bodo to storili sedaj, ko je v starem kraju potreba toliko večja. Tudi v tem slučaju Vam more biti npša tvrdka na razpolago. Naše cene so vedno med najnižjimi in tudi v točnosti ne zaostaja naša tvrdka med najtočnejšimi. Za nadaljna pojasnila pišite na: LEO ZAKRAJŠEK, 70 Ninth Ave^New York City. TEE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. ~ Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tndi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneje na svetu sa rast in proti izpadanje las. Alpenpomsds za brke in brado; kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o-zdravim. Bruslintintura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenik in KOLEDAR, pošljem jih zastonj. JAKOB WAHCI0, 6702 Bonna Aveoe N. E. CLEVELAND, OHIO. iz mrtvega doma. Spisal A. M. Dostojevski Prevel Vladimir Levstik. ■ = ca, tako netniren. Četudi da leko nima vsak namena bežati — zaradi težav in odgovornosti takega poizkusa ga napravi izmed stotine kvečjemu eden— yend«r bo ostalih devetindevet 22. DECEMBBA 1920. (Nadaljevanje-) 44Saj je umrla; mrtvo so jo našli zvečer. < Ovadili so vso reč, zaceli-so me iskati, in me našli proti večeru v kopalnici . I. Zdaj tece že četrto leto, odkar sem tU," je dodal po krat kem molku. "Hm... Seveda, če ne tepeš tudi ni dobro..." je menil Ce-fevm hladnokrvno in metodično ter izvlekel zopet svoj roži-Ček. Začel je njuhati, obširno 'in s presledki. . "Z druge strani, fant," je nadaljeval, "se pa vidi, da si sam po sebi zelo ne-umen. Jaz sem tudi enkrat za» lotil svojo ženo z ljubimcem. No, poklical sem jo v skedenj; konjsko u#do sem zložil na dvoje. — Komu si prisegla zvestobo! pravim. Komu si jo prisegla, a? In sem jo tepel z uzdo, tepel, tepel poldrugo uro, dokler ni začela kričati: — Tvoje noge bom umila in tisto vodo pila! — Avdotja ji je bilo ime-" POLETNI CAS. Toda že smo v začetku aprila, že se bliža®Velika noč. Po-malem se začenjajo tudi poletna dela. Solne sije od dne do dne gorkeje in žive je; zrak diši po vesni in deluje i^izdražilno na organizem. Lepi dnevi, ki nastopajo, vznemirjajo tudi v-kovqpega človeka in rode v njem nekakšne želje, stremljenje in koprnenje." Zdi se, da še huje žaluješ po svobodi, kadar v goščavi aH na polju, brez velikih skrbi, brez ječe in koprne njja, kakor0gozdne ptice, ki voščijo lahko noč samo zvezdam neba pod očesom božjim. Da, res, včasih je tudi težko "služi ti generala Kukuškina"; človek'je truden in lačen, po ves dan včasih ne vidi kruha, skrivati se mora pred vsemi, ogibati se vseh; tuintam je^treba krasti in ropati, včasih celo moriti. "Naslednik je kakor dete; kar zagleda, to pobaše," govore v Sibiriji o naslednik. Ta pregovor se lahko rabi o potepuhu v vsem svojem obsegu in pomenu, celo z nekaterimi dodatki. Potepuh le redkokdaj ni razbojnik* in je skoraj vedno tat, seveda bolj po neizogibnosti nego iz poklica. Dobe se zakoreneli potepuhi. Nekateri uidejo še iz naselbine, ko so že končali, kotoržho dobo. Cloyek bi mislil, da se čuti kot naslednik zadovoljnega in brezskrbnega; toda ne, vedno ga nekam sliče in vabi. Življenje po. gozdih je siromašno in strašno življenje, toda svobodno in polno doživljajev; nekaj zapeljivega je v njem, tajinstvena prelest za vsakogar, kdor ga je enkrat okusil. Vidi se pogo-stoma, da uide človek, skromen, vesten človek, ki je že obe-al postati dober, stalen držav-jan in delaven gospodar. Ne- ■imekih in mokrih 5 jesenskih dneh; to opazuješ lahko na vseh arestantih. Oni se vesele svetlih dni, obenem pa se množi v njih nestrpnost in i^zdražlji-vost. Opazil sem v resnici, da eo se spomladi pogosteje dogajali prepiri v našem ostrogu. čefiče se je slišal hrup, krik in razgrajanje, večkrat so nas ta jale razne istorije; obenem s tem pa si prestregel včasih na delu zamišljen in zamaknjen pogled v sinjo daljavo, tja nekam na drugi breg Irtiša, kjer se širi svobodna kirgiška step poldragtisoč vrst daleč kakor aeizmeren prt; prestregel si globok vzdih iz dna prsi, kakor da vleče človeka, da bi zasopel v tem daljnem, svobodnem zraku in si olajšal z njim svojo ,poteptaflo in vkovano dušo. "Eh!" pravi arestant nazadnje, in naenkrat, kakor da je o-tresel vse te zamišljene sanje, prime nestrpno in mračno za lopato ali za opeko, ki jo je treba nositi s kraja aia kraj. Mi-puto nato je že pozabil tisti nenadni občutek in se začne smejati ali zmerjati, kakršen je njegov značaj; ali pa se včasih loti svojega dela z nenavadno in v razmerju z nalogo nepotrebno vnemo ter dela na vso moč, kakor da bi hotel s težko-~Čo dela zadušiti v sebi nekaj, kar muči in tqsni njegovo notranjost. Vse to so sami krepki ljudje, večinoma v cvetu svojih let in sil.../Težke so spone v tem času! Prav nič ne pesnim v tem trenotku in prepričan sem o resničnosti svoje opazke. Razen,tega, da v to-^ ploti, sredi jasnega solnca, ko poslušaš in z vso dušo, z vsem svojim bitjem občutiš krogin-krog sebe neobjetno silo vstajajoče narave, postane zaprta ječa, vojaška eskorta in življenje po tuji volji še neznosnejša muka — razen tega se začne v tem pomladnem času v Sibiriji in po vsej Rusiji že s prvim škr-jančkom romanje potepuhov: ljudje božji {ihajajo iz ostrogov in se zatekajo v goščave. Prosti dušeče jame, sodišč, okov in pa lic, se klatijo zdaj po svoji prosti volji, koder se jim ljubi, koder je prijaznejše in prijetnejše; pijejo in jedo, kar jim Bog da, ponoči pa zaspe mirno kje deset vsaj sanjarilo o tem, kako bi mogli pobegniti in kam bi bežali; že možnost sama in predstava te možnosti jim tolaži dušo. (Dalje prihodnjič.) S » SR S i Si Sfi •n s s « Pošiljam denar v staro domovino PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU. ' Imam direktno zvezo s Ljubljansko kreditno banko JOSIP Z AL AR JOLDBTILL. Mi K S K W$ VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ Hripavost, segačenje v grlu in mnogo in različnih bolesti vsleji prehlada in vnetja bronchialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam. Severov Balzam Proti Kašlju / • * (preje Severov balzam za pljuča) bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kašlju, ublaži i vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otrofte ali odrastle. Imejte ga pri roki v va§i omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske mesece. Po vseh lekarnah. cateri se celo oženi, rodi.otroke. j živi po pet let na enem kraju,^ •olnce jasno sije, nego v kakih zdajci pa izgine nekega lepega [utra kdovekam ter ostavi že-jio, otroke in vso občino, v ka ,teio je zapisan, v popolni nego-;ovosti. Pri nas v ostrogu so ini kazali takšnega beguna. Nobenega posebnega zločina ni bil zagrešil, vsaj jslišati ni bilo. da bi govoril q njem v tem zmislu, samo klatil se je in uhajal vse svoje življenje. 'Bil je že za Donavo na južnoruski meji, bil v Kirgiški stepi, v vztoe ni Sibiriji in na Kavkazu — povsod je bil. Kdo ve, v dru-gill okolnostih bi bil postal iz njega kak Robinzon Crusoe s svojo strastjo do popotovanja Sicer pa so mi le drugi pripovedovali o njem vse te reči; sam jy govoril v ostrogu malo, kvečjemu če je zinil kaj neizogibno potrebnega. Bil je prav maj-1 hen možiček, star že kakih pet- ^ deset let, nenavadno mirnega in; celo toplega obraza, miren do< idiotstva. Poleti je rad sedel I na solncu in si godel nepresta-| no kako pesmico, a tako tiho, j da ga na pet korakov nisi več , slišal. Črte njegovega obraba, Cough Balsam . kINH • NI CUT i ■> ol 10 .....t k* >m» price asom« V dvojnih merah: 25c in 50c. 1921 Severjev novi slovenski Alamanah * je izšel. Dobite iztis našega novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte zanj. Ce ga ne dobite v vašem okraju, pišite na nas direktno in priložite za 2c pošt znamko. W. F.J5EVERA CO. CEDAR RAPIDS IOWA. Lake County State Bank NORTH CHICAGO, ILLINOIS. Znano je, da pri človeku ni glavna stvar to, kar kdo uživa, ali je, da mu krepča telo, ampak kako človek jed prebavlja, da mu tekne. Tako tudi ni glavna stvar kolika kdo zasluži, da bi obogatel, ampak koliko si kedo prihrani! Z enim dolarjem že lahko pri nas otvorite obrestovno vlogo. Čemu ne začnete že danes f Plačujemo 3 odstotke na hranilne vloge; sprejemamo tudi denar na trgovske čekovne vloge. - Vaš domačin in rojak g. Opeka, mL, je nastavljen v naši banki, da lahko izrazite vse svoje želje v vašem domačem (slovenskem) jeziku. O. Opeka, mL, Vam bo šel vedno rad na roke! Glavnica - - $50,000.00 Skupno premoženje $750,000.00 S s S?y W s s m s s k m » m s s m K m K Ali ste izvršili svojo dolžnost? Ali ste kaj pomagali svoji trpeči družini v starem kraju? Ako ste, torej jih ne smete tudi v bodoče pozabiti! NB POZABITE, ---*—p da se z nami niste nikdar prevarili; naša postrežba je bila vedno izmed najboljših. Vsled tega pošiljajte vedno denar po našem posredovanju, kar vam nikdar ne bo žal, ker naše cene so najižje i denar je izplačan v starem kraju najkrajšem času, kar vam dokažemo s potrdilom, podpisanim od samega prejemnika. Jemljemo denar na vloge in plačujemo,po 4%. Prodajamo šifkarte za vse proge; našim potnikom pri-bavljamo potne liste in vse potrebno za potovanje BREZPLAČNO. Dopremamo rodbino iz starega kraja brzo in sigurno ter. izvršujemo vse javno notarske posle. V vseh. slučajih pridite k nam osebno, ali nam pa pišite na naslov: NEMRTHSTATE BANK 4 Glavni urad 10 East 22 nd St. m M 135 S s « NEW YORK CITY Podružnica 1597 Second Ave. S ffi S m ffi Si S S a s s Si s Si s as Si Si Si Si Si Si IB Si so bile nekam odrevenele; je- ^^ J^nltpSLK::;:! Velika razprodaja prazničnih sukenj ti kolačka, niti čašice žganja; 1 OVERCOATS AND SUITS) . vobče je težko reči, ali je imel | Ker ^ ševeliko zalogopovrsnih sukenj (Ovecoate), sem se kdaj denar in če je sploh znal ]iameiliij da dam cenj. odjemalcem izvanredno priliko, da si šteti. Na vse reci je zrl docela vgaj^ nabavi, oziroma kupi lepo volnfeno površno suknjo AlVTT A T? TP «a DUBROVNIK, 1RST, HA- S vrE in HAMBURG po najpo* jg voljnejih cenah za najsigurneje brzoparnikfe. ffi DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez aa- g vlačenja. POŠILJAMO DENAR v domovino, ter izdajemo čeko na dolarja, aH t krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem krajo. * ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe za življenje in ponesretbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tir- 51 jatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle to- g> kaj in v domovini. ' ^ PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. ZA DOBRO POSTREŽBO JAMČI John A Lajevich &:Co. | Telephone CmuJ 4116 1137 18th Street :: < CHICAGO, ILUNOIS g fflBBBfflBBBffifflBBBBSSBffiBmaBSfflaagBBBBBBSBBSBfflffiM m mirno. Ostrožne pse je krmil včasih z roko, dasi jih pri nas ni krmil nihče drugi. Ruski .človek vobče nerad krmi pse. Pravili so, da je bil oženjen, dvakrat celo; imel je baje nekje tudi otroke... Zaka j da je prišel v ostrog, mi je čisto neznano. Naši so vedno čakali, da pobegne tudi od nas; toda^— ali pjegova ura ni prišla, ali sfe je čutil že prestarega, živel je tjavendan, življenje premišljevanja sredi čudne družbe, ki ga je obdajala. Sicer pa ni bilo gotovo, da ne pobegne zares, četudi bi se bil človek vprašal, zakaj in s kakšnim dobičkom? In .vendar, gozdno, potepuško življenje je raj v primeri z ostrož-nim. To je tako umevno, da je nemogoča vsaka primera. Čeprav jej tam težka usoda, je vendarle svoboda. Zato postane na Ruskem vsak > arestant. pla^nSj sedi kjerkoli, spomladi, ko gfa prvikrat pozdravijo pri jazni žarki mladoletnega soln- (Overcoat) in s tem prihrani veliko svoto denarja po cenah, kakor sledijo za ta in dingi teden: Prešjšnje cene Overcoats. Sedanje cene. $65.00 popolnoma volnene za mladeniče.............. $42.50 $60.00 popolnoma volneno za mladeniče........... .$40.00 $55.00 popolnoma volnene za mladeniče ...............$38.50 $45.00 popolnoma volnene za mladeniče........x... >.. .$32.50 $35.00 navadna moška moda ........... ...... .......$22.00 $33.00 navadna moška moda . ......... ...............$20.00 MOftKE OBLEKE. $60.00 čisto volnene za mladeniče ....................$42.50 $60.00 Blue Serge navadne obleke ....................$40.00 $55.00 Blue serge navadne obleke ....................$38.00 $50.00 mešana barva navadne* obleke .................$32.50 $45.00 mešana barve navadne obleke ..................$28.50 $40.00 mešane barve navadne obleke..................$24.00 Zgoraj navedeno blago je garantirano; istotako so tudi cene veliko nižje kakor jih/ zamoremo danes v tovarni kupiti. Moja edina želja je, da dam sedaj svojim-odjemalcem lepo priliko, da si lahko nabavijo za mali denar potrebno obleko za praznike pred durmi. .S spoštovanjem > GEO. STONICH Clothing and Shoe Store 615 N. Chicago St., Joliet, UL Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulant je velke dobičke z onimi, ki jim gredo oa limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi ~ Mi pl4