Po&tnina platana v a«> selskih pismonoš in pavšalnih slug), njih vdov in sirot. — In res je izšla v »Službenih novinah« že dne 16. aprila t. 1. zgoraj citirana uredba, od katere je šinil sicer skromen, a topel žarek preko velega lica naših zagrenjenih provizionistov. Ker obsega uredba le 5 kratkih členov, priobčujemo besedilo v celoti: Čl. 1.: Provizionirani poštni sli v Sloveniji, Dalmaciji, na otoku Krku in Kastavščini ter njih vdove in sirote, ki se jimi izplačuje provizija (pokojnina) iz državnih sredstev skladno s čl. 255. finančnega zakona za leto 192829, prejemajo poleg provizije tudi še to-le osebno draginjsko doklado: a) oni, ki prejemajo osebno provizijo: 250 dinarjev mesečno; b) vdove, ki prejemajo rodbinsko provi-z,jo: ISO dinarjev mesečno in c) sirote, ki prejemajo sirotinsko provizijo: 100 dinarjev mesečno ne glede na to, ce prejema provizijo ena ali več sirot. Čl. 2.: Provizionisti iz čl. 1 nimajo pravice do rodbinske draginjske doklade. Čl. 3.:. Osebna draginjska doklada gre od 1. aprila 1932 dalje in se izplačuje pod Pogoji, ki veljajo za državne upokojence. Čl. 4.: Finančni minister sme draginjsko doklado zviševati, zniževati ali ukinjati. Čl. 5.: Ta uredba dobi obvezno moč z objavo v »Službenih novinah«. Draginjske doklade so torej določene in se bodo nedvomno pričele nakazovati v najkrajšem času. Treba je le še počakati navodil za izvršitev s strani nadrejenega prometnega ministrstva. Novi prejemki niso ravno iz- datni, če pa pomislimo, da smo to uredbo zaman pričakovali v boljših in dobrih časih, šele spoznamo uvidevnost in dobro voljo sedanjih funkcionarjev. Iz določila čl. 3 •sklepamo, da bodo morali vsi provizionisti predhodno predložiti prijave za prejemanje draginjskih doklad, ki so predpisane za drž. upokojence. Verjetno je tudi, da bodo z izplačevanjem provizij za bodoče poverjene krajevno pristojne finančne direkcije. Bodi torej tako ali drugače, najvažnejše je, da je led prebit in glavna ovira, ki je do sedaj onemogočala izplačevanje draginjskih doklad provizionistom, definitivno odstranjena. Letošnji, v ta namen dovoljeni kredit je sicer nezadosten, vendar smo uverjeni, da se bo izhod našel, saj gre za primeroma prav nizko vsoto. * Državni interes je zahteval, da je bilo po prevratu podržavljenih čimveč neerarnih (razrednih) pošt. Tekom časa je ta potreba pojenjala, izkazalo pa se je tudi, da je vzdrževanje državnih pošt v primeri z vzdrževanjem pogodbenih pošt precej dražje, kar je dalo povod prvemu večjemu razdržavljenju v letu 1929. Ker razvoj v to smer gotovo še ni končan in se bo zato število pogodbenih pošt prej ali slej še pomnožilo, upravičeno lahko računamo tudi s porastom števila poštnih slov. Položaj teh uslužbencev je glede na njih starostno preskrbo prav sličen položaju poštnih slov pred letom 1900, t. j. v času pred ustanovitvijo provizajskega fonda. Tudi sedanji sli, ki so uslužbenci pogodbenih poštarjev (ne poštne uprave!), so na starost in v slučaju onemoglosti prepuščeni usodi in dobrim ljudem. Pri tem ne sme ostati, zlasti ne v sedanji dobi, ki je vsa prepletena s socialnimi gesli in kolektivističnimi stremljenji. Gre za to, da prežive ti naši naj- | skromnejši stanovski tovariši dostojno svoje zadnje dni, one dni, ko se nagiba življenje k zatonu. Tudi poštnim slom je treba omogočiti, da si osnujejo nov privizijski sklad, ki jim bo na kraju njihove dolge in naporne poti v pomoč. Baš na polju starostne preskrbe vidimo v preteklem letu velik napredek. Za pragmatične uslužbence je bil ustanovljen »uradniški pokojninski fond«, za dnevničarje in kontraktualne uslužbence »podporni fond pomožnega osebja v državni službi« in za pogodbene poštarje »pokojninski fond za državne pogodbene poštarje«. Da bo krog sklenjen, da med nami ne bo desetega brata, in da bo pravi cilj, ki mora biti preskrba vseh v korist stroke neposredno delujočih uslužbencev dosežen, je treba oživotvoriti le še en sklad, in sicer »p r o v i -zijski fond za poštne sle kraljevine Jugoslavije«. Za izhodišče bi pri sestavljanju statuta takega sklada prav lahko služila stara, že preizkušena pravila bivšega provizijskega fonda, ki so bila uveljavljena s 1. oktobrom 1900. Vračunanje prejšnje dejansko odslužene dobe je bilo po tem statutu dopustno, toda ne nad 10 let, in še to po preteku 5 letne čakalne dobe. Provizijska osnova je znašala 720 kron na leto (kronski zneski so bili s 1. aprilom 1928 spremenjeni v dinarje), pristopnina pa 5% provizijske osnove. Razen tega je moral vplačevati v sklad vsak član kot letni prispevek 2% navedenega letnega zneska. Pristopnina se je smela vplačati v 24 (izjemoma v 36) mesečnih obrokih. Država je prispevala dvakrat toliko kakor član, neko malenkost pa je prispeval tudi službo-dajalec. Po 10 (izjemoma po 5) letih službovanja so pridobili člani pravico do uživanja provizije, če so postali medtem za službo trajno nesposobni, kar je ugotovil uradni zdravnik. Celotni znesek (720 kron) provizijske osnove se je izplačeval po 40 letnem službovanju oziroma članstvu. Po dopolnjenih 10 letih pa je znašala letna provizija 40% in za vsako nadaljnje odsluženo leto še po 2% provizijske osnove. Dokler član ni dopolnil 40 službenih let, je bila trajna službena nesposobnost izrečni in edini pogoj za pridobitev pravice do uživanja provizije. — Vdove po članih, ki so imeli najmanj 10 službenih let, so imele pravico do polovice možu pripadajoče provizije, če je zakon trajal vsaj 3 leta. Pod določenimi pogoji so dobile lahko tudi odpravnino. Za vsakega nepreskrbljenega zakonskega otroka je pripadal vdovi vzgojevalni prispevek v izmeri ene petine vdovske provizije neglede na število živečih otrok. — Sirote (brez starišev) so imele do dopolnjenega 18. starostnega leta sirotinske provizije v znesku 75% one vdovske provizije, ki jo je dobivala njih mati, ali ki bi le-tej pripadala. Tudi sirotam je pripadala odpravnina, če oče ob smrti še ni bil pridobil pravice do provizije. — Med vojno so se pričele izplačevati provizionistom draginjske podpore (8 kron na mesec). Z izplačevanjem se je nadaljevalo tudi v naši državi (2 dinarja mesečno) vse do 31. marca 1929. leta, ko je gradbeno ministrstvo izdalo odlok, da se izplačevanje draginjskih podpor ustavi, češ da ni za to nobene zakonite podlage. Od takrat pa do uveljavljenja sedanje uredbe so prejemali provizionisti zgolj pro- vizijo, katere maksimalni zneski se sučejo okrog 40 dinarjev mesečno. Včlanjen je pri provizijskem fondu po prevratu ni bilo več dovoljeno. 2e iz teh splošnih obrisov se da razbrati, da preskrba poštnih slov zaradi kvarnih vplivov svetovne vojne ni bila kdove kakšna, da pa jim je na starost — vsaj pred vojno — vendarle nudila primerno oporo. Upoštevaje svojo številčno moč bi poštni sli ustanovitve novega provizijskega sklada nikakor ne smeli izpustiti iz vidika, temveč bi morali zastaviti vse sile za dosego tega dosegljivega cilja. * Na podstavi ministrstvenega odloka so prestali biti zaradi reorganizacije poštne službe vsi poštni sli člani provizijskega fonda hkratu z uveljavljenjem prejšnjega pravilnika o državnih pogodbenih poštah, ki je dobil na teritoriju ljubljanske poštne direkcije obvezno moč dne 1. maja 1926. leta. Seveda je s tem dnem prenehalo tudi vplačevanje članskih prispevkov. Do omenjene reorganizacije je teklo poslovanje v zmislu pravil provizijskega sklada popolnoma gladko. Ko so pa postali kasneje nekateri poštni sli, ki so služili pri pogodbenih poštah še nadalje, Nervoznost, ki se je glede bodočnosti dinarja v zadnjih časih pojavljala med domačim svetom, je sicer že zelo popustila, vendar se mi zdi potrebno, da v pospešenje po-mirjenja pribijem nekatere stvari. Defetisti, ki jih sicer ni dosti, in sploh nervozni ljudje iščejo neprestano prilike, da vznemirijo svojo okolico. Nekateri delajo to iz nekake bolestne naslade, nekateri pa bi morda tudi radi ribarili v kalni vodi. Kakor ostali svet, se imamo tudi mi boriti z gospodarskimi težkočami. Naša država ni otok sredi oceana; okolica, ki je vsa gospodarsko bolna, naravno vpliva tudi na naše razmere. Nesmiselno in naravnost greh je zato početje onih, ki skušajo slikati našo gospodarsko situacijo kot posledico njim neljubega in neprijetnega političnega razvoja v zadnjem času. Kakor da bi v drugih državah ne bilo še hujše gospodarske krize! Razni politični nezadovoljneži to seveda tudi sami vedo, toda zdi se, kakor da so popolnoma izgubili glavo, ko so izgubili moč in vpliv med ljudstvom. V kratkovidni zaslepljenosti, ki nam je prinesla že toliko škode, širijo ali vsaj pomagajo širiti vesti, da je dinar slab, da pride do inflacije, da je vse gospodarstvo nezdravo itd. Morda mislijo, da spravljajo vodo na svoj mlin, v resnici pa pljujejo v lastno skledo in žagajo vejo, na kateri sede. In to velja za vse: za one, ki širijo vznemirjajoče izmišljotine, kakor za one, ki jim nasedajo. Znak brezumnosti je, omalovaževati svoje lastne gospodarske institucije. Objektivno inozemstvo zaupa našemu dinarju; nezaupanje skušajo v inozemstvu širiti le tujci, ki so nam nenaklonjeni, škodoželjni. za službo nesposobni in so zaprosili za upokojitev, je ministrstvo zavračalo njih prošnje z utemeljitvijo, da nimajo pravice do provizije, ker leta 1926 niso izstopili iz službe zaradi nesposobnosti za službo, kakor je to v statutu izrečno pogojeno, marveč zato, ker je zaradi reorganizacije poštne službe prenehalo njihovo dotedanje službeno razmerje. Glede na to, da fondova pravila za ta primer nimajo nobenega določila, je bil mi-nistrstveni odlok, upoštevaje staro načelo: statuta strictissime interpretanda sunt, sicer formalno pravilen, vendar samo takrat, če prezremo § 37 omenjenih pravil, ki pravi, da sme ministrstvo pravila vsak čas izpremeniti ali brez o k r n j e n j a že pridobljenih pravic. — Tak odlok tedaj nikakor ni mogel zadovoljiti oškodovanega uslužbenca, ki tudi ni mogel priti do prepričanja, da ga more pripraviti vrzel v statutu ob užitek provizije, za katero je vplačeval prispevke skoro 30 let. Na tožbo, ki jo je zaradi pripoznanja provizije vložil pri državnem svetu, je le-ta razsodil bivšemu uslužbencu v prilog. S tem je zadeva načelno odločena tudi za vse druge primere, ki se utegnejo še pojaviti, ki pa bodo zelo, zelo redki. In mi naj jim še pomagamo s tem, da sami ne zaupamo, da sami zametujemo svoj dinar? Pamet, ljudje božji! V srbskih delih naše države — tako sem čul iz merodajnih ust — niti najmanj ne dvomijo v dinar; čuvajo in cenijo ga kot gospodarsko vrednoto, ne pride jim na misel, ga brez povoda zamenjavati z drugimi, dostikrat slabšimi stvarnimi vrednotami. Sosedna Avstrija, ki je resnično v slabih gospodarskih razmerah, drži svoj šiling; njegova vrednost je v zadnjih tednih na zunanjem trgu celo poskočila. Tem bolj zločinsko je početje onih, ki širijo nezaupanje v naš dinar; tja spadajo tudi vsi tisti, ki ga po nepotrebnem spravljajo na zunanji trg. V pomirjenje vseh dobro mislečih, pa tudi v pomirjenje vseh zbeganih in histeričnih naj ponovim precizno in kategorično izjavo, ki sem jo baš te dni ponovno dobil na naj-merodajnejših in najodločilnejših mestih: Država bo branila dinar kot svojo najvažnejšo gospodarsko postojanko; ščitila in branila bo njegovo vrednost do zadnjega, najsi tudi na žalost in razočaranje špekulantov ali naših zunanjih neprijateljev. Pooblaščen sem, da to avtoritativno izjavo priob- V* cim. Bolela bo marsikoga glava, ki je v svoji nepremišljenosti sledil lažnim vestem in zgledom in morda celo kupoval tuje, slabše vrednote. Nahajamo se na vrhuncu gospodarske krize. Nisem prerok, a trdno sem prepričan na podlagi •dejstev, ki ne varajo, da se bližamo izboljšanju razmer. Potrpeti moramo še nekaj časa, ne smemo pa izgubiti glave. Zaupati moramo v sebe in v svojo moč. | t Cotič Peter I Še februarja meseca t. 1. je naš list prinesel sliko poštnega veterana in tople besede o Petru Cotiču, Upokojenem pošt. podurad-niku, ki je nedavno slavil svoj 99-i rojstni dan. Danes ga ni več. Zatisnil je svoje trudne oči, še preden bi se mu izpolnila vroča želja, da bi dočakal svoj 100-ti rojstni dan. Dne 19. aprila t. 1. je umrl v navzočnosti svojega 63-letnega sina in zveste mu oskrbnice, ki je skozi dolga leta s pravo krščansko ljubeznijo do bližnjega stregla čestitljivemu starčku, ter mu lajšala težke dneve kronskega upokojenca. Ko je društvo nižjih poštnih uslužbencev prejelo to žalostno vest, je takoj ukrenilo vse potrebno za dostojen pokop svojega najstarejšega tovariša. Na poslednji poti ga je spremljala dolga vrsta uniformiranih tovarišev — nižjih poštnih uslužbencev, kakor tudi uradnikov Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Med drugimi smo opazili tudi zastopnika direktorja g. dr. Antona Wagajo in dr. Janka Tavzesa, šefa personalnega odseka pri tukajšnji poštni direkciji, upravnika g. J. Kobeta in g. I. Cofa ter še mnogo drugih gg. uradnikov, Pevsko društvo nižjih poštnih uslužbencev pa je zapelo v slovo več ganljivih žalostink. Počivaj v miru! Državljanstvo in domo-vimtvo drž. nameščencev. Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja one aktivne in upokojene državne nameščence, ki opirajo svoje državljanstvo edinole na svojo definitivno namestitev v jugoslovenski državni službi, da s samo namestitvijo niso pridobili našega državljanstva in tudi ne tukajšnjega domovinstva, ker ministrstvo notranjih poslov ni usvojilo načela, da so državni nameščenci že s tem naši državljani, če so v državni službi. Vsi ti nameščenci morajo, ako hočejo postati jugoslovenski državljani, zaprositi po rednem potu za državljanstvo v smislu § 12. zakona o državljanstvu. To velja tudi za one osebe, katerih državljanstvo se mora v smislu načelnega navodila ministrstva notranjih poslov presojati po domovinstvu, ki so ga te osebe imele v dobi od 1. januarja 1910. do uveljavljenja mirovne pogodbe, a so jim bile državljanske izkaznice izdane edinole na podlagi njihove namestitve v naši državni službi. Prošnjam za državljanstvo se mora priložiti zagotovilo domovinstva kake jugo-slovenske občine. Ta priloga pa odpade, ako je prosilec slovenske, hrvatske ali srbske narodnosti in se je rodil na ozemlju naše države ali pa, ako stanuje vsaj tri leta nepretrgoma v kaki naši občini. Prošenj za državljanstvo m treba vlagati: a) onim, ki so imeli nepretrgano od 1. januarja 1910. pa do 16. julija 1920., to je do dne, ko je stopila saint-germainska pogodba v veljavo, domovinsko pravico na onem avstrijskem ozemlju, ki je pripadlo naši državi; b) onim, ki so postali naši državljani po čl. 74. saintgermainske pogodbe, po opciji ali pa po zakonu o varstvu (»Jutro« 1. t. m.) euTe družba konfekcije Izdelava in prodaja damske, moške in deške na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po meri. — Poštarji nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po konkurenčnih cenah. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9. Vsak poštar čita „Poštarja" Podpredsednik senata, senator dr. Fran Novak: NAS DINAR. manjšin; c) onim, ki so z naturalizacijo bodisi pred uveljavljenjem ali po uveljavljenju zakona o državljanstvu pridobili naše držav-Ijastvo; č) onim, ki jim je bilo na podlagi § 53., točke 4. do 8. in 10., zakona o državljanstvu ugotovljeno jugoslovensko državljanstvo. Poziv. Bivši koroški in štajerski legionarji! Senatu je bil predložen zakonski načrt o narodnem priznanju častnikom, ki so se pod poveljstvom generala Maistra borili za osvoboditev bivše Štajerske in Koroške ter si s tem pridobili zasluge za Jugoslavijo. Predlog, ki ga trenotno proučuje poseben odbor, pride nato v razpravo v senatu in v narodni skupščini. Ker želimo imeti za vsak slučaj evidenco onih poštnih uslužbencev, ki prihajajo v poštev, prosimo, da pošljejo po dopisnici svoj naslov uredništvu »Poštarja« v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. Za zadevo se bomo zanimali in o poteku poročali.. Pojasnila. V našem listu »Poštar« štev. 4 od 15. aprila t. 1. je izšel članek »Iz finančnega zakona za leto 1931-32«. Cenj. čitatelje prosimo, da blagovolijo v naslovu popraviti 1931-32 na 1932-33. — Urednik. V prihodnji izdaji našega lista bomo priobčili članek o prvem slovenskem stanovskem listu »Poštni rog«, ki je izhajal v Trstu in o katereme smo poročali že v št. 3 in 4 lista »Poštar«. Napovedani članek bo izšel izpod peresa g. Mohoriča, ustanovitelja lista »Poštni rog«. — Urednik. Učinek tožbe glavne kontrole na pripo-znanje periodičnega poviška. — Z odlokom prometnega ministrstva od 15. aprila t. 1. je odrejeno, da se v bodoče ne smejo priznavati uslužbencem periodični poviški, če je glav-na kontrola vložila tožbo proti postavitve-nem odloku ali odloku o napredovanju takega uslužbenca, in sicer do razsodbe državnega sveta. Občni zbor dravske sekcije UPU, ki je bil določen za 8. t. m. se ni vršil, ker so prestala veljati društvena pravila že dne 15. januarja t. 1. — Škoda, kajti s časom sc marsikaj pozabi, kar bi trebalo shraniti za obračun v svežem spominu. V Mariboru je g. Čampa svoj čas javno napovedal, da »Poštar« ne bo več izšel, no pa to vest je le še prinesel. O NAŠEM DINARJU. Kakor je »Jutro« že poročalo, je imel univ. prof. dr. Bilimovič v soboto 23. IV. t. 1. pod okriljem društva »Soče« predavanje o vzrokih in posledicah gospodarske krize po svetu in pri nas. O našem dinarju je med drugim izvajal naslednje: »Dinar je stabiliziran in pokrit preko zakonite potrebe (25%) v samem zlatu s 33.8%, z zlatom in devizami pa celo v razmerju 36.48%. Težko je sicer prerokovati, kako bo nadalje, vendar se da z vso gotovostjo reči, da ni razloga za pesimizem. Vlada je trdno odločena, da ne ukine zlatega standarda. Vztrajali smo in bomo! Ali bomo mogli tudi naprej? Za enkrat ni nobenega razloga za negativni odgovor. Za jamstvo nam služi štednja v državnem proračunu, ki znaša 2 in pol milijarde Din. Prav ta uravnovešeni proračun je najboljši branik proti nevarnosti inflacije. Zedinjene države ameriške in Nemčija izkazujejo milijardne primanjkljaje. Zadnje po- plave pri nas bodo sicer zahtevale znatne vsote, vendar ne gre precenjevati te nezgode. Naša trgovinska bilanca je tudi aktivna. Tako ni prav nobenega vzroka za pesimizem. Zbegani ljudje sicer kupujejo stavbišča, blago in druge vrednote, da se otresejo denarja. To pa nič ne škoduje, bo vsaj prišel denar spet v obtok. Tudi gradbena sezona obeta biti prav živahna. Nevarni pa so tisti, ki hočejo inflacijo, da bi se lahko rešili svojih dolgov. To je napačen namen! Inflacija je namreč podobna injekciji, strupa, ki trenutno sicer poživi bolnika, pozneje pa nujno nastopi propast. InfPacija pomeni razsulo države, zato je čuvanje dinarja naša imperativna potreba. Inflacija ni lek!« Ta izjava ni samo za to značilna, ker stvarno, jedrnato in vsakomur razumljivo kaže položaj našega dinarja, ampak je tem bolj upoštevanja vredna, ker je to izjava mednarodno priznanega finančnega strokovnjaka. A. Velika izbera najmo- S dernejših pomladanskih ■ in letnih čevljev po zelo 1 i zmernih cenah N K O Trgovina s čevlji v LJUBLJANA W POD TRANČO E pri Čevljarskem mostu C Domače delo — svetla točka v krizi. Opozarjamo na oglas v današnjem inserat-nem delu tvrdke: Domača Pletarska Industrija, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« tvori za delavoljne novo stalno možnost mesečnega zaslužka. — Tvrdka pošlje na željo natančne prospekte. Gospod Fouchć. Prevodna literatura se je pri nas v zadnjih letih zelo razvila. Dobili smo že lepo vrsto dobrih del. Pred kratkim pa smo čitali časopisni članek, v katerem priporoča nek ljubitelj literature našim, knjižnjim založbam naj priskrbe slovenskemu čitatelju prevod Emil Ludtvigovega zgodovinskega romana o Jožefu Fušeju, vojvodi otrantskem, Napoleonovem vsegamogočnem policijskem ministru. Mnenja je, da bodo Slovenci brali to zgodovinsko sliko z velikim pridom, ne da bi ga bili primorani doseči ali celo preseči. V nadaljnem nam predstavi to kreaturo takole: Gospod Fuše je bil genij neznačajnosti. Njegova podlost iz koristolovstva v zgodovini nima primere in njegovo vetrnjaštvo bo ostalo brezsmrten ideal vsem njemu več ali manj podobnim; poštenim ljudem pa predmet največjega zaničevanja. Jožef Fuše je najpodlejša, najbolj lakajska in najbolj izdajalska duša novega veka, nedosežni mojster laži, prevare, in zahrbtnosti. Pred podlo ko-varnostjo gospoda Fušeja ni bil nihče varen, ne cesar ne papež, ne najintimnejši prijatelj ne nasprotnik, ne velik človek ne povprečnež. Fušč je mislil samo nase, koliko bo on profitiral od novega položaja, od vsakokratnega preobrata. V enem hipu je oblekel novo obleko, novo prepričanje, in ko se je stari gospodar grel še na solncu svoje neopazno toneče slave, je gospod Fuše že davno imel tajen pakt z njegovim sovražnikom. Vsakemu služiti, samo da prinaša korist; nikomur biti resnično udan, ampak le navidez; vsakega izdati, čim bi začela zahajati njegova zvezda: to je bila vsa politika Jožefa Fušeja. O brezsmrtni Fuše! Vsak narod ima svoje Fušeje, ki ne poznajo nobenih idealov, ki ne nosijo procentov in ne donašajo ne donosnih služb ne materialnih užitkov. Pač pa se Fušeji vsakega ideala, naj bo črn ali bel, poslužujejo in hlinijo idealna čustva zato, da si napravijo premoženje in zavojujejo ugodne položaje v družbi, ki gredo vrednim in poštedim. Brez dvoma so bili in še so, bodisi v Franciji bodisi drugod, še večji neznačajneži, vetrnjaki in konjunkturisti pa še večji lakaji in lizuni ter izdajalci nego je bil Fuše; malokateri pa je imel toliko sreče in tako velikansko zgodovinsko in heroično ozadje. Škodljivi pa so vsi enako, ker demoralizujejo narod. Danes blatijo to, pred čemer so klečeplazili včeraj, jutri pa se bodo slovesno odpovedali vsemu, kar danes povzdigujejo v nebesa. Fu-šejevi učenci so nemškutarji ali fašisti, kakor in kar bolj kaže; se vrinejo tudi med narodne prvake, če je mogoče kaj zaslužiti, pa se zopet lahko oblečejo v odloženo srajco, če se na horicontu pokaže prejšnje ali pa kakšno drugo solnce. Bog nas varuj Fušejev vseh ni-jans, ki prežijo v masi! Spoznavajmo jih. Popravek oz. dopolnilo k svojemu »Poštnemu krajevnemu leksikonu za Dravsko banovino« je izdal admin. uradnik Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, g. Pirc Franc. Dopolnilo stane Din 10.—. Kdor naroči knjigo za Din 80.—, dobi popravek zastonj. Društvena poročila. Poročilo 18. redne odborove seje od dne 17. aprila t. 1., ki se je vršila v društvenih prostorih Pred Prulami štev. I z običajnim dnevnim redom. Predsednik Penko otvori sejo ob 19. uri, pozdravi polnoštevilno zbrani odbor, posebno pa še predsednika Kraj. skupine mariborske tov. Božičeva, ki se je odzval vabilu Centrale, da prisostvuje današnji važni seji. Ko predsednik ugotovi sklepčnost, preide k stvari: 1. Čitanje zapisnika zadnje odborove seje od 7. marca t. 1. Ko je bil prečitan zapisnik, ki je bil deloma že objavljen v našem glasilu »Poštar« smatra predsednik, da je odobren, ker nihče od navzočih ne ugovarja ter ga da overiti navzočim odbornikom. 2. Došli dopisi: Tajnik Bizovičar prečita I razne došle in poslane dopise, ki se po ve-I čini nanašajo na izplačilo bolniških podpor. Te prošnje odstopi odbor ljubljanski Kraj. skupini, da o njih podrobno razmotriva. 3. Poročilo predsednika Penkota: V njem omenja, da je bil primoran sklicati nujno od-borovo sejo radi denuncijanstva, naperjenega Ustanov. 1B87. F. M E R Š 0 L, Ljubljana VVolfova ulica št. 5 Priporoča bogato zalogo ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. — Predtiskanje in vezenje monogramov ter vsakovrstnih drugih risb. Rokavice, nogavice, trikć-perilo. proti sedanjemu personalnemu šefu gospodu dr. Tavzesu od strani predsednika UPU, sekcije za Dravsko banovino g. Čampe. Pač si lahko mislimo, kaj vse je že storil ta človek proti nam. In vendar so še tovariši in uradniki, ki jim je Bog. Ker smatra predsednik to zadevo kot tajno, proglasi na soglasni predlog preds. Božičeva, da se naj ta točka obravnava zaupno, ozir. tajno. Po končanem razgovoru sestavi odbor potrebno resolucijo, katera se osebno oziroma pismeno odpošlje na merodajna mesta. Odbor spomenico soglasno odobri. Tej pismeni izjavi se pridruži tudi predsednik Božičev v imenu Kraj. skupine ]9laribor. Nadalje se spomni predsednik umrlega tovariša Cotiča, ki mu ni bilo dano, da bi prihodnje leto, v mesecu marcu dočakal stoletnico rojstva. Njegovega pogreba sta se udeležila kot zastopnika poštne direkcije svetnika gospoda dr. A. Vagaja in dr. J. Tavzes. Nadalje so spremili starčka na zadnji poti bivši in sedanji upravniki pošt Ljubljana 1 in Ljubljana 2, gospodje J. Kurent, M. Pogačnik, J. Kobe in L Cof v spremstvu drugih gg. uradnikov direkcije in obeh pošt. Udeležilo se je seveda izvanredno veliko število uniformiranih poštnih uslužbencev, vsi, ki niso imeli baš službe. Izrekam v imenu našega društva prisrčno zahvalo vsem gospodom uradnikom in svojim tovarišem,' ki so tako lepo počastili našega pokojnega veterana. Še posebej se zahvaljujem poštnim pevcem za ganljive žalostinke, kakor tudi vsem tistim gospodom, ki so spremljali umrlega prav do groba. Naj v miru počiva! — V odgovor tovarišu Bezjaku omeni predsednik, da se je informiral na pristojnem mestu, če bi bilo mogoče občino Vič uvrstiti v izven-mestni, širši dostavni okoliš mesta.Ljubljane, s čemer bi prišlo to predmestje v L draginjski razred. O tem je sedaj izdalo finančno ministrstvo pojasnilo, ki se glasi: Ker je Vič posebna politična občina, ga ni mogoče smatrati za sestavni del Ljubljane, in ga ni mogoče uvrstiti v isti draginjski razred. Tovariš Bezjak vzame to poročilo na znanje. Tovariš Tešar predlaga, naj se pri današnji seji tudi določijo potrebni delegati, ki naj bi posredovali tako radi dopustov in napredovanj, kakor glede poletne službene obleke, izmenja-nje pelerin itd. Ker se odbor strinja s tem predlogom, so bili soglasno določeni preds. Penko, Božičev, Tešar in Kastelic, da posetijo prihodnji dan merodajne faktorje. Predsednik Božičev omeni, da priredi Mariborska skupina letošnjo tombolo prihodnji mesec. Obenem priporoča tudi Ljubljanskim tovarišem, da jo prirede čim preje. Blagajnik Smolnikar, kakor tudi navzoči tov. Kresse omenjata o izvanredno velikih izdatkih za bolniške podpore, posebno za one, ki čakajo da bodo upokojeni. Predsednik Penko pripomni k temu, da sme samo občni zbor spreminjati pravila in pravilnik, priporoča pa navzočemu bolniškemu pregledniku Magliču, da naj skuša pri posameznih bolnih tovariših ugotoviti resničnost bo-1 lehanja. V nasprotnem slučaju naj vpiše v izplačilni izkaz svoje opazke. Isto priporoča tudi tovarišu Božičevu za Maribor. Nadalje prečita tajnik iz »Poštarja« od 15. aprila t. 1. sledeče obvestilo: »Ministrski svet izda na predlog finančnega ministra uredbo o višini draginjskih doklad in'pogojih, pod katerimi pridobe in izgube pravico nanje oni provi-zionirani poštni uslužbenci (bivši poštni sli) v Sloveniji, Dalmaciji, na otoku Krku in v Kastavščini ter njihove vdove in sirote, ki prejemajo pokojnino (provizijo) iz državnih sredstev skladno s čl. 255 finančnega zakona za leto 1928/29.« 4. Ker se nihče več ne priglasi k besedi zaključi predsednik sejo ob 10. uri zvečer. Tajnik Bizovičar Joško 1. r. Centrala Društva nižjih postnih uslužbencev opozarja svoje člane še posebej, da bo občni zbor »Dobrote« dne 29. maja t. 1. Dolžnost vseh naših članov, ki so tudi člani »Dobrote,« je seveda da se sigurno udeleže tega občnega zbora. — Za odbor: Penko Josip, predsednik. To in ono. Stalno omizje. V četrtek, 12. maja 1.1. v lovski sobi gostilne „Pri Sokolu" NA SVIDENJE! Lesen denar. V mestecu Tenino (Wa-shington, USA) je prišla mestna banka v konkurz. Ta zavod je bil edini v kraju, ki je oskrboval prebivalstvo z valuto in ker je s proglasitvijo konkurza zmanjkalo denarja, je prišla domača zbornica za trgovino in industrijo na izvirno idejo, ki je menda brez primere v zgodovini denarstva. Dala je napraviti novce iz lesa, in sicer iz furnirja. Leseni novci predstavljajo vrednost 1 dolarja, 50 centov in 25 centov ter so zelo lični in nosijo podpis predsednika zbornice za trgovino in industrijo. Na vsakem novcu stoji zapisano, da se lahko v dobi 6 mesecev zamenja za veljavne ameriške bankovce. Čim se je v Ameriki razvedelo za ta denar, je začelo novcev zmanjkovati. Poročajo celo, da so dosegli leseni novci trikratno ceno, ker jih kupujejo številni zbiratelji denarja za svoje zbirke. ŠIRITE »POŠTARJA«! ŠIRITE »POŠTARJA«! Poneverbe pri Savezu nabavljalnih zadrug. Pri Savezu nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu so prišli na sled velikim poneverbam. Ob priliki pregleda knjig so ugotovili, da obvezni prispevki uradnikov za nabavljalno zadrugo in za fond za gradnjo uradniških stanovanj niso v redu knjiženi. Po dosedanjem povrŠ'nem pregledu knjig se je ugotovilo, da manjka nad 800.000 Din. Poneverbe sta zakrivila glavni blagajnik Marin Bulič in glavni knjigovodja Anton Markovič, ki sta bila aretirana. Pri zaslišanju sta na policiji priznala poneverbe ter sta bila nato izročena sodišču, ki vodi nadaljnjo preiskavo. Odkritje je izzvalo v javnosti zelo mučen vtis, v uradniških krogih pa veliko ogorčenje. Specijalni oddelek. Doznali smo, da ima tovarna za ovadbe, o kateri smo poročali že zadnjič, svoj specijalni oddelek za denuncijacije, ki deluje malone leto dni. Čestitamo! — Zatrjuje se tudi, da bodo prišli izdelki te kvalitete fabrikantom precej drago. Strahopetna sumničenja, bolne ambicije in bojazen za fotelje še niso načela in ideje! Matjaž morda nikoli več podzemske te dvorane ne zapusti in vojska mre, a kdor je živ, ne kinka, gre — jaz pojdem med cigane. Mongolske znamke. Mongolija dobi lastne znamke in sicer jih bodo natisnili v Moskvi. Beograd—New-York. Dne 27. aprila t. 1. ob pol 18. uri je ameriški poslanik na našem dvoru, g. Prince, telefonično govoril 10 minut s telefonsko centralo v New-Yorku. To je bil prvi telefonski razgovor med Beogradom in New-Yorkom. Triminutni razgovor na tej progi stane borih 3600.— Din. Brezžični telefon. Izumitelj Marconi preizkuša novo iznajdbo, zvezo centrale za ul- trakratke valove z navadnim telefonom. Ta iznajdba naj bi po Marconijevem naziranju dala vsakemu telefonu možnost stopiti s pomočjo ultrakratkih valov v stik z ladjami na širokem morju, otoki in prekomorskimi kontinenti. Poskusi so toliko že uspeli, da je mogoče s pomočjo 52 cm ultrakratkih valov govoriti na razdaljo 150 km z ladjo na poti v Šanghaj. Marconi je govoril na ta način iz St. Margherite v Liguriji. Kameleon. Ta čudna spreminjasta žival ima pod svojo kožo več plasti celic, ki so napolnjene z raznobarvnimi tekočinami. Kadar pride žival v nevarnost, izpusti tisto barvo, s katero se hoče zaščititi in ki najbolj odgovarja njeni okolici. Odtod kameleonsko spreminjanje. ŠIRITE »POŠTARJA«! ŠIRITE »POŠTARJA«! Na mojem življenju in moji usodi ni nič, v uspehih mojega življenja pa tiči silno veliko. F i c h t e. * • Sleherni uspeh izgubi svojo vrednost, če ni dosežen z moralnimi sredstvi. Lom-Te-Ga. Petdnevni teden v Ameriki. Kongres Zedinjenih ameriških držav se je bavil s predlogom glede uvedbe petdnevnega delovnega tedna za vse državne uradnike. S tem hočejo olajšati delovni trg ter zmanjšati brezposelnost. Petdnevni delovni teden je že v rabi v Zedinjenih državah ameriških v gospodarskem življenju. Obe zakonodajni skupščini Zedinjenih držav ameriških ste odobrili načrt zakona, s katerim se skrajša delovna doba poštnih nameščencev na 42 ur v tednu. Zakon je potrdil tudi predsednik republike Hoover. Stopil je v veljavo 1. dan meseca julija 1931. Poštni uslužbenci imajo po zakonu prosto vsako soboto popoldne, uslužbenci pri potujočih poštah pa so prosti zato kak drug dan v tednu. — Delovna doba poštnih nameščencev se po zakonu skrajša od1 dosedanjih 48 ur v tednu na 42 ur. — Te ugodnosti je deležnih 150.000 poštnih uslužbencev Zedinjenih ameriških držav. Zato morajo sprejeti v poštno službo 10.000 novih nameščencev, kar bo vplivalo na zmanjšanje brezposelnosti v tej stroki. Podoba je, da Amerika rešuje vprašanje drž. nameščencev na čisto drugačen način kakor vse države, ki so se zadnja leta s tem vprašanjem bavile in se še bavijo. Vso zadevo pretresa in rešuje velikopotezno brez šablone, rešuje bolje, razumneje in socialneje kakor vse ostale države. Dvomimo, da se bodo ostale vlade spričo znane vneme za tako zvani »amerikanizem« od ameriške vlade kaj pravšnega naučile, ampak bodo rajše utonile v kratkovidni nesocialni politiki do državnih uslužbencev, ki navsezadnje rodi veliko zla. Dopusti poštnih uradnikov v posameznih državah. Mednarodni urad dela v Ženevi je izdal zanimivo studijo o razmerah plača-negk dopusta državnih uradnikov v raznih evropskih državah, v katerem je govor tudi o dopustu poštnih uradnikov. V tem so najvažnejša določila naslednja: Belgija: Dopust je odvisen od načina uporabe in traja 15 dni. Izredni dopust od slučaja do slučaja, če so važni vzroki. Bulgarska : Dopust je odvisen od predpogoja: 6 mesecev nepretrgane službe in traja 30 dni. Izreden dopust največ 7 dni. Danska: Dopust ni odvisen od kakšnih pogojev in traja 4 tedne. Dovoljen je izreden dopust. Nemška: Dopust je odvisen od načina porabe in starosti ter traja 16 do 42 dni. Dovoljen je izreden dopust. Finska: Dopust je odvisen od službenih let in traja 14 do 30 dni. (30 dni že po 10 službenih letih.) Francoska: Dopust je neodvisen, pogoj pa je 1 službeno leto, traja 21 dni (42 dni, ako ni imel uradnik v zadnjih treh letih posebnega dopusta.) Angleška : Dopust je odvisen od službenih let in uporabe in traja 14 do 27 dni. Izreden dopust je dovoljen. Italijanska: Dopust neodvisen, traja 30 dni, poseben dopust je mogoč do 30 dni. Nizozemska : Dopust je odvisen od plače; traja 12—14 dni. Dovoljen je izreden dopust. Avstrija: Dopust je odvisen od službenih let in kakovosti uporabe, traja pa 8 do 35 dni (izreden dopust). Angleška: Dopust je odvisen od uporabe, predpogoj 1 službeno leto, traja pa 2 do 5 tednov. Izreden dopust največ 3 dni. Romunska: Dopust je neodvisen in traja 1 mesec. Izreden dopust največ 15 dni. Švedska: Dopust je odvisen od službenih let, predpogoj 3 do 4 leta službene dobe in traja 20 do 45 dni (izredni uradniki 8 do 16 dni). Izreden dopust je dovoljen. Španska: Dopust je neodvisen in ni v zakonu utemeljen, dovoljuje ga pa ministrski I predsednik do 30 dni. Madžarska: Dopust je odvisen od predizobrazbe, dostojanstva, od službenih let in starosti. Zakonske dobe ni, traja pa od 1 do 6 tednov. Izreden dopust je dovoljen. Kupujte le pri tvrdkah, ki oglašajo v našem glasilu! Znižanje poštnih pristojbin na Nemškem. Upravni svet nemške državne pošte je skle-. nil na svoji seji dne 30. decembra 1931 znižanje poštnih pristojbin v pisemskem in paketnem prometu, in sicer za pisma v daljnem prometu do 20 g namesto prejšnjih 15 Rpf odslej 12 Rpf, čez 20 do 250 g namesto 30 Rpf le 25 Rpf, čez 250 do 500 g kakor lani 40 Rpf; za dopisnice v daljnem prometu: navadne lani 8 Rpf, letos 6 Rpf, z odgovorom lani 16 Rpf, zdaj 12 Rpf. Te pristojbine veljajo za promet s tistimi sosedni-m* državami, za katere so že zdaj veljavne tuzemske pristojbine. Paketne pristojbine so zdaj takole urejene: za pakete do 5 kg je plačati v 1. pasu 30 Rpf, v 2. pasu 40 Rpf in v 3. do 5. pasu 60 Rpf. Čez 5 do 10 kg je pribitek v I. pasu za vsak kg 5 Rpf, v 2. pasu 10 Rpf, v 3. pasti 20 Rpf, v 4. pasu 30 Rpf, v 5. pasu pa 40 Rpf. Za pakete čez 10 kg znaša ta pribitek v 1. pasu 10 Rpf, v 2. pasu 15 Rpf, v 3. pasu 20 Rpf; v 4. pasu 25 Rpf in v 5. pasu 30 Rpf. Vrhutega plača prejemnik za vsak paket, ki se mu dostavi, 15 Rpf dostavnine. Brzojavne in telefonske pristojbine so ostale neizpremenjene. ŠIRITE »POŠTARJA«! Bakteriologična higienska preiskava pisemskih znamk. Ravnatelj pruskega medi-cinalnega preiskovalnega urada dr. Bach je postne znamke bakteriologično - higiensko preiskal. v . .^a Pre’skavo so znamke razdeljene v štiri skupine. V prvi skupini se nahajajo znamke, vzete iz sredine celih pol. V drugo skupino spadajo znamke, ki se posamezno Pri okencih (linicah) prodajajo ter so že prišle v dotiko s prsti. Tretja skupina obsega že rabljene znamke, ki se takoj po sprejemu pisma kar najbolj previdno s kuverte odlepijo. V četrti skupini so pa rabljene ali nerabljene znamke iz zbirke, v katerih so bile že več časa. Uspehi preiskave: Preiskava znamk prve skupine je pokazala, da so, ko pridejo na okence, popolno- ma neškodljive. Na papirju in na gumirani strani ni kali ali klic, ki bi utegnile človeškemu zdravju škodovati. Tu gre po večini za neškodljive bacile in navadne zračne klice. Tudi preiskava posameznih, pri okencu prodanih znamk (skupina 2), vsebuje v bistvu neškodljive organizme, vendar pa je na njih že več klic, zlasti na spodnji strani. Jasno pa je, da se pri prodaji posamične znamke umažejo, kar je s higienskega stališča kolikor toliko škodljivo. Priznati je treba, da uradnik lahko prenaša škodljive bacile z roko ali s kašljem. Črevesne bolezni, difterije, jetike, škrlatinke, influence in drugih nalezljivih bolezni se kaj lehko naleze človek od človeka. Ali ta nevarnost prenosa bolezni je ravno pri znamkah jako majhna. S higienskega stališča bi morale vse pošte kakor tudi trafike in trgovine, ki imajo naprodaj pristne znamke, imeti za povlaženje gumirane strani posebno napravo, občinstvu v uporabo. Slinjenje gumirane strani znamke ni fino, ne higienično. Kupujte le pri tvrdkah, ki odlašajo v našem glasilu! Zgodovina na poštnih znamkah, zlasti na ameriških. Poštna znamka kaže navadno nekak dogodek ali bistvo, bodisi da predstavlja važno politično ali učeno osebo, bodisi da spominja na zgodovinsko dejstvo: zmeraj je ž njim v zvezi. Tako so tudi na pisemskih znamkah upodobljene samo v nekaterih deželah nahajajoče se živali ali rastline ter s tem približane širšemu zanimanju. Tako predstavljajo znamke s Kube skupino palm, znamke s Tonga boabab (Adansonia digi-tata), znamke iz Novega Južnega Walesa rastlino Marath, skoraj dva metra visoko rožo, znamke z Madagaskarja pa banano. V drugih zemljah predstavljajo znamke lepe pokrajine ali dolinske partije, reke, gorske velikane, jezera itd. Pa tudi morje z burnim viharjem, lične ladje z belimi jadri ali pa z velikanskimi parniki vidimo na poštnih znamkah. Še vse rajši kakor za upodabljanje pokrajin se rabijo znamke za uprizoritev zgodovinskih dogodkov. V tem oziru se odlikujejo zlasti Zedinjene ameriške države, ki so napisale tako rekoč vso svojo zgodovino na znamke. Namen, ki ga ima izdaja takih znamk, je pospeševanje domoznanstva in zanimanja za domačo deželo. Prva spominska znamka te vrste je bila v Zedinjenih državah Kolumbova serija, ki je izšla 1. 1893 v spomin odkritja Amerike. Serija, ki je obsegala znamke 16 vrednot, je kazala veselje in srečo pogumne morske vožnje, divjo prvotno pokrajino, razglas njenega odkritja itd. Ko so priredili 1. 1898 v Zedinjenih državah veliko mednarodno razstavo, je bila zopet izdana spominska serija znamk. Kaže nam prodiranje Evropcev na zapad, borbo s prirodnim! elementi, divjimi zvermi in Indijanci. Stopnjema so morali zemljo obdela-vati, gozdove podirati ter graditi mostove čez široke reke. Na pridobljenem svetu so začele rasti hiše in hišice in tako so nastale vasi in mesta. Trt leta kasneje, 1. 1901 je izšla nadaljna serija, ki je imela šest vrednot; predstavljale so stoletnico izumov. Tehnični napredek Amerike je bil torej ovekovečen tudi na znamkah. Na njih vidimo avtomobile, železnice, oceanske parnike, žerjave, jeklene mostove in zračne ladje. Važni tehnični izumi, kakor telefon in aeroplan, pa niso uprizorjeni. To si razlagamo na ta način, da serija kaže zmeraj gotovo dobo zgodovinskega razvoja Amerike. Ta namen je viden tudi na seriji, ki je izšla 1. 1907; kaže nam ustanovi- tev prve angleške kolonije v Atjteriki, Ja-mestowns. Nadalje so spomina vredne tudi dvo-centne znamke, ki so bile izdane v spomin na pridobitev Aljaske in odkritja Hudsona. Pusti, s snegom in ledom pokriti svet Aljaske, kjer živi jako malo ljudi, je bil ruska lastnina. L. 1867 so ga Zedinjene ameriške države kupile od Rusov za 7.2 milijona dolarjev. Aljasko so Rusi dobili 1. 1809. Ob stoletnici tega dogodka je izšla 1. 1909 znamka Aljaska. Isto leto je bila izdana spominska znamka Hudson, v spomin prve paro-plovbe po njem 1. 1809. Sredi te znamke je obrazec, v katerega ozadju vidim palisade. Ladja »Polumesec«, na kateri je Hudson odkril reko, plove proti reki, a parnik »Cler-mont«, izum Fultonov, jadra v nasprotni smeri. Spredaj na znamki pa vidimo Indijanca v kanuju, prvotnem prometnem sredstvu po reki. L. 1912 do 1913 je izšla serija Panama s štirimi vrednotami. Panamski prekop je velikanskega pomena za gospodarski razvoj Amerike, ker je dvignil ameriško trgovino na nepričakovano višino. Znamke kažejo panamski prekop, zlata vrata itd. Po svetovni vojni je izšla vrsta nadaljnjih spominskih znamk. Spomina je vredna serija, ki je bila izdana v spomin tristoletnice pristanka Hugenotov in Valoncev k obrežju. L. 1925 je izšla serija znamk v spomin na prihod prve norveške izseljeniške kolonije. Kmalu po svetovni vojni 1. 1919. je izšla znamka, ki predstavlja konec strašnih krvavih dni. Na njej vidimo stoječi kip zmagovite Svobode, zadaj pa prapore petih dežel: Amerike, Francije, Anglije, Italije in Belgije. Tudi uspeli let Lindberghov iz Novega Torka v Berlin je bil ovekovečen z deset-centno znamko. In tako imamo na znamkah del zgodovine. Od odkritja Amerike pa do današnjega dne nahajamo vse važne zgodovinske momente na ameriških pisemskih znamkah: trdo delo prvih priseljencev in zadnji junaški let Lindberghov. ŠIRITE »POŠTARJA«! Kako gospodarijo Madžari. Kakor kaže zadnji proračun, so osebni izdatki vedno večji, tako da znašajo letos že 55 odstotkov. Velika Madžarska je imela pred svetovno vojno 48.880 uradnikov, danes pa šteje skoraj za dve tretjini zmanjšana država 42.861 uradnikov in to v najvišjih plačilnih razredih več kakor pred vojno. Državnih tajnikov je danes 21, prej jih je bilo 15. Število upokojencev pred vojno je znašalo 6300, danes pa 111.880. Pokojnine so znašale 212.8 milijona pengo (1 pengo = čez 9 Din). Od pokojnin pride skoraj četrtina na armado ter 63 milijonov pengo na železnice. Ljudsko pomanjkanje se kaže v zmanjšanju davčnih dohodkov. Zgoraj omenjeno število bržkone ni popolno, zakaj po drugih poročilih o državnem proračunu ima Madžarska 122.492 javnih nameščencev in 111.886 upokojencev. Tako razmerje je pač težko najti v katerikoli državi. Vrhutega plačuje letno Madžarska na pokojninah nameščencem, beguncem iz nasledstvenih držav 90 milijonov pengo. — Državni dolgovi so tile: 27.1 milijona pengo predvojnih dolgov, 0.4 milijona vojnih ter 20.7 milijona povojnih dolgov, brez sanacijskih posojil. Spričo navedenih razmer ni nič čudnega, da je vlada sklenila znižati plače državnih uradnikov in nameščencev, kakor tudi nameščencev avtonomnih korporacij. Zmanjšanje plač je stopilo v veljavo 1. septembra 1931 in znaša od 1. do 3. razreda po 14 odstotkov, od 4. do 6. razreda po 12 odstotkov ter v ostalih plačilnih stopnjah po 10 odstotkov dosedanjih plač. Razen tega bodo izdali tudi smernice glede odstavljanja nadštevilnih uradniških moči, kar se naj izvrši v štirih letih. Češkoslovaška. Pri nekaterih poštah so uvedli predstojniki prodajo znamk po 20. uri in ob nedeljah. Brzojav je na rakovi poti, zato naj ga rešijo znamke! To ugodnost uživajo po večini ponočnjaki ob raznih prilikah. Trgovski krogi porabijo malokdaj tako priliko. Seveda samo tedaj, kadar gredo brzojavit pa zvejo, da bi bila brzojavka dostavljena šele zjutraj, zato kupijo znamko, napišejo ekspresno pismo, ki ga prejme naslovnik ravno tako hitro. Na ta način si prihranijo brzojavne pristojbine. Ko bi te naredbe ne bilo — bi brzojavili in poštni erar bi več zaslužil. Potemtakem se je naredba slabo obnesla, saj so brzojavni dohodki manjši, ka kor kdaj prej. Trgovski talent tistih načelnikov velikih brzojavnih central se slabo uveljavlja. Civilni in vojaški državni uslužbenci v ČSR. V armadi bodo uvedli nov način pohvale pri odhodu iz aktivne službe. Pohvalno pismo ima biti L, II. in III. stopnje. I. bo podeljeval minister narodne obrambe, II. deželni vojaški poveljnik, III. pa divizijski poveljnik. Civilni državni uradnik pa prejme po petintridesetletnem službovanju četrtinko konceptnega papirja. Nov poklic za dame in gospode z upeljavo strojnega pletenja v hiši. Zagotovljen zaslužek ca Din 1500 na mesec, ker mi spleteno blago prevzamemo, plačamo plačilo (zaslužek) za pletenje in dobavljamo predivo za predelavo. Pišite po brezplačne prospekte še danes. Domača pletarska industrija No 97 •losip Kalifi, Maribor Trubarjeva ul. 2 ŠIRITE »POŠTARJA«! Ustanovljeno 1852. Teod. Kom, Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (preje Henrik korn) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Centralna kurjava. Kupujte le pri tvrdkah, ki oglašajo v našem glasilu! Medić-Zankl, Ljubljana Lastnik Franjo Medič Firnež, laneno olje, laki, oljnate in suhe barve Manufakturno blago vseh vrst kupite najceneje v trgovini 0. Šlibar, Ljubljana Stari trg štev. 21 zlatnina, srebrnina In po nizkih cenah pri A. & E. SkABERNE Tvornica dežnikov L. MIKUŠ Ljubljana, Mestni trs 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. Za vsa v našo stroko spadajoča dela se priporoča Tone Malgaj družba z o. z. stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar Ljubljana Kolodvorska ul. 6 L. VILHAR, urar Ljubljana. Sv. Petra cesta 36 Ne boste čutili krize, ako boste imeli zastore, pregrinjala in perilo strojno vezeno pri tvrdki Jurčičev trg štev. 3. Modna manufakturna trgovina Fabiani & Jurjovec LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5. se priporoča pii nabavi blaga za obleke. Pro* daja na obroke potom Gospodarske zadruge Ljubljana, Mestni trg štev. 10 Priporočamo Vam PUCH-kolesa ki so vedno na prvem mestu! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki Ljubljana IGN. VOK Kranj Novo mesto [ Kupujte pri tvrdkah, ki inse-rirajo v našem listu! J poštnih nameščencev. Cene zmerne! Poatrelba totna In solidna! Čepice, znake ter vse ostale potrebščine za poštarje ima stalno v zalogi A. Kassig, Ljubljana v • Zidovska ulica štev. 7. ii Oglasi v „Poštarju" imalo gotov uspehi Za konzorcij „Poštarja11 v Ljubljani izdaja Penko Josip v Ljubljani. Ček. konto 11631 — Urejuje Hinko Fajdiga v Ljubljani. — Rokopise pošiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd pa upravi lista „Poštar" v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61