Georitem 6 NSL.qxd 28.11.2007 14:59 Page 1 6 MARJAN RAVBAR DAVID BOLE GEOGRAFSKI VIDIKI ALNOSTI USTVARJALNOSTI ARJV VIDIKI UST GRAFSKI GEO OLE: VID BAD AR, http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-039-5 VB AN RA € MARJ 9 2 1 6 9 8 7 5 9 3 0 4 5 15,00 GEORITEM 6 GEORITEM 6 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 1 1 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 2 2 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 3 GEORITEM 6 GEOGRAFSKI VIDIKI USTVARJALNOSTI Marjan Ravbar, David Bole Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 4 4 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 5 GEORITEM 6 GEOGRAFSKI VIDIKI USTVARJALNOSTI Marjan Ravbar, David Bole LJUBLJANA 2007 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 6 GEORITEM 6 GEOGRAFSKI VIDIKI USTVARJALNOSTI Marjan Ravbar, David Bole © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzenta: Pavel Gantar, Du{an Plut Avtorja poglavij: Janez Nared (Ekonomskogeografske prvine preobrazbe drùbe; Pomen inovacij, ~love{kih virov in drùbenega kapitala v Sloveniji), Peter Repolusk (Mesta in regije v novi ekonomiji u~enja (drùbi znanja) – raziskovalne in empiri~ne analize v {tudijah OECD) Kartografi: David Bole, Janez Nared, Nika Razpotnik Prevajalec: Matjà Drobne Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Collegium graphicum d. o. o. Naklada: 250 izvodov CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 159.928 911.3:159.954(497.4) RAVBAR, Marjan Geografski vidiki ustvarjalnosti / Marjan Ravbar, David Bole ; [avtorja poglavij Janez Nared (Ekonomskogeografske prvine preobrazbe drùbe, Pomen inovacij, ~love{kih virov in drùbenega kapitala v Sloveniji), Peter Repolusk (Mesta in religije v novi ekonomiji u~enja (drùbi znanja) – raziskovalne in empiri~ne analize v {tudijah OECD) ; kartografi Drago Bole, Janez Nared, Nika Razpotnik ; prevajalec Matjà Drobne]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2007. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 6) ISBN 978-961-254-039-5 1. Bole, David 236241152 6 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 7 GEORITEM 6 GEORITEM 6 GEOGRAFSKI VIDIKI USTVARJALNOSTI Marjan Ravbar, David Bole © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR Marjan Ravbar marjan.ravbar@zrc-sazu.si http://www.zrc-sazu.si/giam/marjan.htm Rodil se je leta 1947 v Novem mestu, kjer je leta 1965 na tamkaj{nji gimnaziji maturiral. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1971 diplomiral, leta 1976 magistriral in leta 1993 doktoriral. Po diplomi je bil najprej asistent na In{titutu za geografijo, nato je delal na Republi{kem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine. Leta 1978 se je kot pomo~nik direktorja zaposlil na Zavodu za drùbeno planiranje v Novem mestu, leta 1987 pa kot raziskovalec znova na In{titutu za geografijo. Med letoma 1993 in 1998 ter leta 2002 je bil njegov direktor. Od pridruìtve In{tituta za geografijo Geografskemu in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot znanstveni svetnik vodi raziskovalni program Geografija Slovenije. Ukvarja se zlasti z naselbinskim razvojem, {irjenjem urbanizacije in problemi regionalnega razvoja. Leta 1980 je prejel nagrado novome{ke ob~inske raziskovalne skupnosti, leta 1984 priznanje Zveze geografskih dru{tev Slovenije leta, leta 1987 priznanje Zvezne konference SZDL, nato pa leta 1984 srebrno plaketo in leta 2004 zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. AVTOR David Bole david.bole@zrc-sazu.si http://www.zrc-sazu.si/giam/david.htm Rodil se je leta 1979 v Kranju, ìvel v Radovljici, Zgornjih Gorjah in Ljubljani, kjer je leta 1997 maturiral. Leta 2003 je diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in {e isto leto vpisal podiplomski dok-torski {tudij. Del podiplomskega izobraèvanja je preìvel na univerzi v Bratislavi kot {tipendist evropskega izobraèvalnega programa Marie Curie. Od leta 2003 je zaposlen kot mladi raziskovalec na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova raziskovalna usmeritev je predvsem urbana geografija, znotraj nje pa preu~evanje ekonomije mesta in spremljajo~a prostorska dinamika sodobnih procesov, kot so potro{ni{tvo, suburbanizacija in dekoncentracija gospodarskih dejavnosti v mestu. Veliko se je ukvarjal tudi z dnevno mobilnostjo prebivalstva in javnim potni{kim prometom. Izsledke opravljenih raziskav redno objavlja v znanstveni in strokovni literaturi. Bil je tajnik Zveze geografskih dru{tev Slovenije. 7 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 8 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole GEORITEM 6 GEOGRAFSKI VIDIKI USTVARJALNOSTI Marjan Ravbar, David Bole © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si www.zrc-sazu.si/giam In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj. 8 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 9 GEORITEM 6 GEORITEM 6 GEOGRAFSKI VIDIKI USTVARJALNOSTI Marjan Ravbar, David Bole UDK: 911.3:159.954(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Geografski vidiki ustvarjalnosti Ustvarjalnost dobiva na poti v drùbo znanja vedno ve~ji pomen. Preu~evanje teh izredno kompleksnih razsènosti in njihovih daljnosènih posledic na gospodarski in vseobsèni drùbeni razvoj je bilo doslej v raznih drùboslovnih vedah osvetljeno z razli~nih zornih kotov. Preobrazbi pokrajine zaradi vplivov ustvarjalnosti kot ene izmed pomembnih sestavin pri strukturnih spremembah v sodobni drùbi se je doslej v sodobni slovenski geografiji namenjalo premalo pozornosti. Pri~ujo~a knjiga je prvi poskus utemeljitve nekaterih geografskih razvojnih dejavnikov, ki jih spodbujajo razli~ne oblike ustvarjalnosti ~lovekove aktivnosti. Geografska razprostranjenost ~love{kih potencialov je eden klju~nih spodbujevalcev ustvarjalnosti in s tem drùbenega razvoja. Z njimi so povezani pomembni socialnoekonomski u~inki in tudi regionalne disparitete v pokrajini. Na nekatere smo s kriti~nim raziskovalnim pristopom posku{ali odgovoriti, hkrati pa smo èleli odstreti nove razsènosti v drùbeni geografiji, kot izziv za nadaljevanje poglobljenih raziskav. Uvodni del razprave je namenjen geografskim vidikom ustvarjalnosti v globaliziranem svetu, spremenjeni paradigmi o razvojnih gibalih napredka in odpiranju novih, sodobnih geografskih vsebin. Osrednjo pozornost namenjamo temeljnim zna~ilnostim ekonomskogeografske in socialnogeografske preobrazbe drùbe, ki jo kot poglavitno gibalo modernega drùbenega napredka pooseblja ustvarjalno okolje. Z njim je povezana konkuren~nost obsènih geografsko homogenih obmo~ij v razmerah globalizacije in poudarjene vloge ustvarjalnega okolja kot temeljnih sodobnih razvojnih gibal. V raz-pravi namenjamo pozornost tudi prostorskim vplivom in posledicam konkuren~nosti, zlasti »novi terciarizaciji«, ter geografskim razsènostim ustvarjalnosti. Soo~amo se {e z razporeditvijo ustvarjalnih potencialov ter z njihovimi u~inki v tehnolo{kem razvoju, kot razvojnega pospe{evalca konkuren~nosti. Zaradi spremenjenih razmer se preobraàjo funkcionalne delitve opremljenosti mest z drùbeno infrastrukturo, ki je nujna za obstoj ustvarjalnega okolja, {e zlasti pri gospodarskih povezavah, pospe{evanju raziskovanja in komplementarnih dejavnostih. V nadaljevanju opozarjamo na povezanost raziskovanja z ekonomskim napredkom. Posebno poglavje namenjamo uveljavljanju konceptov drù- be znanja, tako imenovanim primerom dobre prakse, ter priporo~enim na~elom sou~inkovanja med sodelovanjem in tekmovalnostjo razli~nih geografsko sklenjenih obmo~ij, na primer mestnimi regijami. Sklepna poglavja so namenjena analiti~ni predstavitvi stopnje ustvarjalnosti ter njene prostorske razprostranjenosti v Sloveniji, pomenu inovacij, drùbenega in ~love{kega kapitala ter prilònostim, ki jih v skrbi za razvoj ustvarjalnosti ponujajo sodobni izzivi v zdruèni Evropi. KLJU^NE BESEDE geografija ustvarjalnosti, ustvarjalno okolje, u~e~e se regije, konkuren~nost, Slovenija 9 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 10 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole GEORITEM 6 GEOGRAFSKI VIDIKI USTVARJALNOSTI Marjan Ravbar, David Bole UDK: 911.3:159.954(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Geographical aspects of creativity Creativity is gaining in its importance within the knowledge society. Studying these complex dimensions and their long-term consequences for the economic and social progress was the object of abundant social studies in the past. But the transformation of the landscape due to creative influences, as one of the most important factors regarding structural changes in modern society, is not well represented in Slovenian geographical researches. The booklet at hand is the first attempt of establishing some geographical developmental factors, which are encouraged by various forms of creative human activities. The geographical dispersion of human potentials is one of the key generators of creativity and social development. Some important socioeconomic effects and regional disparities in the region are also in correlation with the aforementioned factors. We will try to explain some of them within a critical research view and within the form of the available space and on the other hand also show some new dimensions of social geography as a way of challenging future detailed discussions. The introductory part of the discussion focuses primarily on the geographical aspects of creativity in the globalized world and the changed paradigm about developmental factors of progress and developing new, contemporary geographical contents. The main focus is on the basic characteristics of economic and socio-geographical transformation of the society, which is embodied by the creative environment as the main factor of modern social progress. In correlation with aforesaid characteristics is also the competitiveness of vast geographically united areas in the setting of globalisation and the established role of creative environment as the main modern developmental factor. Within the creative environment the main focus is made on spatial influences and consequences of competitiveness, mostly by »the new tertiarisation« and the geographical aspects of creativity. We tackle the distribution of creative potentials and their effects on the technological progress as developmental accelerator of competitiveness. The altered conditions consequently influence the functional dispersion of furnishing cities with social infrastructure, which is necessary for the existence of creative environment, especially with economic links, accelerating of research and complementary activities. Furthermore, we want to show the correlation between research and economic progress. A special chapter focuses on establishing concepts of the society of knowledge (case studies) and on the rec-ommended concept of coinciding between the cooperation and competitiveness among geographical areas, e. g. city regions. Final chapters are focused on analytical representation of the level of creativity and its spatial dispersion in Slovenia, on the meaning of innovativeness, on the social and human capital and the possibilities offered to us by modern challenges in the united Europe. KEY WORDS geography of creativity, creative environment, learning regions, competitiveness, Slovenia 10 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 11 GEORITEM 6 Vsebina 1 Uvod ........................................................................................................................................................................................ 13 2 Geografski vidiki ustvarjalnosti v razmerah globalizacije .................................................... 14 3 Ekonomskogeografske prvine preobrazbe drùbe ...................................................................... 17 3.1 Ustvarjalno okolje ............................................................................................................................................ 19 3.2 ^love{ki kapital .................................................................................................................................................. 23 3.3 Drùbeni kapital ................................................................................................................................................ 28 3.4 Inovacije .................................................................................................................................................................... 31 3.5 Grozdenje ................................................................................................................................................................ 32 3.6 Zna~ilnosti u~e~ih se regij in spodbujanje njihove konkuren~nosti .............. 33 4 Mesta in regije v drùbi znanja – evropske izku{nje .................................................................. 37 4.1 Mesta in regije v novi ekonomiji u~enja (drùbi znanja) – raziskovalne in empiri~ne analize v {tudijah OECD ........................................................................................ 38 4.2 Primeri uveljavljanja konceptov drùbe znanja pri na~rtovanju razvoja mest in regij na obmo~ju EU ............................................................................................ 49 4.3 Sou~inkovanje raziskovanja ter javne in zasebne sfere na primeru nizozemskega Leidna .................................................................................................................................... 58 4.4 Aplikacija primera nizozemskega Leidna na slovenski prostor ............................ 64 5 Ustvarjalnost, prvina konkuren~nosti v drùbenem razvoju Slovenije .................. 65 5.1 Izobrazbena sestava prebivalstva ...................................................................................................... 65 5.2 Kaj so ustvarjalne skupine? .................................................................................................................... 68 5.3 Kje delujejo in prebivajo ustvarjalne socialne skupine? .............................................. 71 5.4 Pomen inovacij, ~love{kih virov in drùbenega kapitala v Sloveniji .............. 81 6 Sklep ........................................................................................................................................................................................ 88 7 Seznam virov in literature .................................................................................................................................. 92 8 Seznam slik ........................................................................................................................................................................ 96 9 Seznam preglednic ...................................................................................................................................................... 97 11 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 12 12 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 13 GEORITEM 6 1 Uvod Ustvarjalnost je na poti v drùbo znanja vse bolj pomembna. Preu~evanje teh izredno kompleksnih razsènosti in njenih daljnosènih posledic na gospodarski ter celoten drùbeni razvoj je bilo doslej pri {tevilnih drùboslovnih vedah, na primer sociolo-giji ali ekonomiji, osvetljeno z razli~nih zornih kotov. Preobrazbi pokrajine zaradi vplivov ustvarjalnosti kot eni izmed pomembnih sestavin pri strukturnih spremembah v sodobni drùbi se v sodobni slovenski geografiji namenja premajhna pozornost. Pri~ujo~a publikacija je prvi poskus utemeljitve nekaterih geografskih razvojnih dejavnikov, ki jih spodbujajo razli~ne oblike ustvarjalnosti ~lovekovih aktivnosti. Geografska razprostranjenost ~love{kih potencialov je eden klju~nih spodbujevalcev ustvarjalnosti in s tem drùbenega razvoja. Z njimi so povezani pomembni socialnoekonomski u~inki in tudi regionalne disparitete v pokrajini. Na nekatere bomo skozi kriti~ni raziskovalni pogled in v okvirih razpolòljivega prostora posku{ali odgovoriti, obenem pa èlimo kot izziv za nadaljevanje poglobljenih raziskav v drùbeni geografiji odstreti njene nove razsènosti. Uvodni del razprave je namenjen geografskim vidikom ustvarjalnosti v globaliziranem svetu, spremenjeni paradigmi o razvojnih gibalih napredka in odpiranju novih, sodobnih geografskih vsebin. Poglavitno pozornost namenjamo temeljnim zna~ilnostim ekonomske in socialnogeografske preobrazbe drùbe, ki jo kot poglavitno gibalo sodobnega drùbenega napredka pooseblja ustvarjalno okolje. Z njim je povezana konkuren~nost obsènih geografsko homogenih obmo~ij v razmerah globalizacije in poudarjene vloge ustvarjalnega okolja kot temeljnih sodobnih razvojnih gibal. V raz-pravi namenjamo pozornost tudi prostorskim vplivom in posledicam konkuren~nosti, zlasti »novi terciarizaciji«, ter geografskim razsènostim ustvarjalnosti. Soo~amo se {e z razporeditvijo ustvarjalnih potencialov ter z njihovimi u~inki v tehnolo{kem razvoju kot razvojnega pospe{evalca konkuren~nosti. Zaradi spremenjenih razmer se preobraàjo funkcionalne delitve opremljenosti mest z drùbeno infrastrukturo, ki je nujna za obstoj ustvarjalnega okolja, {e zlasti pri gospodarskih povezavah, pospe- {evanju raziskovanja in komplementarnih dejavnostih. V nadaljevanju opozarjamo na povezanost raziskovanja z gospodarskim napredkom. Posebno poglavje namenjamo uveljavljanju konceptov drùbe znanja, tako imenovanim primerom dobre prakse, ter priporo~enim na~elom sou~inkovanja med sodelovanjem in tekmovalnostjo razli~nih geografsko sklenjenih obmo~ij, na primer mestnimi regijami. Sklepna poglavja so namenjena analiti~ni predstavitvi stopnje ustvarjalnosti in njene prostorske razprostranjenosti v Sloveniji, pomenu inovacij, drùbenega in ~love{kega kapitala ter prilò- nostim, ki jih v skrbi za razvoj ustvarjalnosti ponujajo sodobni izzivi v zdruèni Evropi. Pri~ujo~a publikacija je torej namenjena zlasti preu~evanju vplivov ustvarjalnega okolja na spremembe v prostorsko-razvojnih strukturah mest in njihovih vplivnih obmo~ij. 13 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 14 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole 2 Geografski vidiki ustvarjalnosti v razmerah globalizacije V sodobni paradigmi geografskih razglabljanj o prihodnjem razvoju so~asno pote-kata dva nasprotujo~a si procesa: »globalizacija« kot odraz mednarodne prepletenosti gospodarskih in politi~nih tokov na eni strani ter »drobni« lokalni in/ali regionalni politi~ni interesi na drugi, katerih cilji temelje na uravnoteènem ali samonosilnem razvoju, lokalnih gospodarstvih, uravnoteènem krogotoku proizvodnje in surovin ter povezanosti nacionalnega omrèja v enotno mreò sredi{~. V sodobnosti je eden izmed klju~nih pojmov za razumevanje ustvarjalnosti »globalizacija«. Izhaja iz ameri{ke »menedèrske {ole«. Obi~ajno razlikujemo tri razli~ne stopnje: »internacionalizacijo«, »globalizacijo« in »transnacionalizacijo«. Vsaka izmed njih pomeni proces nadaljnje intenzifikacije, s pomo~jo »informacijskih tokov« usmerjen nasproti »komunikacijski drùbi«. ^as na prelomu tiso~letja v Sloveniji zaznamujejo pomembne spremembe v drù- benem sistemu. Globalizacija in prehod v informacijsko drùbo sta drùbo in gospodarstvo temeljito spremenila. To pa je povod za novo dojemanje ustvarjalnosti, saj so se spremenile razmere, ki vplivajo na prostorske strukture. Pri njihovem uravna-vanju imajo odlo~ilni pomen zlasti nara{~ajo~a mobilnost gospodarstva in zaposlenih na trgu delovne sile ter prebivalstvenih skupin, prepletanje med mesti in podeèljem, drùbena stremljenja za ustvarjanje enakovrednih ìvljenjskih razmer za strukturno {ibka in podeèlska obmo~ja, izseljevanje mlade, ve~inoma kvalificirane delovne sile z odro~nih obmo~ij, demografski obrat in staranje prebivalstva. Globalizacija je torej vseobseèn proces, ki ga oblikujejo zlasti liberalizacija trgovine (dinami~en pretok dobrin, kapitala in tehnologije), deregulacija finan~nih trgov in nove komunikacijske tehnologije. Dràve z razli~nimi ekonomskimi sistemi in razli~- no stopnjo razvitosti vse bolj sili v medsebojno (so)odvisnost. Globalizacija pomeni stopnjevanje konkuren~nosti ne le na trgu blaga, storitev in informacijskih tehnologij, ampak predvsem pri dejavnikih pretoka kapitala, dela in znanja. Zaradi svetovne konkuren~nosti se tudi gospodarstvo postopno oddaljuje od politi~ne »vodljivosti« in postaja ~edalje bolj avtonomno. Po drugi strani tudi politika postaja vse bolj odvisna od pritiskov konkuren~nosti. Mednarodna konkurenca sproà prilagajanje gospodarsko-politi~nih instrumentov (ne le na primer na podro~jih socialne, monetarne politike …, marve~ tudi na podro~ju delovanja razvojnih politik). S svojimi zna~ilnostmi je globalizacija prilagodljiva in nacionalna gospodarstva spreminja v nadnacionalna. Z globalizacijo se je trì{~e postopno preobrazilo iz trga surovin in proizvodov v trg s prostim pretokom blaga, kapitala, delovne sile in storitev, zlasti znanja, kar se lahko poimenuje tudi kot global sourcing. Prav posebno obliko nematerialnega, »nevidne-ga« globaliziranega blagovnega trga v mnogih prvinah podpirajo razli~ne oblike pretoka informacij, pa tudi denarni tokovi, zavarovalni{tvo, svetovanje, mediji in {e mnoge druge storitvene dejavnosti. Zemeljska obla se danes ne spreminja ve~ samo 14 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 15 GEORITEM 6 v enotni trg pretoka dobrin in trgovinsko-prometnih tokov, temve~ vse bolj postaja tudi enotno obmo~je investicijskih dejavnosti. Ob tem se veliki, globalno delujo~i gospodarski sistemi selijo iz tradicionalnih obmo~ij delovanja ter postajajo multi-nacionalna in transnacionalna podjetja. Raz{iritev gospodarskih obmo~ij je usmerjena proti obmo~jem z nìjimi stro{ki dela. Vsem tem procesom se prilagaja tudi urbani sistem. Gospodarski in strukturni preobrazbi dajejo pomemben pe~at zlasti ~ezmejne aktivnosti. Povezovanje dràv v razli~ne nadnacionalne tvorbe ima lahko pomembne u~inke na njihove prostorske strukture. Pou~en primer so prizadevanja Evropske unije pri izgrajevanju omrèja transportnih koridorjev, ki imajo daljno-Preglednica 1: Globalizacijski razvoj in njegovi poglavitni kazalniki pri razvoju prostorskih struktur (Fuchs 1998). Okvirni pogoji za globalizacijski razvoj: Poglavitni kazalniki globalizacije: • pove~evanje svetovne trgovine kot • primerjalno hitrej{a rast svetovne trgovine posledica deregulacije svetovnega trga v primerjavi z geografskimi razsènostmi ter zmanj{evanje stro{kov, – liberalizacija rasti proizvodnje; svetovne trgovine pri blagovnih in transportnih storitvah; • nenehen pospe{en razvoj informacijskih • razvoj inovacij na podro~ju in komunikacijskih tehnologij in s tem komunikacijskih tehnologij, na primer povezano »mrèno« prepletanje interneta, gospodarstva; • razrast podjetij z mednarodnim kapitalom; • globalna dostopnost do trga kapitala • novi obsèni in neodvisni kapitalski trgi kot posledica deregulacije kapitalskih ( off-shore), trgov in prepletanja informacij; • nastajanje transnacionalnih podjetij, • bogata ponudba specializiranih poslovnih storitev ( business services); • »nove« smeri v mobilnosti prebivalstva, • pokrajinska mikavnost ( natural amenities), proizvodnih sredi{~ in delovnih mest. • privla~na kulturna ponudba z uspe{nim izobraèvalnim sistemom ( cultural amenities), • osredoto~anje visoko kvalificiranih strokovnjakov, • privla~no in poceni bivalno okolje ter è izgrajeno infrastrukturno omrèje. 15 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 16 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole sène posledice na razvoj omrèja mestnih regij kot razvojnih spodbujevalcev za razvoj obsènej{ih privla~nostnih zaledij. Pojem globalizacija je vse bolj aktualen tudi v tistih znanostih, ki se ukvarjajo s preu- ~evanjem geografske razprostranjenosti ustvarjalnosti. Neposredno je povezana tudi z u~inkovitej{im pospe{evanjem regionalnega razvoja, na~rtovanjem organizacije (javnih) dejavnosti v pokrajini in tudi s strukturnimi razmerji v gospodarskem razvoju pokrajine. Nesporno je, da nara{~anje pomena modernih znanstveno-tehnolo{kih dosèkov kot posledica ustvarjalnosti tudi v Sloveniji è priblìno dve desetletji pospe{uje gospodarski razvoj. Globalizacija namre~ v svojem bistvu na »posreden« na~in krepi konkuren~nost med razli~nimi pokrajinami, {e zlasti med mesti oziroma mestnimi regijami, ki predstavljajo »motorje« regionalnega razvoja in nacionalnega napredka. V razmerah svetovnega tekmovanja se razvoj in vloga mest v hierarhi~nem omrèju spreminjata. Klasi~ni modeli centralnih naselij, temelje~i na pomembno-sti oskrbnih funkcij mestnih sistemov, ki jih izàrevajo v okolico, postopoma stopajo v ozadje. Kot kriteriji opazovanja globalizacijskih procesov s pojavljajo v ospredju ekonomskofunkcijski kazalniki. V sodobnosti lahko uspe{no konkurirajo le tista geografska okolja, ki izkazujejo raznovrstnost proizvodnih struktur in organizacijskih oblik svojih regionalnih struktur. Konkuren~nost mesta oziroma mestne regije pa ni ve~ dolo~ena zgolj z njegovim oziroma njenim geografskim poloàjem ter z infrastrukturno opremljenostjo, marve~ s proizvodnim in regulacijskim sistemom, ki ga sestavljajo kakovost industrijske proizvodnje, finan~nih in oskrbnih aktivnosti ter sim-bioza institucionalnih, gospodarskih in ~love{kih virov (preglednica 1). Poligon prestrukturiranja drùbenih procesov postajajo mestne regije, kjer se gospodarska, politi~na, socialna in kulturna preobrazba najbolj vidno odraà v spremembah znotraj urbanih in regionalnih gospodarstev. S tem se spreminja tudi raven prostorskih interakcij. Z njimi se oblikujejo nove mònosti za mrèno povezovanje in spremenjeno uveljavljanje regionalne politike, ki je vedno bolj povezana s skrbjo za pospe{evanje ugodnega gospodarskega »vzdu{ja« (na primer za ~love{ki in socialni kapital), ponudbo privla~nih lokacij za naseljevanje, {irjenjem spektra ponudbe materialne in nematerialne infrastrukture … Posledica je ekonomizacija politi~no-ad-ministrativnega ravnanja. Nacionalne dràve z globalizacijo sicer niso pridobile na pomenu, spremenila pa se je njihova odgovornosti zlasti za razvoj njihovih posameznih delov. Svetovna konkuren~nost se {e posebej zaostruje v lokalnih okoljih, {e zlasti pa na obmo~jih, ki zaostajajo v razvoju. Tudi zato, ker so mònosti globalizacije na podro~ju regionalnega in prostorskega razvoja omejene, ta proces ni zgolj ekonomska kategorija. V procesu globalizacije ima pomembno vlogo zlasti inovativna razvojna politika, ki jo usmerjajo in za katero so zna~ilni socialno in kulturno okolje, oblikovanje (med)regionalnih omreìj, tehnolo{ki transferji (izmenjava informacij), odprtost in zaupanje, podjetni{ko svetovanje, mobilnost delovne sile, regionalna identiteta, oprem-16 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 17 GEORITEM 6 ljenost z izobraèvalnimi, raziskovalnimi in kulturnimi ustanovami (sponzorstvo), visoki potenciali za rekreacijo in prosti ~as, razli~ne socialne aktivnosti, visoka stopnja biotske ohranjenosti okolja, visoko postavljeni standardi kakovosti ìvljenja in kulture upravljanja. Gre torej za prvine, ki jih z drugimi besedami lahko poimenu-jemo oblikovanje ustvarjalnega okolja. Pojav ustvarjalnosti se med geografsko literaturo uporablja tudi v zvezi z drugimi izrazi, ki so lahko sopomenke ali blizu pomenke. Med njimi izstopa zlasti milieu creative oziroma millieu des innovateurs šustvarjalno okolje’, ki je sopomenka za sposobnost uspe{nega prenosa novih razpolòljivih znanj v prakso in intenzivno povezovanje znanstveno-tehnolo{kih centrov z gospodarskimi zdruènji. Dozdaj{nje raziskave (Aydalot 1986; Nijkamp in Mouwen 1987; Maillat 1992; Fromhold-Eisebith 1995), ki opozarjajo na pomen ustvarjalnosti in prikazujejo gospodarsko sestavo ter ponudbo storitvenih dejavnosti v spregi z visoko produktivnimi razvojnoraziskovalnimi dejavnostmi ( venture capital). Njim ob bok sodijo {e primerna prometna povezanost, kakovost ìvljenjskega okolja ipd. Po svoje je to nov pogled in temu je prilagojena svojstvena, vendar sodobna interpretacija vsebin razvojnega na~rtovanja, ki se razlikuje od doslej uveljavljenih tradicionalnih pogledov. 3 Ekonomskogeografske prvine preobrazbe drùbe U~e~a se mesta/regije najlàje opi{emo s specifi~nimi procesi, ki se dogajajo znotraj njihovih gospodarstva, trga delovne sile in tehnolo{kega napredka. Vsi ti dejavniki odpirajo mònosti bolj{ega politi~nega, kulturnega, drùbenega in organizacijskega napredka v mestu/regiji (Konstadakopulus in Christopoulus 2004). Mnogi u~e~a se mesta in ustvarjalno okolje povezujejo z globalno konkuren~nostjo. Mesta niso ve~ nikakor samozadostna, marve~ so vpeta v globalno gospodarstvo. Prav tako niso imuna na obsène drùbene in politi~ne spremembe v svetu. Strate{ka povezava med dràvo in globalno ekonomijo ne zdrì ve~, kajti vse bolj jasno postaja, da pridobiva pomen regionalna raven, povezana z decentralizacijo funkcij. To pomeni, da so v globalnem gospodarstvu kot razvojni spodbujevalci poglavitni dejavnik mesta in mestne regije. Vpra{anje mestnih oblasti je, ali bodo tak{ne razmere izkoristile sebi v prid, kajti globalizacija prina{a tako pozitivne kot negativne spremembe (Sassen 2002). Pomen tekmovalnosti med mesti v sodobnih razmerah slikovito ponazarja Scott (2006, 2), ki trdi, da morajo mesta med seboj tekmovati, ~e si èlijo v svetu z omejenimi viri zagotoviti lasten kolektivni interes. Pri tem poudarja, da nara{~anje tekmovalnosti med mesti ne pomeni le kopi~enje kapitala in delovne sile, temve~ tudi drùbeni, kulturni in politi~ni napredek. Poudarjanje ustvarjalnosti, inovativnosti, ~love{kega kapitala in podobnih vidi-kov je rezultat spremenjenega na~ina akumulacije kapitala v razvitem svetu oziroma 17 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 18 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole procesa reteritorializacije prostora (Soja 2002, 151). Sodobno gospodarstvo predstavljajo sektorji, ki poudarjajo pomen inovacij in znanja. V obdobju globalizacije so kapital, surovine in tehnologija postali tako mobilne kategorije, da v bistvu niso ve~ omembe vreden lokacijski dejavnik. Namesto trdih lokacijskih dejavnikov se vse bolj poudarja mehke, na primer ~love{ki kapital, znanje, opremljenost s tehnolo{ko in komunikacijsko infrastrukturo, finan~ni kapital in druge (Kulke 2004, 34 in 38). Zato so osrednji gospodarski sektorji postali visokotehnolo{ka industrija, kulturna industrija, poslovne in finan~ne storitve ter drugi dejavniki, ki sestavljajo »novo ekonomijo« (Scott 2006, 3). Postfordisti~en na~in gospodarjenja in fleksibilna proizvodnja povzro~ata nadalje mednarodno delitev dela, ki temelji na lo~itvi funkcij. Sedeì podjetij ( command & con-trol centri) ostajajo v mestih razvitega sveta, medtem ko se fizi~na proizvodnja seli v dràve, ki imajo nìje stro{ke dela (Pacione 2002, 271). Zato Soja (2002, 172) raje uporablja izraz reindustrializacija, saj gre za prerazporejanje proizvodnih procesov in delovne sile na globalni ravni, kar se najve~krat ozna~uje s priljubljenim izrazom globalizacija. Ob tem se zastavlja vpra{anje ali obstaja splo{ni model usmerjenega razvoja, ki bo ustvaril razmere za nastanek ustvarjalnega okolja. Odgovor je ve~plasten. Inovativnost je lahko posledica na~rtnega razvijanja znanja in kopi~enja ostalih sredstev, vendar je hkrati odvisna tudi od dejavnikov, na katere tèko vplivamo, a so za vsako geografsko okolje specifi~ni. Predpogoj za oblikovanje inovativnosti je tekmovalnost med gospodarskimi panogami, ki spodbujajo tehnolo{ki razvoj, ter u~enje in povezovanje (sinergija) med podjetji. U~e~a se regija nastane takrat, ko so gospodarski, geografski in drùbenokulturni dejavniki v dolo~eni regiji tak{ni, da spodbujajo tehnolo{ki napredek, ustvarjajo znanje in s tem sku{ajo ustvariti primerne razmere za gospodarski napredek. Uspe{nost mest/regij se sku{a identificirati z razli~nimi lastnostmi, ki naj bi bile zna~ilne za u~e~e se regije. Med njimi prevladujejo zlasti: • stopnja izkori{~enosti lokalnih ~love{kih virov in velika mobilnost delovne sile; • gospodarska specializacija regije; • mo~ni inovativni stiki znotraj regije; • visoka stopnja sinergije med lokalnimi podjetji; • kolektivni proces u~enja; • ponavljajo~i se procesi inovacij in patentiranja novih spoznanj; • mo~en kolektivni duh in poudarjeno usklajevanje razvojnih dejavnosti; • mo~na lokalna in regionalna identiteta; • mo~ne povezave z »zunanjim« svetom. Naslednja pomembna zna~ilnost u~e~ih se regij je njihovo povezovanje ne le na podjetni{ki ravni (podjetje s podjetjem), ampak tudi na regionalni (mesto z mestom). Za ta proces se je uveljavil pojem mreènje ( networking), ki prina{a korist vsem akterjem, 18 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 19 GEORITEM 6 udeleènim v tem procesu. Poznana je tovrstna pobuda med angle{kimi mesti in se imenuje The core cities, po na{e sredi{~na mesta, ki jih sestavljajo Birmingham, Bristol, Leeds, Liverpool, Manchester, Newcastle, Nottingham in Sheffield (medmrèje 1). Ta pobuda ima tudi institucionalizirano obliko z udelèbo mestnih oblasti, razvojnih agencij in ministrstev. V njej sprejemajo konkretne akcijske na~rte, ki so usmerjeni k ustvarjanju konkuren~ne regije v svetovnem merilu, tako imenovanega ideopolisa, ki je ideja organizacije The core cities, s katero ozna~ujejo regijo, katere klju~ne prvine so univerza, letali{~e, nove ideje, intelektualni kapital in podjetni{ka samozavest. Z izobraèno delovno silo, tehnolo{kim razvojem in poslovno konkuren~nostjo nastaja regija, ki privla~i strate{ke vlagatelje in ustvarja samoohranjajo~ se sistem gospodarske rasti ter investicij v znanost in izobraèvanje. ^e se èli zagotoviti mònosti za prihodnost, je regija v »dobi u~e~ega se gospodarstva« odvisna od {irine zaznavanja in pestrosti delovanja ter od u~nih sposobnosti in inovacij, torej od njenih informacijskih in komunikacijskih zmònosti. Za uspe- {en razvoj je klju~na gostota informacij, vendar pa nista dovolj le velika koli~ina informacij in njihov hiter pretok, temve~ tudi njihova sestava, zlasti ~im ve~ja koli- ~ina uporabnih informacij oziroma sposobnost akterjev pridobiti prave informacije ter izbrati primerne vire. S tega zornega kota je bistvena mreà vsebinsko in interesno tesno povezanih akterjev. Njihovo sodelovanje in povezovanje pospe{uje u~ni proces, v katerem imajo pomembno vlogo njihove drùbene, kulturne in lokalne kva-litete. U~enje, ki je odraz prepletanja osebnih odnosov in vklju~enosti v proizvodni proces, je tesno povezano z okolico, saj ta zaradi svojih posebnosti pomembno vpliva na u~ni proces. Temu je treba pripisati veliko teò, saj se okolja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni med sabo razlikujejo. Nara{~a pomen bliìne, vendar ta sama po sebi {e ne zagotavlja interakcije med akterji, saj je tovrstna prepletenost tesno povezana tudi s socialno in organizacijsko bliìno. Temeljni viri nastanka u~e~ih se regij so drùbeni kapital, ~love{ki kapital in inovacije. Omeniti je treba tudi mreènje (grozdenje), ki je splo{en predpogoj za uspe{en gospodarski razvoj. Vsi skupaj sestavljajo ustvarjalno okolje, ki je bistveni gradnik u~e~ih se regij. 3.1 Ustvarjalno okolje Drùbeni oziroma socialni kapital ob hkratnem spodbujanju inovacij in groz-denju podjetij vodi v nastanek inovativnega (ali kreativnega) miljeja ali ustvarjalnega okolja. Ustvarjalna okolja lahko razumemo kot nadgradnjo koncepta industrijskega okoli{a, pri ~emer gre za raz{iritev v smeri poudarjanja pomena drùbenih povezav in ustroja dolo~enega obmo~ja. Ustvarjalno okolje, za katerega se uporabljata tudi izraza kreativni milje in inovativni milje, lahko po mnenju skupine GREMI (Aydalot 1986; Maillat 1992) opredelimo kot niz ali kompleksno omrèje ve~inoma neformalnih 19 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 20 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole socialnih odnosov na geografsko omejenem obmo~ju, ki pogosto dolo~ajo zunanji imidìn specifi~no notranjo predstavo tega obmo~ja, ter ustvarjajo ob~utek pripadnosti, ki s pomo~jo sinergijskega in kolektivnega u~nega procesa pove~uje lokalno inovacijsko sposobnost (Stahl 2002, 20). Temeljna ideja koncepta sloni na klju~nih dejavnikih endogene regionalne gospodarske rasti, med katerimi je bistveni poudarek na mrènem povezovanju, drùbenem in ~love{kem kapitalu, inovacijah in neprestanemu u~enju. Mrèno povezovanje med razvojnimi akterji izhaja iz ne{tetih osebnih povezav, ki se porajajo v vsakdanjih ìvljenjskih okoli{~inah. Klju~no pri tem je, da se povezave, ki so do zdaj zajemale posameznikovo zasebno sfero delovanja, prepoznajo kot mòno sredstvo za zagotavljanje povezav in sodelovanja na gospodarskem podro~- ju. Neposredna poznanstva namre~ na podlagi zaupanja med udeleènimi partnerji ustvarjajo pomembne informacije, ki se jih da uspe{no prenesti na podro~je gospodarskega delovanja (Fromhold-Eisebith 1999). Dolgotrajni osebni stiki, ki so rezultat skupnega izobraèvanja, socialnih stikov, kulturne bliìne, skupnega porekla, sodelovanja v lokalnih zdruènjih in dru{tvih, krepijo informacijsko mreò (Chancen und … 1996) in spodbujajo u~ni proces, ki povezuje akterje z razli~nih podro~ij. To lahko vzpodbudi rast novih navdihov in idej. Majhen prostorski obseg kontakt-nega sistema omogo~a veliko gostoto komunikacij in s tem pogostnosti osebnih sre~anj (Fromhold-Eisebith 1999). Po mnenju Maierja in Obermaierja je temeljna zna~ilnost mrè sodelovanje tistih akterjev, ki imajo enake cilje in katerih sodelovanje temelji na medsebojnem zaupa-nju, ne da bi ob njem `rtvovali samostojnost. Tako se omrèja lahko pojavljajo v dveh skrajnostih, bodisi da gre za simetri~ne odnose med enakovrednimi partnerji, ki se jih lahko kadarkoli prekine, bodisi da gre za enostransko odvisnost in odnos mo~i znotraj fiksne hierarhije. Omrèja temeljijo na nematerialnih prvinah, kot so zaupanje, latentno znanje in skupna zavest vrednot – na ta na~in lahko pride do pozitivnih u~inkov ustvarjalnih okolij, vklju~no z zmanj{anjem negotovosti pri odlo~itvah in nastankom u~inkov skupnega u~nega procesa, ki lahko vodi v oblikovanje specifi~- nega regionalnega know-howa. U~inkovitost okolja je odvisna od klju~nih oseb, ki kontaktno omrèje vzpostavljajo. Ti ljudje imajo posebno komunikacijsko sposobnost in nadarjenost za vklju~itev razli~nih interesov v skupne cilje. Sistem povezav znotraj ustvarjalnega okolja na regionalni ravni sicer obstaja, vendar ne sme biti zaprt navzven. Nasprotno, velika korist za lokalno gospodarstvo je ravno odprtost in zmònost pritegnitve zunanjega znanja ter njegova vklju~itev v interni informacijski krogotok (Fromhold-Eisebith 1999). Po mnenju Fromhold-Eisebithove (1999, 170) zaupne osebne zveze odpirajo {tevilna, ponavadi zaprta vrata in olaj{ujejo dostop do redkih virov, omogo~ajo oziroma pospe{ujejo pridobitev tèko dostopnih informacij, làja pa sta tudi interpretacija podatkov in odlo~anje, saj posredovalec informacij le-te predhodno oceni in ovrednoti. 20 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 21 GEORITEM 6 Tesna osebna poznanstva pospe{ujejo prevzem in uveljavitev regionalnih znanj, pravil, norm in vrednot v ekonomski proces, s ~imer se ne upo{teva zgolj tehni~nih zmogljivosti, temve~ tudi organizacijske in tr`ne (Bergmann 2003). Obenem je spo{tovanje pravil, vrednot in norm nujen predpogoj za zagotavljanje trdnosti in kohezivnosti ustvarjalnega okolja in v njem vzpostavljenih povezav. V tem pogledu ustvarjalna okolja niso le domena gospodarskih spremenljivk (razpolòljivi kapital, znanstvenotehni~no znanje, velikostna in sektorska sestava podjetij v regiji, kvalificiranost delovne sile), ampak vklju~ujejo tudi {tevilne drùbenokulturne zna~ilnosti (vrednote, ustanove, znanje), ki so mo~no odvisne od motivacij, sodelovanja in komunikacijskih odnosov med akterji (Rösch 2000). Zato ustvarjalnega regionalnega okolja ne moremo razumeti kot splet podjetni{ke strukture in obojestranske odvisnosti panog in podjetij, temve~ se tem dejavnikom pridruùjejo socialni, kulturni, administrativni in politi~ni odnosi. S tem je ustvarjalno okolje odraz lokalnih posebnosti, ki se razvijejo v dalj{em ~asovnem obdobju. Zato ga ni mogo- ~e prena{ati z enega obmo~ja na drugega, kot tudi ne na hitro ustanoviti (Rösch 2000). Izjemnega pomena za delovanje ustvarjalnih okolij je tudi izoblikovanost pod-pornih ustanov. Te, med katere pri{tevamo univerze, raziskovalne ustanove, javne podporne ustanove (gospodarske in obrtne zbornice) ter podjetja, lahko, ~e nastopajo v kombinaciji z u~inkovito medorganizacijsko interakcijo in koordinacijo, vodijo v doseganje pozitivnih regionalnih u~inkov, na primer v nastanek velikega {tevila visokotehnolo{kih podjetij (Fromhold-Eisebith 2004). Vendar pa se podporno okolje lahko razvije le, ~e ima obmo~je ustrezno gospodarsko zgradbo, privla~ne lokacijske dejavnike (infrastrukturna opremljenost, privla~no bivalno okolje) in ~e je zmòno zagotavljati dovolj velike sinergijske u~inke (raziskovalne ustanove, rizi~ni kapital, razpolòljiva delovna sila) (Maier 2004). Ob tem se je izoblikoval pojem institucionalna gostota, ki opozarja na pove~ano koncentracijo gospodarskih in tehnolo{kih podpor-nih ustanov. Obsega medinstitucionalno prepletanje in sinergijo, upravljanje industrije s pomo~jo razli~nih organizacij, skupne cilje, norme in vrednote (Schläger-Zirlik 2003). Je rezultat medgeneracijskega prenosa know- howa, posnemanja uspe{nih praks in tehnolo{kih inovacij, medosebnih ( face to face) stikov, formalnega in neformalnega sodelovanja med podjetji, tihega/mirnega pretoka tr`nih, finan~nih in tehnolo{kih informacij. Za podjetja je tako primeren izbor lokacije v specifi~nem drùbenokul-turnem okolju, kjer je zagotovljena prepletenost dobavnih in potro{ni{kih dejavnosti, in, kjer lahko s pridom uporabijo prednosti, ki jim jih zagotavljajo neposredni stiki z ostalimi podjetji. Te prednosti se kaèjo zlasti v obstoju u~nega procesa, ki po-ve~uje zaloge ~love{kega kapitala in omogo~a ve~jo ustvarjalnost ter inovativnost (Rösch 2000). Za regionalne akterje v ustvarjalnem okolju je zna~ilno, da imajo odprt kontakt-ni odnos ter ve~jo sposobnost in pripravljenost za u~enje. Vi{ja stopnja komunikacije med posamezniki je ob prisotnosti ~love{kega kapitala ena pomembnej{ih prvin, ki 21 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 22 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole pripomore k làjemu prenosu znanja med agenti, podjetji in panogami. Mreà v tak- {nem okolju ni samo se{tevek posameznih delov, temve~ so za ustvarjalno okolje zna~ilni sinergijski u~inki, ki omogo~ajo podporo inovacijskim u~inkom dolo~ene regije (Rösch 2000; Audretsch 2003). Ustvarjalne regije zaznamujejo kompetentnost, bogate akademske in kulturne aktivnosti, tesne komunikacijske vezi z akterji v regiji in zunaj nje, skupni cilji ter èlja po razvoju. V takem okolju lahko podjetja ~rpajo ter gradijo na lokalnem znanju in s tem oblikujejo razmere za ustvarjanje novih inovacij (Armstrong in Taylor 2000). Zato lahko ustvarjalno okolje razumemo tudi kot inovacijsko mreò, ki je tesno vpeta v specifi~no regionalno obmo~je (Chancen und … 1996). Splet medsebojnih odnosov povzro~i nastanek skupnega prostorskega in socialnega poistovetenja, ki predstavlja temelj regionalnemu imidù, to je zna~ilnostim, po katerih se dolo~eno obmo~je razlikuje od drugih. Skupna pripadnost je nujno potrebna, saj lahko tako predstavniki razli~nih ustanov làje sodelujejo (Rösch 2000; Fromhold-Eisebith 1999), obenem pa kolektivni imid` pogosto koristi regionalnemu marketingu. Zavest o pripadnosti dolo~a ustvarjalnemu okolju tudi meje, saj se to kon~a tam, kjer se drùbeno omrèje in ob~utek povezanosti prenehata. Pripadnost ustvarjalnemu okolju in z njo povezana identiteta skrbita, da se cilji med pripadniki razli~nih poklicnih skupin in interesov poenotijo v skupne cilje lokalnega razvoja. Podobno povezovalno vlogo ima tudi regionalna kultura (Fromhold-Eisebith 2004). Za ustvarjalna okolja je zna~ilno, da nastanejo na obmo~jih zgostitve prebivalstva, saj so v tesni odvisnosti od kriti~ne mase »znanstvenikov«, ki se jih ocenjuje na priblìno 10 % prebivalstva. Vendar je eden od temeljnih pogojev tudi obstoj izobra- èvalnih in raziskovalnih ustanov, ki skrbijo za prenos znanja. Izrednega pomena je, da partnerji obdrìjo samostojnost, iz svoje povezanosti pa ~rpajo impulze za hitrej- {i razvoj in razvijanje novih inovacij ter tehnologij. Razvoj ustvarjalnih okolij je sicer moèn tudi na agrarnih obmo~jih, vendar je ta mònost zaradi pomanjkanja kriti~- ne mase izobraènih ljudi manj verjetna. Ustvarjalna okolja predstavljajo prostorsko omejeno celoto, ki je ne omejujejo administrativne meje, temve~ je njen obseg dolo~en s skupno pripadnostjo in homo-genim vedenjem. V njih obstajajo skupine razli~nih akterjev, ki imajo sorazmerno avtonomno mo~ odlo~anja pri izbiri strategij, vendar kljub temu, da prihajajo z zelo razli~nih podro~ij, stremijo k skupnim ciljem, tesno navezanih na razvoj lokalnega obmo~ja. Izmenjava in interakcija med akterji vodita v u~inkovito rabo regionalnih virov, prav tako pa ohranjata visoko sposobnost u~enja, ki akterjem omogo~a hiter odziv na spremenjene razmere, pa tudi visoko stopnjo inovativnosti in ustvarjalnosti (Fromhold-Eisebith 1995; Maier 2004). Vendar je koncept ustvarjalnega okolja deleèn tudi kritik, saj je tèko dokazati resni~nost vseh predpostavk. O~ita se mu tudi preveliko teoreti~nost, saj pogosto-krat ne ponudi re{itev, ki bi vodile v oblikovanje tovrstnega obmo~ja. Zelo tèko je 22 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 23 GEORITEM 6 namre~ vzpostaviti omrèje povezav, ~e te {e ne obstajajo, prav tako pa osebnega odnosa tudi ni mogo~e na~rtovati oziroma vsiljevati od zgoraj, ampak se ta mora oblikovati na podlagi lastne dinamike (Schläger-Zirlik 2003; Fromhold-Eisebith 1999). 3.2 ^love{ki kapital Nara{~ajo~a vloga drùbe v razvoju prostora in gospodarstva poraja potrebo po vse ve~ji usposobljenosti prebivalcev, ki opravljajo dolo~ene naloge. Usposobljenost prebivalstva je namre~ klju~ni razvojni ~len, saj po prepri~anju Svetovne banke ~lo-ve{ki kapital predstavlja 64 % vsega proizvodnega kapitala, po nekaterih podatkih pa tudi do 75 % vrednosti organizacij (Lorber 2002; Poro~ilo o ~lovekovem … 1999). ^love{ki kapital lahko opredelimo kot znanje, sposobnosti in usposobljenost, ki jih posameznik poseduje oziroma pridobi prek formalnega in neformalnega izobraèvanja oziroma usposabljanja. Nadalje ga sestavljajo posameznikove delovne izku{nje, zdravje in motivacija, vse pa je namenjeno pove~anju produktivnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, krepi pa se tudi sposobnost prilagajanja novim razmeram in zahtevam (The World Bank Glossary 2000; Deardorff 's Glossary; Population and … 2003; Bassi 1997). Temeljna funkcija pri ustvarjanju ~love{kega kapitala je u~enje. To nas spremlja skozi vsa ìvljenjska obdobja, za~en{i z otro{ko dobo, ko otrok pridobi temeljne vzorce vedenja, prek razli~nih stopenj formalnega in neformalnega izobraèvanja, usposabljanja na delovnem mestu ter u~enja, ki nam ga nudijo vsakodnevne izku{nje. Pridobivanje znanja je v tesni povezavi z moralnimi, vedenjskimi in kulturnimi vzorci, ki so odvisni od okolja, v katerem ìvimo. V òjem pomenu so to socialni poloàj ~lanov druìne, izobrazbena raven star{ev, socializacijske prvine na{e blìnje okolice, v {ir{em pomenu pa je u~enje odvisno od kulturnega okolja, v katerem posameznik prebiva. Ti dejavniki vodijo v razli~no razporeditev ~love{kega kapitala znotraj posameznih obmo~ij, kar se posledi~no kaè v njihovi ve~ji in manj{i razvitosti. Raven ~love{kega kapitala je namre~ pozitivno povezana z vi{ino pla~, zaposlenostjo in gospodarsko rastjo, kar predstavlja klju~ni prispevek ~love{kega kapitala gospodarstvu. Obenem ima tudi {tevilne negospodarske posledice, ki se kaèjo v posameznikovem in drùbenem blagostanju (Ekins in Medhurst 2003). ^love{ki kapital je pomemben iz dveh razlogov (Armstrong in Taylor 2000, 86): 1. njegov obseg kaè na sposobnost regije za uvajanje novih tehnologij – ~etudi bi bila lahko tehnologija na razpolago povsod, je njena u~inkovita raba odvisna od ~lovekovega kapitala; 2. dolo~a sposobnost regije, da ustvarja lastni tehnolo{ki razvoj. Poleg tega ima neposreden vpliv na regionalno gospodarsko rast, dohodke ter absolutne in primerjalne konkuren~ne prednosti. Zato sta lahko regionalna koncentracija ~love{kega kapitala in privla~nost regije za gibljive dele ~love{kega kapitala klju~na dejavnika dolgoro~nega razvoja in uspeha regij ter obmo~ij (Schläger-Zirlik 2003). 23 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 24 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Vendar cilj razvojnih prizadevanj ne sme biti le gospodarska rast ali ~im hitrej- {i napredek obmo~ja, temve~ je treba stremeti k dvigu ìvljenjske ravni prebivalstva. ^lovekov razvoj pomeni {iritev mònosti in izbire ter ustvarjanje tak{nih politi~nih, ekonomskih in socialnih razmer, ki bodo omogo~ile, da bo ~lovek lahko polno ustvar-jalen, da bo lahko imel samospo{tovanje in ob tem ob~util pripadnost k skupnosti. Ker se blaginji posameznika in skupnosti prepletata, ~lovekov razvoj zahteva mo~- no socialno povezanost in enakomernej{o delitev rezultatov napredka z namenom, da bi ublaìli napetosti med posameznikom in drùbo. S tem skupno delovanje postaja bistvena gonilna sila ~lovekovega razvoja (Poro~ilo o ~lovekovem … 1999). Razli~na koli~ina ~love{kega kapitala v posameznih regijah spodbuja manj razvite k pospe{evanju aktivnosti, ki bi krepile ~love{ki kapital in s tem obmo~ju zagotovile bolj{e mònosti razvoja. K temu stremi predvsem na zaposlovanje usmerjena regionalna politika, ki ~love{ki kapital podpira na podlagi kvalifikacijskih in zaposlitvenih ukrepov (Gerhardter in Gruber 2001). V skladu s tem raste pomen izobraèvalnih ustanov, ki pove~ujejo ~love{ki kapital in posledi~no prednost dolo~enega obmo~ja v regionalni konkurenci (Heeb 2003). Izobraèvalni programi morajo biti ciljno usmerjeni, s ~imer zagotavljajo le tisto delovno silo, ki jo posamezno obmo~je potrebuje, ne pa splo- {no izobraènih kadrov, ki so bili zaèleni v ~asu masovne proizvodnje in prevladujo~ih velikih drùb. Vse ve~ji porast majhnih in srednjevelikih podjetij namre~ zahteva viso-kokvalificirane delavce, ki bodo sposobni slediti razvojnim tokovom in uvajati nove tehnolo{ke re{itve v proizvodne dejavnosti mati~nih podjetij (Kitagawa 2004). Vendar pa dolo~ene {tudije (De la Fuente in Doménech 2002; Südekum 2003) kaèjo na to, da je pomen izobraèvanja v regionalni gospodarski rasti precenjen, saj lahko spodbujanje izobraèvanja zlasti v zapostavljenih regijah privede do nasprotnih u~inkov. Vi{ja izobra- ènost namre~ vpliva na pove~anje »bega mòganov«, kar je toliko bolj izrazito, kolikor ve~je so razlike med izobrazbeno sestavo dolo~ene regije in sestavo delovnih mest v njej. Podobno kot drugje po svetu tudi pri nas med posameznimi obmo~ji prihaja do razlik v zalogah ~love{kega kapitala. Vzroke za to lahko i{~emo v razli~nih mònostih prebivalcev za doseganje izobrazbe, saj je bilo v preteklosti izobraèvanje marsiko-mu onemogo~eno, ker je prebival na obrobnih obmo~jih in bi bilo zanj izobraèvanje v oddaljenih izobraèvalnih sredi{~ih predrago ali pa, ker je bila mòna takoj{nja zaposlitev tudi za nekvalificirane delavce, zato ti niso imeli motivacije za nadaljnje izobraèvanje. Razloga za zgo{~anje visoko izobraènih delavcev v posameznih sredi{~ih sta tudi pomanjkanje ustreznih delovnih mest na obrobju in dejstvo, da so izobraèvalne ustanove mo~no osredoto~ene, tako da {tudentje, ki se v ta sredi{~a priselijo v ~asu {tudija, tam po njegovem dokon~anju tudi ostanejo. Pri ugotavljanju zalog ~love{kega kapitala naletimo na ve~ zadreg. Klju~ni problem je pomanjkanje nekaterih podatkov, na podlagi katerih bi kakovost ~love{kega kapitala lahko ocenili. Problemati~no je zlasti podro~je zdravja, saj zanj nimamo nika-kr{nih podatkov, ki bi bili razpolòljivi na ravni ob~ine. 24 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 25 GEORITEM 6 Nekoliko bolj{e je stanje na podro~ju izobraèvanja, kjer imamo na razpolago podatke o {tevilu vpisanih {tudentov in o deleù prebivalstva, ki ima kon~ano dolo~eno stopnjo izobrazbe. Popisni podatki postreèjo tudi z informacijami o drugih, zlasti neformalnih programih izobraèvanja, usposabljanja in izpopolnjevanja. Sem {tejemo izobraèvalne programe za potrebe dela, za osebnostni razvoj in za obe kategoriji hkrati. Ob popisu 2002 je bilo v Sloveniji 102.320 {tudentov ali 23 % med {olajo~imi, ki so {tudirali v treh univerzitetnih sredi{~ih. Tako po {tevilu raziskovalcev in pro-fesorjev kot po {tevilu {tudentov je najve~je univerzitetno sredi{~e v dràvi Ljubljana. V njej je 200 raziskovalnih organizacij, kar je 42 % od vseh raziskovalnih organizacij v dràvi. V njih je zaposlenih 6566 raziskovalcev ali skoraj dve tretjini slovenskih raziskovalnih zmogljivosti. S svojo razvejeno izobraèvalno in raziskovalno ponudbo Univerza v Ljubljani privla~i ve~ji del slovenskih {tudentov. Tako je bilo v ~asu popisa leta 2002 na njej in drugih pripadajo~ih visokih {olah vpisanih 75.953 {tudentov ali kar 74 % od vseh {tudentov v Sloveniji. V Mariboru je {tudiralo 24.827 {tudentov ali ~etrtina. Najmanj, 1595 ali 2 % jih je obiskovalo v letu 2000 ustanovljeni univerzi na Primorskem. V povpre~ju je bilo v starostnem kontingentu od 19 do 24 let 35,4 {tudentov na 1000 prebivalcev, poleg tega pa se je {e petina prebivalstva (21,5 %), starega od 15 do 64 let izobraèvala za potrebe dela ali za osebni razvoj. V Ljubljani so se leta 2002 izobraèvali {tudenti iz skoraj tretjine (1834) slovenskih naselij. Glede na starost in velikost Univerze v Ljubljani je {tudentska populacija enakomerno razpr{ena po vseh statisti~nih regijah. Ve~ kot 500 {tudentov prihaja s Ptuja, iz Postojne, z Vrhnike, iz Trbovelj, Nove Gorice, [kofje Loke, Kamnika, Domàl, Velenja in Kopra, ve~ kot 1000 pa iz Celja, Novega mesta, Maribora, Kranja in seveda Ljubljane (22.278). Iz polovice manj naselij (943) prihajajo na {tudij {tudenti v Maribor. »Vplivno« obmo~je mariborske univerze je izrazito osredoto~eno na severovzhodno Slovenijo. Najve~je {tevilo {tudentov prihaja iz Ljubljane, Velenja, s Ptuja, Celja in razumljivo iz Maribora (ve~ kot 5000). Zanimivo gravitacijsko zaledje ima {ele v letu 2002 ustanovljena Univerza na Primorskem. Vanjo so vklju~eni {tudenti iz petine slovenskih naselij (1087), najve~, razumljivo iz obalnih mest Kopra (362), Izole (154), Lucije (104) in Pirana (49), ki pa jim è sledita Ljubljana in Nova Gorica. Zaledje oblikujeta zlasti obalno-kra{ka in gori{ka statisti~na regija, sledita pa jim notranjsko-kra{ka in osrednjeslovenska (zlasti obmo~ja Blok, Ko~evsko-Ribni{ke-ga podolja in Pokolpja). Iz jugovzhodne Slovenije prihajajo {tudenti iz 106 naselij, iz gorenjske statisti~ne regije iz 74 naselij, savinjske iz 62 in spodnjeposavske iz 47 naselij. Iz preostalih regij je priliv {tudentov nepomemben. Slika 1: [tevilo vpisanih {tudentov na 1000 prebivalcev v {tudijskem letu 2004/05 (Slovenija je 100). P str. 26 Slika 2: Delè prebivalstva z izobrazbo {este, sedme in osme stopnje leta 2002. P str. 27 25 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 26 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole 0 km 600 2 04 v 100,00 o o U,ZA ared SURS S 03 RCZ 0,00 do 50,00 od 50,01 d od 100,01 do 136,20 od 136,21 do 150,00 anez N 021 genda ilo {tudent r: J © GURS; 5 ev to ri: Le {t Av Vi © GIAM 0 26 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 27 GEORITEM 6 0 km , 2006 04 UZA ared SURS S 03 ez N RCZ azba 0,00 do 50,00 od 50,01 do 99,62 od 99,63 do 150,00 od 150,01 do 203,90 an 021 genda r: J © GURS; obr to 5 ri: Le iz Av Vi © GIAM 0 27 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 28 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole [tevilo vpisanih {tudentov iz posamezne ob~ine na 1000 prebivalcev kaè ve~jo nagnjenost k izobraèvanju v osrednji in zahodni Sloveniji, na vzhodu pa so le posamezne ob~ine, kjer je {tevilo vpisanih {tudentov nadpovpre~no. Zlasti kriti~no stanje je v pomurski in zasavski statisti~ni regiji, kjer je koeficient v vseh ob~inah podpovpre~en, ter podravski regiji, kjer dràvno povpre~je presega le ob~ina Ptuj. V jugovzhodni Sloveniji so nadpovpre~ne le ob~ine Novo mesto, Mirna Pe~ in Ribnica, v obalno-kra{- ki regiji pa zgolj ob~ina Seàna. Zaskrbljujo~e je stanje v ob~inah Osilnica, [martno pri Litiji, Ribnica na Pohorju, Sveta Ana, Cerkvenjak, Razkrìje, Ti{ina, [alovci in Hodo{, kjer je koeficient za ve~ kot polovico manj{i od dràvnega povpre~ja. Podobno sliko kaè tudi razporeditev deleà prebivalstva s {esto, sedmo in osmo stopnjo izobrazbe. V tej prvini mo~no izstopata Ljubljana in Trzin. Sledi jima strnjen pas osrednjih gorenjskih ob~in, poleg teh pa spadajo v skupino ob~in z nadpovpre~- nim deleèm praviloma le {e ob~ine, ki predstavljajo regionalna (Nova Gorica, Postojna, Koper, Novo mesto, Celje, Maribor, Murska Sobota) in subregionalna sredi{~a (Se- àna, Ptuj). Preostali predeli Slovenije imajo podpovpre~en delè visoko izobraènega prebivalstva. Najmanj{ega imajo prekmurske ob~ine ter ob~ine v Halozah, Slovenskih Goricah, Posotelju in Zgornji Savinjski dolini. Pomembna je tudi starostna sestava prebivalstva; za njeno ponazoritev je verjet-no najprimernej{i kazalnik indeks starosti. Slednji sicer nima neposrednega vpliva na proizvodni proces, za katerega je bistven ~love{ki kapital, pomemben pa je zato, ker kaè na razmerje med mladimi, ki bodo v prihodnosti vstopili v delovni kontingent, in ostarelimi, ki so iz njega è izstopili in kot upokojenci postali breme davkopla~evalcev. Indeks starosti je visok zlasti v obmejnih predelih zahodne in jùne Slovenije, v Prekmurju, delu Prlekije, Posotelju, Zgornji Savinjski dolini in delu Koro{ke, izvzeta pa niso niti nekatera mesta (na primer Ljubljana, Maribor, Celje, La{ko, Hrast-nik, Trbovlje), v katerih se {tevilo prebivalcev zmanj{uje zaradi suburbanizacije, posledi~no pa se slab{a tudi starostna sestava njihovega prebivalstva. Najve~ji deleòstarelega prebivalstva imajo ob~ine Bovec, Kostel, Osilnica, Gornji Petrovci, [alovci in Hodo{. ^eprav kaè indeks starosti v marsikaterem sredi{~u na precej nezavidljiv polo- àj, ocenjujemo, da so zaradi vsesplo{nega staranja prebivalstva v celotni Sloveniji v razvojnem smislu pomembnej{i kazalniki, ki kaèjo izobrazbeno raven prebivalstva. Zato lahko sklepamo, da so v konkuren~ni prednosti osrednji del Slovenije in nekatera pomembnej{a sredi{~a: Maribor, Ptuj, Celje, Novo mesto, Kranj, Nova Gorica, Postojna, Seàna, Koper, itd. 3.3 Drùbeni kapital Po analogiji fizi~nega in ~love{kega kapitala lahko sposobnost u~enja in inovativnosti imenujemo drùbeni kapital (Morgan 1997). Drùbeni kapital se nana{a 28 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 29 GEORITEM 6 na dejavnike drùbene organiziranosti in norm, ki investicije pretvarjajo v fizi~ni in ~love{ki kapital, oziroma ju nadgrajujejo. Drùbeni kapital se v vse ve~ji meri pojmuje kot vitalna sestavina uspe{nega gospodarskega razvoja. Razlike v uspe{nosti posameznih regij so raziskovalce napeljale na sklep, da je na dolo~enem obmo~ju uspe{nost gospodarstva v tesni zvezi z vzpostavljenimi oblika-mi medsebojnega sodelovanja lokalnih prebivalcev. Oblikoval se je koncept drùbenega kapitala, ki zajema védenje, duha in pripravljenost prebivalstva za udelèbo v skupnih javnih aktivnostih. Medosebna razmerja, ki so rezultat vsakodnevnih dejavnosti in so tesno preèta z vedenjskimi vzorci ter normami, zaupanjem, sodelovanjem in skupnim vrednotenjem, vodijo v oblikovanje drùbene infrastrukture, ki vklju~uje odnose med posamezniki, podjetji in ustanovami. Od teh odnosov je odvisna uspe- {nost delovanja drùbe kot celote (Deardorff 's Glossary). Drùbeni kapital lahko opredelimo kot kombinacijo neformalnih ustanov, norm, pravil in drùbenih izbir, ki jih poseduje dolo~ena drùba in ji omogo~ajo u~inkovito doseganje socialnih in ekonomskih ciljev, re{evanje skupnih problemov ter zagotavljajo drùbeno kohezivnost., V primeru, ko zdruùje ljudi v posamezni drùbeni skupini, lahko deluje kot povezujo~i drùbeni kapital, kadar pa gradi povezave med razli~nimi drùbenimi skupinami, jo ozna~ujemo kot mosti{~ni drùbeni kapital. Predstavlja agregat dejanskih in potencialnih virov, ki nastanejo iz bolj ali manj institucionali-ziranih odnosov, medsebojnih poznanstev ali drùbenega ugleda (Population … 2003; Jarke, Klamma in Marock 2003; Ekins in Medhurst 2003). Drùbeni kapital je zaradi svojih povezovalnih in spodbujevalnih prvin zelo pomemben pri spodbujanju razvoja dolo~enega obmo~ja. V obdobju pretresov deluje kot blaìlec in omogo~a làje prilagajanje sodobnim razvojnim tokovom. S tem ustvarja prijazno okolje za posamezna podjetja, saj formalne in neformalne povezave med podjetji izbolj{ujejo u~inkovitost gospodarskih dejavnosti (Ekins in Medhurst 2003). Je tudi pomemben dejavnik regionalnega razvoja, saj lahko povezovalne prvine, ki laj{ajo informacijske tokove in zmanj{ujejo stro{ke interakcij, veliko prispevajo k razli~nim javnim, zasebnim in komercialnim vidikom ìvljenja. Vendar pa se drùbeni kapital ne omejuje le na vlogo posredovalca informacij, ampak se mu pripisuje ve~ zunanjih u~inkov ( externalities), ki so povezani z drùbo ali pa le-to povezujejo in nadgrajujejo. Zagotavlja namre~ tesne vezi med podjetji, krepi medosebno dinamiko in ustvarja enotne okolje, jezik in vzorce vedenja. S tem zmanj- {uje negotovosti, zagotavlja podporo, omogo~a u~enje in dostop do informacij. Na podro~ju gospodarskih dejavnosti ponuja veliko prilònosti pri dvigu u~inkovitosti poslovanja in pri oblikovanju povezav, ki presegajo meje podjetij (Fromhold-Eisebith 2004). Merjenje drùbenega kapitala po ob~inah predstavlja velik izziv, saj tèko najdemo kazalnike, ki bi kazali na medsebojno povezanost prebivalstva, podjetij in ustanov. [e najbolje bi bilo, ~e bi se preu~evanja lotili z anketiranjem posameznikov, vendar 29 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 30 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole bi bil za zagotovitev reprezentativnega vzorca obseg potrebnega dela prevelik, da bi si ga lahko v okviru pri~ujo~e raziskave privo{~ili. Zato je bilo treba najti druge re{itve. Odlo~ili smo se, da za potrebe ugotavljanja drùbenega kapitala uporabimo dru{tveno dejavnost po posameznih ob~inah ter vlaganje posameznih ob~in na podro~- jih rekreacije in kulture ter dejavnosti neprofitnih organizacij. Sodelovanje v dru{tvih kaè na interesno povezovanje prebivalstva in njegovo vklju- ~enost v delujo~ih povezavah. V dru{tvih lahko pride do izmenjave znanj, krepitve medosebnih odnosov in hitrega pretoka informacij. Zato so zagotovo primerna za ugotavljanje socialnih povezav. Vendar pa se tudi pri tem kazalniku soo~amo s teà- vami. Na razpolago imamo le podatek o {tevilu dru{tev v posamezni ob~ini, ne pa tudi o {tevilu ~lanov posameznega dru{tva. ^e upo{tevamo zgolj {tevilo, je razumljivo, da prihaja do ve~jih vrednosti v ob~inah z veliko prebivalci in z ve~jo povr{i-no (Piran, Koper, Nova Gorica, Postojna, Radovljica, Kranj, [kofja Loka, Ljubljana, Domàle, Kamnik, Novo mesto, ^rnomelj, Trebnje, Zagorje, Breìce, Kr{ko, Sevnica, [entjur, Celje, @alec, Velenje, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Maribor, Ptuj, Ormò, Ljutomer in Murska Sobota). ^e pa izra~unamo koeficient {tevilo dru{tev na 1000 prebivalcev, celotno podobo nekoliko obrnemo, saj so najvi{ji koeficienti praviloma v manj{ih in redkeje naseljenih ob~inah (Bovec, Sol~ava, Kostel, Kobilje, Hodo{, [alovci in Gornji Petrovci; idealno podobo nekoliko kvari le Murska Sobota). To je razumljivo, saj so posamezna dru{tva zastopana v vseh ob~inah ali celo v ve~ini vasi (na primer gasilsko dru{tvo), ~eprav je {tevilo njihovih ~lanov majhno. Drugo pomembno dejstvo je, da so tradicionalne, ve~inoma podeèlske skupnosti medsebojno veliko bolj povezane kot v ve~jih mestih. Kljub vsemu menimo, da je pomembnej{e samo {tevilo dru{tev, saj domnevamo, da je ve~jih mestih ve~je tudi {tevilo ~lanov, ki sestavljajo posamezno dru{tvo. Na podlagi tega sklepamo tudi, da je socialni kapital ve~ji v mestih, kar nam dokazuje tudi dejstvo, da je v mestih veliko ve~ mònosti za formalno in neformalno druènje. Naslednji kazalnik, ki odraà stopnjo drùbenega kapitala, je koli~ina sredstev, ki jih ob~ine vlagajo na podro~ju rekreacije, kulture in dejavnosti neprofitnih organizacij. Ta kaèjo na razvitost posameznih ustanov v ob~ini in na prizadevanja ob~in, da tovrstno (infra)strukturo ustvarijo. Pri tem lahko zasledimo, da se izbranim podro~jem dodeljuje ve~ finan~nih sredstev v ve~ini ve~jih sredi{~, izstopajo pa tudi posamezne manj{e ob~ine, na primer Trzin, Oplotnica, Rogatec, Hodo{, Gornji Petrovci. Zaradi teàv, ki smo jih omenili na za~etku, je v posameznih ob~inah zelo tèko opredeliti obseg drùbenega kapitala. Na podlagi razpolòljivih kazalnikov in spoznanj tujih avtorjev menimo, da je zaloga drùbenega kapitala ve~ja v mestih, kjer se dogaja vrsta razli~nih dejavnosti, ki omogo~ajo ve~jo vklju~enost prebivalstva, s tem pa tudi hitrost pretoka informacij in idej. Temu v prid govorijo tudi posamezne organizacije (zavodi, zbornice, kulturne ustanove), pomembne za razvoj drùbenega kapitala, ki so ve~inoma locirane v mestnih sredi{~ih, le redko pa na podeèlju. 30 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 31 GEORITEM 6 3.4 Inovacije »… Ko drùba tr~i ob zgornjo mejo mogo~ega, se pomo~ tehnike vsili kar sama od sebe in prebudi se zanimanje za tiso~ in eno skrito iznajdbo, med katerimi bo treba prepoznati najbolj{o, tisto, ki bo podrla ovire in odprla druga~no prihodnost …« (Braudel 1988, 222). Kot je razvidno iz predpostavk gospodarske rasti, je eden od klju~nih dejavnikov uspe{nega gospodarskega razvoja tehnolo{ki razvoj, saj omogo~a ve~ji izkoristek dela in kapitala, s ~imer zagotavlja oziroma izbolj{uje dolgoro~no konkuren~nost gospodarstva. Klju~no vlogo pri tehnolo{kem razvoju imajo inovacije, ki klju~no pripomorejo k prenosu ideje v tr`ni proizvod ali storitev, v nov proizvodni ali distribucijski proces ali pa v novo obliko socialnega servisa (O'Flaherty 2002). So kon~ni rezultat procesa, ki se za~ne z iznajdbo ter nadaljuje z njeno umestitvijo v proizvodnjo oziroma uved-bo novega proizvoda, procesa ali storitve na trgu (Acs in Audretsch 1990, 11–12). Sprva se je glavno vlogo pri zagotavljanju inovacij pripisovalo podjetjem, vendar se je zaradi prepoznanih zunanjih ekonomskih u~inkov ( externalities) pozornost s~asoma preusmerila na regije oziroma zaokroène geografske enote. Te s svojimi drù- benimi in kulturnimi zna~ilnostmi izdatno prispevajo k ve~ji ali manj{i stopnji inovativnosti, s ~imer imajo pri inovativnih aktivnostih klju~no vlogo (Audretsch 2003). S tem se strinja tudi Konstadakopulos (2000), ki meni, da so inovacije prostorsko vezane, saj so odvisne od regionalne razporeditve virov, ki pa jih z dolo~enega obmo~ja ni mogo~e preslikati drugam. Od prostorskih zna~ilnosti je prav tako odvisen tudi uspeh posameznih inovacij, ker se te zaradi razli~ne drùbene strukture in gospodarstva v razli~nih okoljih razli~no obnesejo. V tem pogledu gre {e korak dlje Rösch (2000), ki opredeli dejavnike regionalne inovativnosti, in sicer: • razpolaganje regije z input dejavniki, kot so informacije in prenos znanja, • struktura podjetij in investicijska klima, • pripravljenost regionalnih akterjev za tveganje, • ocena tr`nih mònosti inovacij, • regionalni in lokalni poslovni ustroj. Inovacije so tesno povezane tudi z namenskim vlaganjem v inovativnost, kar se kaè v dolgoro~nem pove~anju {tevila inovacij na obmo~jih, kjer se je predhodno vlagalo v dvig ravni znanja ter v vzpostavitev razvojnih in tehnolo{kih centrov (Acs in Audretsch 1990). Regionalni inovacijski sistem je po mnenju Schläger-Zirlikove (2003, 37–38) sestavljen iz proizvodne strukture in institucionalne infrastrukture dolo- ~ene regije. Deli se na dva tipa, in sicer: • regionalizirani nacionalni inovacijski sistem, kjer deli proizvodne strukture in institucionalne infrastrukture v regiji funkcijsko pripadajo nacionalnemu inovacijskemu sistemu (tehnolo{ki parki, velike raziskovalne ustanove); 31 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 32 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole • regionalni inovacijski sistem, ki vklju~uje obstoje~e regionalne proizvodne strukture in institucionalne infrastrukture in ga dodatno nadgrajujejo pobude »od spodaj« (interaktivni inovacijski modeli). Sestavni del regionalnega inovacijskega sistema so tudi izobraèvalne ustanove. Univerze naj bi namre~ imele klju~no vlogo pri oblikovanju visokotehnolo{kih okolij, saj ustvarjajo znanje, usposabljajo delavce, privla~ijo visokotehnolo{ka podjetja in kapital. S tem pove~ujejo inovacijski potencial in zvi{ujejo vrednost ~love{kega kapitala. Zato na globalnih gospodarskih trgih predstavljajo klju~no regionalno konkuren~no prednost. Vendar pa inovativna sposobnost obmo~ij ni odvisna zgolj od uspe{nosti specifi~nih formalnih ustanov (podjetja, raziskovalne ustanove, univerze), ampak predvsem od njihove sposobnosti vpenjanja socialnih prvin, kot so vrednote, norme, pravni okvirji in podobno (Heeb 2003; Kitagawa 2004). Glede na navedeno se moramo strinjati z Röschem (2000), ki meni, da za inovacije niso odgovorna posamezna podjetja, temve~ vedno celotna regija v smislu funkcio-nalnega ter z razli~nimi omrèji prepletenega socialnega in gospodarskega prostora. Kljub temu ne sme izostati aktivna vloga podjetij, saj so mnoge {tudije (Audretsch 2003; Armstrong in Taylor 2000; Acs in Audretsch 1990) nakazale veliko stopnjo razliko-vanja inovativne naravnanosti po podjetjih, ki temelji na velikostni sestavi podjetij ali pa je odvisna od njihove prevladujo~e dejavnosti. Tako naj bi bila inovacijsko dejavnej{a podjetja, ki so povezana z visokotehnolo{kimi inovativnimi regionalnimi grozdi, ne pa na primer footloose multinacionalke (Audretsch 2003). Prav tako naj bi bila v kapitalsko manj zahtevnih gospodarskih panogah inovativnej{a manj- {a podjetja, v zahtevnej{ih pa se pove~uje vloga velikih podjetij (Acs in Audretsch 1990). Nove inovacije in tehnolo{ke re{itve podjetjem vsekakor odpirajo {tevilne razvojne mònosti, saj pripomorejo k skraj{anju proizvodnega kroga, zagotavljajo intenzivno interakcijo med znanostjo, tehniko in gospodarstvom, dajejo pa tudi odgovor na nara{- ~ajo~o kompleksnost tehnologij. So tudi ustrezno orodje pri soo~anju z zaostreno konkurenco, ki nastaja na podlagi internacionalizacije in globalizacije (Gerhardter in Gruber 2001, 20). Glavno gibalo inovacij je prav nara{~ajo~a konkurenca, kar zahteva ve~ podjetni{ke dinamike in ve~jo mobilnost informacij, temelje~ih na znanju in komunikacijskih tehnologijah (Zimmermann in Janschitz 2002). 3.5 Grozdenje Kapital in podjetja teìjo k osredoto~anju na zanje najprimernej{ih obmo~jih, kar je posledica lokacijskih prednosti, ki jih ima dolo~eno obmo~je s svojo lego ali drù- benogeografskimi zna~ilnostmi, pa tudi prednosti, ki nastanejo prav zaradi prostorske bliìne oziroma osredoto~enosti sorodnih podjetij. Tako nastanejo obmo~ja z veliko gostoto in prepletenostjo podjetij, praviloma iste panoge, za kar se je v strokovni literaturi uveljavil pojem grozd. 32 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 33 GEORITEM 6 Porter definira grozd kot »… geografsko strnjeno skupino medsebojno povezanih podjetij in spremljajo~ih ustanov v dolo~eni panogi, ki se povezujejo na podlagi podobnosti in dopolnjevanja …« (Hansen 2004). Prostorski obseg grozda pri tem ni pomemben, saj lahko zavzema regijo, dràvo ali pa le mesto, ki se povezuje s sose{~ino, bistveno je le, da lahko ustvari eksterne ekonomske u~inke. Do tega pride, ko je {tevilo poslovnih subjektov tolik{no, da privablja ali upravi~i prihod novih dobaviteljev, storitev in specializiranih virov, ki sicer posameznim podjetjem ne bi bili dosegljivi. V grozdih se razvijejo skupni interesi in potrebe, ki se kaèjo v ve~jem {tevilu bolj specializiranih storitev (ra~uno-vodstvo, ban~ni{tvo, specializirano svetovanje…) in v oblikovanju vzpodbudnega okolja. Predpogoj za uspe{en gospodarski razvoj je prostorska osredoto~enost podjetij s sorodno panòno sestavo. Grozdenje ima korenine è v obdobju zrele faze industrijske revolucije, ko so za tedanje razmere tesno integrirana fordisti~na zdruènja povezovalne procese razvila do optimalnih razsènosti. Povezovalnim procesom grozdenja v industriji so pozneje sledile {e dejavnosti finan~nega sektorja, podjetni{ko naravnane slùnostne dejavnosti in tudi »kulturna« proizvodnja. V osemdesetih letih prej{njega stoletja so se za~eli z raziskovanjem gospodarskih povezovalnih procesov intenzivno ukvarjati raziskovalci iz razli~nih, medsebojno nepovezanih podro~ij, med njimi tudi ekonomski geografi in regionalni ekonomisti. V zadnjih letih se spoznanja razli~nih strok ter njihovih teoretskih in empiri~nih izsledkov medsebojno oplaja-jo. Preu~evanje grozdenj se je kot ustaljena veja uveljavilo tudi v sodobni ekonomski geografiji. Skupni imenovalec ji je preu~evanje sistemizacije zna~aja grozdenja kot specifi~nega spleta povezav proizvodnih in institucionalnih odnosov, pa tudi kot instru-menta v verigi ustvarjanja dodane vrednosti. Pod pojmom grozdenja razumemo povezanost proizvodnih, slùnostnih in distribucijskih gospodarskih zdruènj, ki so (so)udeleèni pri izdelavi in prodaji dolo~enega proizvoda oziroma proizvodne druì- ne ali storitvenih dejavnosti (Krätke in Scheuplein 2001). Verigo ustvarjanja dodane vrednosti poznamo v razli~nih pojavnih prvinah/funkcijah med mnoìco podjetij, ki jo sestavljajo bolj ali manj kompleksni vzorci delitve dela. Vse od Marshallovega dela o lokacijski izbiri in industrijskih okoli{ih ideja o grozdih ni imela nikoli tako velikega pomena kot v preteklem desetletju, kar je posledica èlje podjetij po pove~anju njihove konkuren~nosti in vlad po izkori{~anju novih virov gospodarske rasti. Prav v geografsko koncentriranih mreàh oziroma grozdih se namre~ realizira najve~ regionalne dodane vrednosti in rasti zaposlenosti, zato so po prepri~anju mnogih ~lanstvo v grozdih in mreè med podjetji temeljno sredstvo za spodbujanje produktivnosti in konkuren~nosti podjetij (Bröcker, Dohse, in Soltwedel 2003). 3.6 Zna~ilnosti u~e~ih se regij in spodbujanje njihove konkuren~nosti U~e~a se regija/mesto nastane torej ob izpolnjevanju geografskih, gospodarskih in drùbenokulturnih dejavnikov. Na eni strani jo odlikuje mo~na mreà inovativnih 33 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 34 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole ustanov, ki so zmòne zbirati, unov~iti, ustvarjati, interpretirati novo znanje. Drù- benokulturni dejavniki {e zdale~ niso zanemarljivi, saj prvi impulzi pogosto prihajajo s strani zavzetih posameznikov iz razli~nih okolij, a s podobnimi cilji – mnoge po ra~unalni{kem ali medijskem znanju znane inovativne regije so nastale zaradi prizadevanj zgolj pe{~ice posameznikov, ki so za svojo dejavnost v njih na{li razumevajo~e kulturno in drùbeno okolje. Velik vpliv ima tudi oblast oziroma politi~na klima, ki lahko bodisi ustvarja ugodne razmere za ustvarjalnost in znanje bodisi jih prepre- ~uje. Zato sta drùbeni in ~love{ki kapital pomembna dejavnika za nastanek u~e~e se regije. Temeljni za razvoj u~e~ega regije/mesta so prostorski dejavniki, kamor lahko vklju~imo tako lokacijo samo (prometna, politi~na, kulturna) kot razpolòljivo infrastrukturo (univerze, raziskovalne ustanove, tehnolo{ka opremljenost). Veliko avtorjev pa se strinja, da najvànej{o vlogo v regiji/mestu, ki temelji na znanju, predstavlja gospodarstvo, predvsem v smislu osredoto~anja svojskih gospodarskih ekonomski GROZDENJE INDUSTRIJSKI OKOLI[I prostorski drùbeno-kulturni INOVACIJE INFRASTRUKTURA DRU@BENI KAPITAL LOKACIJA (ENERGIJA, ^LOVE[KI KAPITAL PODPORNE USTANOVE) KREATIVNI MILJE u~e~a se regija u~e~a se regija u~e~a se regija u~e~a se regija Slika 3: Shema nastanka u~e~ih se regij. 34 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 35 GEORITEM 6 dejavnosti v dolo~enem prostoru (regiji, mestni regiji) zaradi prednosti, ki jih tak- {no zgo{~anje nudi (grozdi oziroma industrijski okoli{i kot pojavna oblika grozdenja). Velika mnoìca podjetij, ki se ukvarjajo z isto ali podobno dejavnostjo obenem pomeni, da je v tem prostoru ustvarjenega veliko znanja in pridobljenih veliko izku{enj. V konkretnem okolju to pomeni, da se razvije cela vrsta raziskovalnih in izobraè- valnih ustanov, da poteka specializacija delovne sile in je zato veliko specifi~nih znanj mogo~e dobiti na majhnem obmo~ju. Za posamezno podjetje, ki se preseli v tak{no okolje, to pomeni bliìno znanja, mònosti ve~je konkuren~nosti, posodabljanja proizvodnje itd. V tak{nem okolju je {irjenje znanja precej làje, kar le {e spodbuja nov tehnolo{ki napredek v dolo~eni panogi. Nastajanje grozdov je zna~ilno za prakti~- no vse dejavnosti, kjer ima znanje odlo~ujo~ pomen, v biotehnologiji, ra~unalni{tvu in informatiki, medijski (kulturni) industriji, avtomobilski industriji. Skladno s tem poteka povezovanje podjetij z znanstvenimi institucijami, ki se specializirajo in nadgrajujejo na podoben na~in (univerzitetna sredi{~a, tehnolo{ki parki, sejmi). Tako znanje postane poglavitni lokacijski dejavnik in povzro~i velike spremembe v regiji sami. Surovine, delovna sila, zemlji{~e niso ve~ odlo~ujo~i, odlo~ilna posta-neta prostorsko osredoto~anje sorodnih dejavnosti (grozdenje) in produkcija znanja (inovativnost, drùbeni kapital). To ima dolo~ene posledice tudi v tak{ni mestni regiji: delitev dela ni ve~ tako enozna~na, pojavijo se {tevilni novi profili za delovna mesta, potrebne so nove ve{~ine, saj morajo delavci opravljati ve~ bolj raznovrstnih del. Nastanek zna~ilnih poklicev in nastajanje nove vrste delavskega, tako imenovanega ustvarjalnega razreda, je trenutno tudi osrednja tema {tevilnih regionalnorazvojnih raziskav. Sodelovanje mest/regij in konkuren~nost oziroma tekmovalnost sta dve plati iste medalje. To je v primerih majhnih mest, kakr{na so v Sloveniji, z razvojnega vidika {e posebej pomembno. Poleg prizadevanj po sodelovanju so v razmerah globalizacije vse bolj prisotne tudi ideje po tekmovalnosti: »… Obstoj tekmovalnosti na vseh ravneh, tudi med partnerji znotraj vodilne in enotne mestne regije, postaja v sodobnosti dejstvo …« (Sturm 2000). Pod pritiski uravnoteène tekmovalnosti raste tudi pomen sodelovanja. Prese~ne povezave med sodelovanjem in tekmovalnostjo mest so tesne, skupni imenovalec jim je ustvarjalnost. Pri sodelovanju gre le {e za dodatno raz{iritev stremljenj in za raz{iritev sodelovanja, kakr{no ponuja tekmovalnost med mesti. Odlo~ujo~i dejavnik za regionalno sodelovanje znotraj mestnih regij in med njimi je torej konkurenca (Bergmann in Jakubowski 2001). Konkuren~nost mest ni cilj, temve~ pospe{uje medsebojno sodelovanje v skupno korist dveh ali ve~ partnerskih mest. Pomeni decentralizirano koordinacijo indivi-dualnih aktivnosti. Poleg tega v okvirih kooperativnega »samouravnavanja« v celotni drùbeni skupnosti (regiji) in {e posebej v mestih sistemati~no pospe{uje splo{ni drù- beni razvoj. Kot na~elo uravnavanja trga je konkuren~nost obi~ajno razpoznavna kot prizadevanje za ve~jo kakovost ali nìjo ceno storitev med udeleènci na trgu. Tr`ni alokacijski 35 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 36 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole stro{ki zemlji{~ inovacijski sistem stro{ki transporta sistem stro{ki kapitala in komunikacij izobraèvanja infrastruktura stro{ki dela direktni stro{ki info-struktura tr`ne razmere gospodarska politika gospodarsko in gospodarsko in drùbeno okolje ~love{ki kapital politi~no okolje pospe{evanje kakovost ìvljenja in drùbeni standard produktivnost in u~inkovitost regionalnih zdruènj zunanjetrgovinski neposredne poloàj investicije regionalni prihodki zaposlovanje strukturne spremembe ìvljenjski standard Slika 4: Temeljne zna~ilnosti uravnoteène konkuren~nosti mest/regij (Mayerhofer 1998). mehanizmi v sodobnosti podpirajo tudi decentralizacijske strukture, poleg tega pa ekonomska ravnanja akterjev izhajajo iz na~el ~im ve~jega dobi~ka in nasprotujejo vsebinskim normiranjem, zna~ilnim za prostorsko na~rtovanje. Po drugi strani uravnoteèna konkuren~nost med mestnimi regijami pove~uje u~inkovitost in vzpodbuja optimalne vlòke glede na razpolòljiva sredstva. Pozitivne rezultate lahko pri~aku-jemo zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju. Najprej gre za pozitivno sporo~ilo vsem lokalnim in regionalnim akterjem, da morajo svoje konkretne aktivnosti {e izbolj- {ati in obenem njihove koncepte, organizacijske oblike in ukrepe nadalje razvijati, kar 36 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 37 GEORITEM 6 v kon~ni fazi pomeni selekcijo. Institucionalizacija konkuren~nosti je izziv za pospe{evanje u~inkovitosti med drùbenopoliti~nimi skupnostmi, pa tudi za znièvanje stro{kov ob zvi{evanju kakovosti ponudbe, in to ne le v stati~nem pogledu, ampak predvsem z vidika dinami~ne perspektive. Institucionalizacija konkuren~nosti prav tako odkriva nove mònosti za inovativne procese. Kot njen neizpodbiten uspeh je pri~akovati ve~jo prilagodljivost in mobilnost lokacijskih dejavnikov v konkretnem okolju. »… Pozitivne posledice tekmovanja mest se v kon~ni obliki izkaèjo kot nepre-kinjeno izbolj{evanje temeljev gospodarskega ravnanja in pove~ana skladnost pri~akovanj dràvljanov ter podjetij z delovanjem uprave. Na ta na~in se pove~a u~inkovitost pri alo-kaciji dejavnosti, dinami~na sta prilagoditev in zagotavljanje ekonomskih u~inkov …« (Götz 1998). Na sliki spodaj so prikazani okvirni pogoji medsebojne povezanosti in u~inkovitost uravnoteène konkuren~nosti. Prostorske u~inke zgoraj obravnavanih aktivnosti lahko razloìmo s smermi, inten-zivnostjo ter izhodi{~nimi in kon~nimi tokovi, tako blagovnimi kot prebivalstvenimi migracijskimi. Z gospodarskega vidika vodi konkuren~nost v (tudi neformalno) institu-cionalizacijo gospodarnej{ih in mobilnih dejavnikov, pri ~emer ima pomembno vlogo izbor oziroma selekcija sodobnih lokacijskih dejavnikov, med katerimi imajo vidni u~inek na primer selitve podjetij in prebivalcev na suburbanizirano obrobje mest. Slovenski urbani sistem je v evropskih merilih sorazmerno neprepoznaven, saj ima le ljubljanska mestna regija ve~ kot pol milijona prebivalcev. Ob milijonskih mestih, kot so na primer Dunaj, München, Budimpe{ta, Praga, Milano, Zagreb, je v blìnji sose{~ini {e vrsta srednjeevropskih mest z univerzitetno in raziskovalno tradicijo, ki imajo med 100.000 in 400.000 prebivalcev, so razmeroma blizu drug drugega in so z izjemo italijanskih mest v srednjevelikih dràvah . V naslednjih desetletjih je v omrèju mest mogo~e pri~akovati korenite spremembe v prostorskih razmerjih, saj bodo srednjevelika in tudi velika mesta iskala svoje kooperacijske partnerje. Ena od enkratnih prilònosti za preseganje {ibkih razvojnih in raziskovalnih kapacitet mest je zagotovo ~ezmej-no sodelovanje. Ljubljansko in s tem tudi slovensko urbano omrèje na podlagi svojega geopoliti~nega poloàja, spodbujenega zaradi bliìne zunanje meje Evropske unije, vse bolj postaja del globalizacijskih tokov, ki s pomo~jo produkcijskih in slùnostnih dejavnosti dobiva vse bolj nadnacionalni zna~aj. Pri tem ima posebno vlogo prav omrèje treh univerzitetnih sredi{~ ob petem evropskem razvojnem koridorju. 4 Mesta in regije v drùbi znanja – evropske izku{nje V pri~ujo~em poglavju najprej obravnavamo nekatera teoreti~na in metodolo{- ka izhodi{~a evropskega preu~evanja regionalnega razvoja v razmerah uveljavljanja na~el drùbe znanja. Jedro obravnave so povzetki teoreti~nih izhodi{~, analiz in priporo~ljivih prakti~nih primerov iz raziskave OECD, objavljene leta 2001. V tuji in 37 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 38 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole doma~i literaturi spada med {tudije, ki to sicer novo in zelo interdisciplinarno prob-lematiko najbolj kompleksno zajemajo. V nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov dobre prakse, ki v globalizacijskih procesih potekajo po Evropi. Izbor ni reprezentativen in za primerjave s slovenski-mi mesti in mestnimi regijami morda tudi ni idealno izbran. Izbrana mesta so namre~ tako po ekonomski kot prebivalstveni »mo~i« zelo raznolika. Prav tako so medsebojno neprimerljiva po svoji razvojni usmerjenosti in metodolo{kih pristopih pospe{evanja konkuren~nosti. Iz opisanih primerov pa lahko Ljubljana in druga slovenska mesta ali regije kljub vsemu potegnejo dolo~ene nastavke za nadaljnji razvojni preboj. Pri izboru smo zasledovali le na~elo, da predstavimo tako okolja v najblìji sose{~ini (Gradec na avstrijskem [tajerskem in Furlanija-Julijska krajina v severovzhodni Italiji), kot tudi nekatere bolj oddaljene primere inovativnih mest in regij iz zahodne in severne Evrope (Bristol v jugozahodni Angliji in Leiden na Nizozemskem). Primer Leidna je obravnavan bolj iz~rpno in ponuja tudi nekatere prakti~ne predloge, ki bi jih bilo mòno vklju~iti v slovensko razvojno prakso. 4.1 Mesta in regije v novi ekonomiji u~enja (drùbi znanja) – raziskovalne in empiri~ne analize v {tudijah OECD Besedilo je v ve~jem delu povzetek pomembnej{ih delov {tudije OECD z naslo-vom Cities and Regions in the New Learning Economy, objavljene leta 2001. V ~asu globalizacije bi bilo zmotno pri~akovati, da se bodo drùbene in gospodarske razlike med regijami zmanj{evale. Veliko bolj konkuren~na na svetovnem trgu so obmo~ja z ve~jo vlogo uporabe in oblikovanja novega znanja, seveda pod pogo-jem, da za njihovo delovanje vlade oblikujejo ustrezne ukrepe in strategije. Raziskava evropskih regij in petih vzor~nih mest oziroma regij na obmo~ju Evropske unije (v analizo so bila vklju~ena mesta/regije Jena iz Nem~ije, regija Vienne iz Francije, regija Øresund iz Danske in [vedske, pokrajina Andaluzija iz [panije in regija Kent Thames-side iz Zdruènega kraljestva), izvedena v letih od 1998 do 2000, kot poglaviten dejavnik gospodarskega napredka regij izpostavlja tako individualno kot institucionalizirano izobraèvanje. Pri tem je klju~nega pomena drùbeni kapital v obliki socialnih omreìj ter socialnih dogovorov in norm. Vloga razvoja, temelje~ega na znanju, je pomembna tako za podjetja, izobraè- valne ustanove, raziskovalne in razvojne ustanove, dràvne ustanove kot tudi za posameznike, vklju~ene v izobraèvanje ali trg delovne sile. Ekonomija u~enja omogo~a: • fleksibilnost pri prilagajanju na nove tr`ne razmere in • jasnej{o predstavo o vsebini in kakovosti izobraèvalnih programov. Pri oblikovanju novih znanj za prilagajanje novim gospodarskim razmeram so zaradi bogatih izku{enj najbolj uspe{na industrijska obmo~ja iz klasi~nega obdobja 38 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 39 GEORITEM 6 industrializacije. Pomemben dejavnik za u~inkovito vsestransko re{evanje problemov ostaja geografska bliìna podjetij in drugih ustanov. Globalizacija (investicije, pretok blaga in storitev itd.) {e ne zagotavlja, da se bodo razlike med obmo~ji zmanj{evale. Lokalne in regionalne gospodarske, zgodovinske ter identitetne zna~ilnosti ohranjajo svoj pomen in imajo pri prilagajanju novim tr`nim razmeram pogosto klju~ni pomen. Zato je v okviru nacionalnega razvoja zmotno teì- ti k preve~ uniformiranim re{itvam. Ustrezno temu se pri oblikovanju gospodarske politike pove~uje vloga lokalnih in regionalnih vlad. Odziv na to so tudi {tevila mednarodna zdruènja mest in regij, katerih namen je oblikovati in vzpodbujati trajnostni razvoj u~e~ih se mest in regij v razmerah nove ekonomije znanja. Tako na primer organizacija Association of Educating Cities zdru- ùje 175 mest iz 26 dràv z vsega sveta. V klasi~nih definicijah pomeni u~enje predvsem pridobivanje znanj, razumevanj in ve{~in v okviru formalnega ali neformalnega izobraèvanja. Ekonomija u~enja to dokaj stati~no definicijo raz{iri na vseìvljenjsko u~enje za potrebe dela in osebnost-nega razvoja. S {e bolj ambicioznimi pristopi se krepijo prizadevanja za izbolj{anje doseènega znanja zaradi potreb po prilagajanju novim tehnologijam. U~enje naj bi postalo tudi socialna kategorija, ki poteka v komunikacijah znotraj izobraèvalnih, proizvodnih, administrativnih in drugih ustanov, pa tudi med njimi. Poudarek je na proizvodnih, procesnih in organizacijskih inovacijah, ki so klju~ konkuren~nosti na trgu. Inovacije pa so, po drugi strani, najpogostej{e tam, kjer je u~enje podprto z mo~nim medinstitucionalnim pretokom informacij, in, kjer so odnosi med ustanovami stabilni, zato je zanje zna~ilna visoka stopnja medsebojnega zaupanja. V poglavju Inovacije, u~enje in regije v ekonomiji, zasnovani na znanju {tudija, OECD podaja konceptualni okvir za razumevanje in analiziranje »u~e~e se regije«. Sloni na teoreti~nem konceptu »regionalnega sistema inovacij«, ki predstavlja podlago za analizo odnosov med u~enjem (znanjem), inovacijami in regionalnim gospodarskim razvojem. Poglavje Znanje in gospodarska rast govori o znanju kot podlagi razvoja drùb, ki temelje na ekonomiji znanja oziroma u~enja. @e teoretiki teorije ~love{kega kapitala so poudarjali, da so investicije v znanje in izobraèvanje predpogoj razvoja. Koncept ekonomije u~enja k temu dodaja {e velik pomen pretoka in raz{irjanja znanja med ustanovami. Investicije zgolj v izobraèvanje imajo razmeroma skromen u~inek, ~e ne obstaja tudi model raz{irjanja in prenosa znanja na druge oblikovalce trga. Novo znanje mora nastajati razpr{eno, zato morajo biti s strani skupnosti finan~no in organizacijsko podprte vse oblike »proizvajanja« znanja: • univerze in in{tituti, • raziskovalnorazvojni in{tituti v podjetjih, • individualni raziskovalci in • individualno u~enje, zasnovano na izku{njah in opazovanju proizvodnega procesa. 39 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 40 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole V poglavju Inovacije so le-te opredeljene kot novo znanje, ki je gospodarsko pomembno za delovanje podjetij in drugih organizacij. Vsebujejo torej znanje, ki je predmet tr`nega povpra{evanja. U~inek posameznih inovacij je lahko nasprotujo~; so~asno lahko tako oblikujejo kot uni~ujejo delovna mesta in podjetja. Inovacije delimo na: a) inovacije v proizvodnem procesu: • tehnolo{ke, • organizacijske; b) inovacije proizvoda: • izdelki, • storitve. Poglavje U~enje in kapital znanja pravi, da teorija razlikuje med individualnim in organizacijskim u~enjem. V tem kontekstu individualno u~enje pomeni posameznikovo sprejemanje informacij, znanja, razumevanja in ve{~in. Individualno u~enje lahko razumemo tudi kot raz{irjanje obstoje~ega znanja v drùbi. Individualno u~enje poteka tako na formalni kot neformalni ravni. Raziskave v evropskih dràvah so pokazale, da ni pomembno samo u~enje na univerzitetni ravni, pa~ pa ima velik pomen tudi kakovostno in prilagodljivo znanje poklicnega in srednjega izobrazbenega nivoja u~enja. Iste raziskave kaèjo tudi, da ne smemo zanemariti oblik neformalnega izobra- èvanja, to je u~enja iz delovnega procesa ( learning-by-doing) in u~enja iz interakcij ( learning-by-interaction); pri inovativni sposobnosti podjetij sta obe obliki nadgra-jevanja znanja klju~nega pomena. Enako pomembno je tudi interakcijsko u~enje, ki poteka med organizacijami (podjetji, univerzami, administrativnimi in upravnimi enotami, politi~nimi ustanovami). V Evropi so na primer vse {tevil~nej{i primeri, da univerze ali in{tituti skupaj s podjetji ustanavljajo skupne konzorcije za razvoj inovacij, pogosto z oblikovanjem za~asnih ali stalnih raziskovalnih ali razvojnih oddelkov znotraj podjetij. Raziskave na [ved-skem so pokazale, da se v te vrste interakcijskih povezav pri oblikovanju novega znanja vklju~uje 70 % inovativno uspe{nih podjetij. Sledi poglavje »U~e~e se regije« kot regionalni sistemi inovacij. Nacionalni sistemi oblikovanja in razvoja inovacij se zelo razlikujejo tudi med posameznimi razvitimi dràvami. Pogosto so zelo velike razlike tudi med regijami znotraj dràv. Zasnovane so na zgodovinskih temeljih, ekonomskih usmeritvah, okoljskih razmerah, identi-teti in podobnem. Logi~no je, da je interaktivno u~enje organizacij in posameznikov vsaj do neke mere povezano in odvisno od prostorske (geografske) bliìne izobraèvalnih ustanov. Zlasti zaradi razvoja tehnologij informacijske drùbe nekateri teoretiki postavljajo v ospredje organizacijsko bliìno, ki je lahko, ali pa tudi ne, odvisna od geografske oddaljenosti. Kakorkoli è, empiri~ne raziskave kaèjo, da ima pozitivna rast inovacij v ve~ini primerov dokaj dobro izraène geografske meje. Ta model vzpostavljajo 40 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 41 GEORITEM 6 skupne norme, vrednote in pri~akovanja, ki se v vsakodnevnem prepletanju oblikujejo znotraj lokalnih socialnih omreìj. Te oblike drùbenega kapitala imajo odlo~ujo~ vpliv na krepitev tako ~love{kega kapitala kot organizacijskega u~enja. Nato sledi poglavje U~enje, trg dela in socialna vklju~enost. Koncept razvoja na na~elu u~e~ih se mest in regij ustvarja gospodarsko in socialno propulzivno drùbo z visoko stopnjo drùbene vklju~enosti, bolj{imi mònostmi zaposlovanja in dviga ìvljenjske ravni prebivalstva. Treba pa je poudariti, da so odnosi med inovacijami in stopnjo zaposlenosti ali brezposelnosti zelo kompleksni. Tako na primer inovacije v procesu proizvodnje pove- ~ajo produktivnost, zmanj{ajo pa {tevilo delovnih mest na enoto proizvoda. Na drugi strani so inovacije na podro~ju proizvodov poglavitni oblikovalec novih delovnih mest, so~asno pa pove~ajo tudi produktivnost. Inovacije na podro~ju proizvodov so tudi poglavitno gibalo pri izvajanju strukturnih sprememb v gospodarstvu. Inovacije proizvodov so zna~ilne za tehnolo{ko zahtevnej{e high-tech dejavnosti, kakr{ne so na primer elektronika, kemijska industrija in biotehnologija, inovacije v procesu proizvodnje pa so vezane na starej{e, bolj tradicionalne sektorje. Tako se je na primer med letoma 1975 in 1991 v dràvah, ~lanicah OECD, {tevilo delovnih mest v visokotehnolo{kih dejavnostih pove~alo za 53 %, v ostalih industrijskih vejah pa je v splo{nem nazadovalo. To seveda pomeni, da se visokotehnolo{ke dejavnosti razvijajo hitreje in ustvarijo ve~ novih delovnih mest. Dràve, regije in lokalitete, ki temu razvoju ne sledijo dovolj hitro, lahko dolgoro~no pri~akujejo upo~asnitev gospodarske rasti in ve~jo brezposelnost. Vendar tudi znotraj inovativnih regij ostaja vpra{anje, kako med vse socialne in demografske skupine prebivalstva ~im bolj enakomerno porazdeliti mònosti izobra- èvanja, zaposlitve in ustrezne ìvljenjske ravni. Zgolj investicije v ~love{ki kapital v obliki formalnega izobraèvanja ne zado{~ajo, saj se pozitivni u~inki vseh skupin prebivalstva ne dotaknejo enako. ^edalje bolj je o~itna izklju~enost nekaterih skupin prebivalstva (revni, priseljene etni~ne skupine, starej{a delovna sila, ènske v primerjavi z mo{kimi). Prav tako je opazno, da imajo mladi mo{ki bolj{e mònosti profesionalne rasti na delovnem mestu in bolj{i dostop do permanentnega izobraèvanja kot drugi. V prednosti so zaposleni na takih delovnih mestih, ki terjajo oziroma omogo~ajo u~enje iz dela ali u~enje iz interakcij. Zna~ilno je tudi, da se v razmerah, ko postaja vse bolj pomemben znanstveni in raziskovalni pristop, ve~a izklju~enost ènsk. V poglavju Vsebina in rezultati empiri~ne analize je predstavljena analiza teoreti~nih in hipoteti~nih izhodi{~ iz druge to~ke, za katero je bila opravljena empiri~na korelacijska analiza na ravni standardnih statisti~nih regij v 15 takratnih ~lanicah Evropske unije. V nadaljevanju je analiza raz{irjena {e na pet prej omenjenih evropskih regij oziroma mest, ki so sprejela na~ela razvoja v smeri »u~e~ih se regij«. Temeljni cilj analize je bil raziskati povezanost med u~enjem (v naj{ir{em smislu) in gospodarsko podobo na regionalni ravni, ali natan~neje, kako poteka u~enje, 41 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 42 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole na katerih podro~jih vpliva na gospodarsko podobo in konkuren~nost, pa tudi kako ga lokalna politika lahko vzpodbuja. Raziskava je cilje {e bolj konkretno opredelila v {estih skupinah poizvedovalnih vpra{anj: A: vloga in u~inki individualnega u~enja za gospodarsko konkuren~nost regije, B: vloga individualnega u~enja za organizacijsko u~enje, C: odnos med u~enjem in drùbeno vklju~enostjo oziroma izklju~enostjo prebivalstva, D: vloga drùbenega kapitala za u~enje, E: do kak{ne mere tradicionalen (konzervativen) na~in gospodarskega vedenja ovira razvoj ekonomije u~enja, F: vloga lokalne ali regionalne politike pri opu{~anju tradicionalnih (konzervativnih) na~inov gospodarskega vedenja in vzpodbujanju permanentnega u~enja (drùbe znanja). [tudija poizku{a na vpra{anja A, B in C odgovoriti s korelacijsko analizo na ravni evropskih regij, na vpra{anja D, E in F pa s pomo~jo analize petih izbranih mest ali regij. Korelacijska analiza je slonela na kvantitativnih kazalnikih temeljnih konceptov: individualnega u~enja, organizacijskega u~enja, gospodarske konkuren~nosti in drùbene vklju~enosti. Kazalniki regijske podobe gospodarstva in konkuren~nosti so: • BDP na prebivalca, • brezposelnost kot deleòd vse delovne sile, • zaposlenost kot deleòd vse delovne sile. Kazalnik individualnega u~enja je izobrazbena sestava oziroma izobrazbena raven prebivalstva (deleì osnovno{olsko, srednje{olsko in univerzitetno izobraènih). Kazal-nika organizacijskega izobraèvanja sta deleìzdatkov za raziskave in razvoj ter {tevilo patentov (na milijon prebivalcev). Kazalnik drùbene vklju~enosti je brezposelnost kot deleòd vse delovne sile. Rezultati korelacijske analize na ravni evropskih regij in nekateri sklepi, povezani z raziskovalnimi vpra{anji A, B in C, so: • A1 (vloga in u~inki individualnega u~enja za gospodarsko konkuren~nost regije): Statisti~na povezava med konkuren~nostjo regionalnega gospodarstva in udelè- bo odraslega prebivalstva pri izobraèvanju je zelo visoka. Zanimivo je, da analiza na ravni celotne tedanje EU ugotavlja celo ve~jo vlogo sekundarne (srednje{olske poklicne) ravni izobraèvanja kot univerzitetne. To kaè, da je pomemben del gospodarskega delovanja zasnovan na gladkem in rutiniranem opravljanju organizacijskih postopkov. Univerzitetna raven je seveda pomembna, zlasti na podro~- jih zagotavljanja inovativnih potencialov. Pomembno je seveda tudi dejstvo, da podjetja pri inovacijah, izhajajo~ih iz univerzitetne izobrazbe, niso vezana zgolj na regionalno raven; prevladuje lahko nacionalna ali celo mednarodna izmenjava izku{enj. 42 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 43 GEORITEM 6 Primerjave med dràvami kaèjo na precej{njo variabilnost. Tako je imela na primer v Zdruènem kraljestvu in v nekdanji Zahodni Nem~iji dominantno vlogo univerzitetna raven izobraèvanja. U~inki razli~nih ravni individualnega izobraèvanja v razli~nih dràvah so zaradi nacionalne ekonomske strukture kakor tudi nacionalne politi~ne in institucionalne zgodovine do neke mere poenoteni. Tako na nacionalni kot na regionalni ravni pa lahko omenjena dejavnika tudi omejita pozitivne u~inke izobraèvanja na ekonomsko rast. • A2 (vloga in u~inki organizacijskega u~enja za gospodarsko konkuren~nost regije): Na splo{no je korelacijska povezava med organizacijskim u~enjem (merjeno kot {tevilo patentov in z izdatki za raziskave in razvoj) in gospodarsko mo~jo regije (izraèno v BDP) pozitivna in signifikantna. Nejasno pa ostaja, ali organizacijsko u~enje vpliva na gospodarsko konkuren~nost ali obratno. Smer povezave je tèko podati, saj izku{nje na regionalnih in nacionalnih ravneh kaèjo, da sta mòni obe. Tako na primer inovativno gospodarstvo dosega ve~jo konkuren~nost, kar bi pomenilo, da organizacijsko u~enje oblikuje pozitivno podobo gospodarstva. Vendar je prav tako mogo~e, da dobi~konosno bolj sposobna podjetja ve~ investirajo v raziskave in razvoj (odraz tega je ve~je {tevilo patentov), kar bi pomenilo, da ve~ja konkuren~nost gospodarstva vzpodbuja izobraèvanje. Tovrstno razmi{ljanje pripelje do navideznega cikla: gospodarska uspe{nost omogo~a ve~ investicij v raziskave in razvoj; to prinese pove~ano {tevilo patentov, kar vodi v pove~ano konkuren~nost gospodarstva, ki tako znova lahko pove~a investicije v raziskave in razvoj. Individualno u~enje samo po sebi ne vzpodbuja organizacijskega, ~e za to ne obstaja institucionaliziran okvir (na~rt, projekcija, spremljanje vloge in sposobnosti posameznika). Prav tako je treba poudariti, da visokotehnolo{ke dejavnosti same po sebi niso zago-tovilo ve~jega {tevila inovacij, saj so pod bistveno huj{im pritiskom mednarodne konkurence kot »klasi~ne« industrijske dejavnosti. • B (vloga individualnega u~enja za organizacijsko u~enje): Vi{ja izobrazbena sestava po logi~nih in na izkustvih zgrajenih pri~akovanjih pove~uje {tevilo patentov ali inovacij. Pozitivna statisti~na povezava pa je znova zna~ilna le za delè zaposlenih s srednjo izobrazbo. Relativno skromna pozitivna povezanost se znova pojavi pri univerzitetni izobrazbeni stopnji. To napeljuje na sklep, da je ta del zapo-slenega prebivalstva pomemben zlasti pri organizaciji organizacijskega izobraè- vanja in pri inovativnosti. Ena od mònih razlag je tudi, da za velik del podjetij univerzitetna znanja niso neposredno komercialno uporabna. Podjetja so o~it-no pri svojih delovnih postopkih bolj neposredno navezana na storitve delovne sile s srednjo izobrazbo, vendar je gospodarska konkuren~nost v teh primerih povezana s stro{ki dela oziroma vi{ino pla~. Ob tem ostaja nejasen vpliv zgodo-vinsko pogojenih razlik v socioekonomski in organizacijski sestavi nacionalnih gospodarstev, ki lahko u~inkovitost posameznih izobrazbenih profilov vzpodbudi ali zavira. 43 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 44 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole • C (odnos med u~enjem in drùbeno vklju~enostjo oziroma izklju~enostjo prebivalstva): Analiza (primerjava med pogostostjo srednje{olske izobrazbe in deleèm brezposelnih) kaè na pozitivno vlogo izobraène delovne sile pri zmanj{evanju brezposelnosti. Statisti~na povezava pa ni zelo mo~na in pu{~a odprta {tevila vpra{anja, podobno kot pri vlogi inovacij za pove~evanje oziroma zmanj{evanje brezposelnosti. Ena od negativnih projekcij novih ekonomij, vklju~no z ekonomijo znanja, je ta, da bo konkuren~na mo~ gospodarstva na doma~em trgu delovne sile pove- ~ala konkuren~nost do te mere, da bodo nekatere socialne in demografske skupine prebivalstva zaradi drùbene izklju~enosti zelo tèko sledile razvoju. To velja tudi za delovno silo z nizko stopnjo profesionalne izobrazbe. Temeljne zna~ilnosti pri u~enju in inovativnosti v regiji so prikazane na petih izbranih sondnih mest in regij. Jena (Nem~ija) je urbano in industrijsko sredi{~e nem{ke zvezne deèle Turin-gije, do nedavnega dela Vzhodne Nem~ije. Mestno obmo~je je majhno, a zelo gosto naseljeno. Jedro prepoznavnosti in gospodarskega razvoja je tako kot v preteklosti steklarska industrija. Obmo~je je skupaj z drugimi vzhodnimi nem{kimi deèlami dolga desetletja ìvelo in se razvijalo v razmerah planskega socialisti~nega gospodarstva. Zdaj je Jena zanimiv primer zelo radikalnih sprememb tako v sestavi gospodarstva kot v delovanju lokalnih politi~nih ustanov. Za zadnja leta so zna~ilna mo~na prizadevanja za izbolj{anje razmer na podro~jih izobraèvanja, reforme univerze, investiranje v raziskave in razvoj ter izgradnje industrijskih servisov. Teàve lokalnih politikov pri reorganizaciji na{tetih sistemov so {e vedno velike, uspe{no delovanje pa je, razumljivo, omejeno na manj{e {tevilo podro~ij. [tevilne kritike so namenjene preve~ ozki in enosmerno razmi{ljujo~i politiki, premalo raznovrstni sestavi industrijskega sektorja in skorajda neobstoje~emu {irjenju inovacij ter u~enja »od spodaj navzgor«. Slaba razvitost socialnega kapitala in nizka vklju~enost delovne sile lahko zlasti zadnjena-vedeni problem {e poslab{ata. Kljub temu so zna~ilni zametki nekaterih pozitivnih procesov, na kar kaèta vzpostavljanje bolj u~inkovitih sistemov komunikacije znotraj podjetij in decentralizacija odlo~anja. Poglavitni problem nadaljnje rasti vloge drùbenega kapitala je, ne glede na nujne spremembe v sestavi industrijskega sektorja, ohraniti bogato znanje na podro~ju proizvodnje in tehnologije. Vienne (Francija) je departma v zahodnem delu osrednje Francije. Njegovo admi-nistrativno sredi{~e je Poitiers. Departma je velik za priblìno tretjino Slovenije in ima okrog 400.000 prebivalcev. 65 % prebivalstva je podeèlskega. Po uvedbi nove decentralizacijske politike v Franciji leta 1982 se je departma èlel industrializirati. Nastal je center z elektronsko industrijo, vse skupaj pa je zasnovano kot Futuroscope, park za razvedrilo, ki pa je obenem tudi tehnolo{ki park ter izobraèvalno in raziskovalno sredi{~e. Namen oblikovalcev parka je tudi, da postane tori{~e prepletanja individualnega in organizacijskega izobraèvanja. Vienne je primer razvoja regije, ki je v zadnjih 15 letih doìvela izredno mo~ne spremembe. Spremembe so temeljile 44 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 45 GEORITEM 6 na enem samem projektu, vodene pa so bile »od zgoraj navzdol«. Futuroscope je zelo spremenil imid` regije, ki je postala privla~na za turiste, posledici pa sta velika rast delovnih mest v storitvenem sektorju in pozitivna migracijska rast. Zaradi izgradnje parka je obmo~je postalo propulzivna turisti~na regija in ne tehnopolis, kot je bilo uvodoma na~rtovano. V tem trenutku je najve~ja nevarnost gospodarskega razvoja regije, da bi prvotna spodbuda za izgradnjo visokotehnolo{kega sredi{~a ope{ala. Predstavljeni primer je lahko tudi prikaz napa~nega na~rtovanja, ki se naslanja zgolj na eno dejavnost. Futuroscope kot tehnolo{ki park do zdaj ni pritegnil pomembnej- {ih novih vlaganj, predvsem pa ni razvil potrebnih prvin drùbene infrastrukture za razvoj dejavnosti. Samo po sebi se zastavlja tudi vpra{anje, ali ne bi bila, glede na rural-no tradicijo obmo~ja, bolj{a odlo~itev graditi high-tech center s podro~ja biotehnologije. Regija Vienne je primer obmo~ja, ki je dramati~no spremenilo svojo tradicionalno gospodarsko sestavo, ni pa {e dogradilo nove. Øresund (Danska in [vedska) je obmejna regija med Dansko ({ir{e zaledje Københavna) in [vedsko (pokrajina Skanija na jugozahodu dràve s sredi{~em v mestu Malmö). Obmo~je meri okrog 17.000 km2 in ima priblìno 3 milijone prebivalcev. Zaradi konur-bacije Københavna gostota poselitve presega povpre~ji obeh dràv. Regija je med izbranimi primeri po stopnji gospodarske razvitosti na prvem mestu; presega tudi razvitost celotnih Danske in [vedske. Velikega gospodarskega pomena sta dobro razvita prometna infrastruktura in zelo mo~an lokalni trg. Øresund je primer regije, kjer so optimalno prisotni inovacijski vzgibi tako v visoki tehnologiji kot v klasi~nih industrijskih panogah. Je tudi dober primer prosperitete na~el organizacijskega u~enja in gospodarske konkuren~nosti, zasnovane na primer-nem sodelovanju med individualnim u~enjem (velika je vloga tako srednje{olsko kot univerzitetno izobraènih kadrov), raziskovalnim delom in regionalnimi industrij-skimi sistemi. Po drugi strani analiza regije razgalja {tevilne probleme, ki nastajajo pri oblikovanju in integraciji regije. Øresund je primer pozitivnih u~inkov civilnega drùbenega kapitala na procese organizacijskega u~enja v politiki, ob tem pa je tudi primer nujnosti vlaganja v socialni kapital znotraj menedèrske populacije, z namenom, da bi okrepili procese regionalne integracije. Izkazalo se je, da je oblikovanje bolj u~inkovitih civilnih, profesionalnih in medpodjetni{kih omreìj tèka naloga, {e zlasti, ker so lokalni menedèrji v politiki in gospodarstvu navajeni na delovanje v okviru znanih, dobro utrjenih sistemov na podlagi preteklih izku{enj. Oblikovanje omreìj je drùbeni proces, odvisen tako od izgradnje infrastrukture kot od investicij v drùbeni kapital. Zato so bile sicer uspe{ne tehni~ne investicije »od zgoraj navzdol« v infrastrukturne objekte (nov 16 kilometrski most, ki povezuje Dansko in [vedsko) manj uspe{ne pri oblikovanju skupne regionalne identitete. Pri lokalnih nosilcih odlo- ~anja ne gre pozabiti tudi na vplive globalnih politi~nih in ekonomskih odlo~itev obeh dràv. Vlogi nosilca razvoja drùbenega kapitala za integracijo regije bodo morali naj-verjetneje prevzeti formalno izobraèvanje in mediji. 45 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 46 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Andaluzija ([panija) je z 88.000 km2 in 7,3 milijona prebivalcev ena od najve~jih in obenem najbolj jùno leè~ih regij Evropske unije. 41 % prebivalstva je podeèlskega. Prebivalstvo in gospodarske dejavnosti so zgo{~ene vzdol` sredozemske obale in na jugu, kjer so mesta Sevilla, Málaga, Cádiz, Granada in Cordoba. Zlasti vzdolòbale je pomembna gospodarska dejavnost turizem. Provinci Sevilla in Málaga se demografsko krepita tudi na ra~un priseljevanja prebivalstva. V 19. stoletju je regija za~ela gospodarsko nazadovati, najprej v primerjavi z Evropo, pozneje tudi s [panijo. [e sredi devetdesetih let prej{njega stoletja je imela, kljub zelo nizki gospodarski aktivnosti ènsk (okrog 35 %), eno od najvi{jih stopenj brezposelnosti v Evropski uniji, kar 33 %. Sredi devetdesetih let se je v Andaluziji zlasti na podlagi turizma in izgradnje nove high-tech industrije (elektronika) pri~el pospe{en gospodarski razvoj. Ve~ina lokalnih inovacij izhaja iz investicij v raziskave in razvoj, ki so nastale zunaj regije ali celo zunaj [panije. Andaluzijska gospodarska sredi{~a in podjetja delujejo zelo izoli-rano. V regiji je tudi zelo malo javnih, zasebnih in civilnih ustanov, ki bi lahko pospe{ile procese integracije. Vzpodbujanje u~enja in vloge znanja v Andaluziji terja tako radi-kalne izbolj{ave na podro~ju individualnega u~enja kot oblikovanje {tevilnih javnih ustanov, ki bi lahko izkoristile gospodarsko rast in odpiranje regije v svet. Ena od pomembnej{ih nalog je vzpostavitev lokalnih sistemov sodelovanja med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami. Prav tako bi bilo treba okrepiti razvoj drùbenega kapitala. Prihodnji razvoj bi moral poleg gospodarske in socialne rasti zagotoviti tudi preìvetje tamkaj{nje bogate kulturne in naravne dedi{~ine. Kent Thames-side (Zdruèno kraljestvo) ni administrativna regija, pa~ pa obmo~- je s staro industrijsko zgostitvijo znotraj grofije Kent v jugovzhodni Angliji. Locirano je ob reki Temzi, pomembnej{i prebivalstveni jedri sta mesti Dartford in Gravesend. Obmo~je meri okrog 170 km2 in ima 180.000 prebivalcev; le dobrih 10 % jih ìvi na podeèlju. Obmo~je je v fazi regeneracije lokalnega gospodarstva. Stare industrijske dejavnosti so v veliki meri prenehale obstajati. Poglaviten nov razvojni moment bo nova èlezni{ka postaja na progi, ki pod Rokavskim prelivom Anglijo povezuje z evrop-sko celino. Ne glede na zelo velike nalòbe, ki seveda ne prihajajo z obmo~ja samega, bo za zagotovitev delovanja postaje in za vse spremljajo~e dejavnosti potreben lokalni razvoj ~love{kega in drùbenega kapitala. Obmo~je je preizkusni kamen politike, ki èli iz obmo~ja, ki se mora gospodarsko prenoviti, ustvariti novo regionalno identiteto iz do zdaj med seboj le malo povezanih naselij. Za okrepitev podro~ij u~inkovitega u~enja, drùbene vklju~enosti in participacije ter vloge drùbenega kapitala bo treba ustvariti mo~no lokalno sodelovanje vseh gospodarskih, politi~nih in drugih akterjev. Povzetki analiz izbranih obmo~ij in nekateri sklepi, povezani z raziskovalnimi vpra- {anji D, E in F, so: • D (vloga drùbenega kapitala za u~enje): Pomanjkanje drùbenega kapitala (u~inkovitih norm, dogovorov, skupnih interesov) negativno vpliva tako na individualno izobraèvanje kot tudi na izmenjavo informacij med organizacijami. Posameznikov 46 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 47 GEORITEM 6 odnos do u~enja zunaj delovnega procesa je povezan z druìnskimi in kulturnimi normativi. Nenaklonjenost izobraèvanju je pogosto rezultat inertnosti òjega socialnega okolja. V preu~enih primerih se je kot ovira izkazala tudi nizka stopnja delovanja civilne drùbe. Na delovnem mestu vplivata na posameznikov odnos do u~enja razvitost drùbenega kapitala in mentaliteta menedèrjev. Ti se pri upravljanju proizvodnega procesa pogosto ne posluùjejo v zadostni meri mònosti, ki jih ponujajo dràvne ustanove in raziskovalna dejavnost. Pogosto so pomanjkljivo razvita tudi informacijska omrèja med administrativnimi in politi~nimi ustanovami. ^e se tem dejavnikom pridruì {e nizka stopnja informacijske povezanosti med podjetji, se okolje pogosto znajde pred hudimi problemi, na primer pred zahtevami po re{evanju okoljskih problemov ali zmanj{evanju brezposelnosti v regiji. Z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami (univerzami, in{tituti) redko sodelujejo zlasti menedèrji majhnih in srednjevelikih podjetij. Treba pa je povedati, da je ponekod tudi med raziskovalci opaziti majhno zainteresiranost tako za sodelovanje z gospodarstvom kot za sodelovanje s sorodnimi ustanovami. • E (do kak{ne mere tradicionalen (konzervativen) na~in gospodarskega vedenja ovira razvoj ekonomije u~enja): Vsako uspe{no okolje razvoj zasnuje na gospodarskih panogah in podjetjih, ki tekom svojega delovanja sooblikujejo kulturne zna~ilnosti regije, pa tudi vrednotenje nekaterih gospodarskih dejavnikov, na primer izgradnje infrastrukture, strokovnega izobraèvanja ipd. V primeru potrebnih strukturnih sprememb regionalnega gospodarstva lahko {tevilni ustaljeni normativi obna{anja postanejo resna ovira za oblikovanje novih prvin v drùbenem kapitalu in na~elih u~enja. Struktura regionalnega razvoja je v veliki meri odvisna od industrije. Kjer pa pride do krize starih gospodarskih dejavnosti, mora biti drùba pri vzpostavljanju novih mònosti razvoja in zaposlovanja dovolj prilagodljiva, saj jih pogosto ponujajo povsem druga~ne dejavnosti, na primer turizem ali storitve. Praksa kaè, da mora politika upo{tevati vse akterje gospodarskega razvoja v regiji. Tradicio-nalnim, nosilnim dejavnostim je razvojni zagon nesmiselno umetno odvzemati. V reorganizaciji gospodarstva lahko odigrajo pomembno vlogo velika podjetja, na primer pri pove~evanju vloge znanstvenih in razvojnih izsledkov. Manj{a podjetja lahko u~inkovito prispevajo s svojo fleksibilnostjo in dinami~nostjo. Premo~ne institucionalizirane norme in prevelik vpliv tradicionalne kulture lahko v primerih, ko se v regijah namesto sodelovanja med gospodarskimi panogami pojavi konkuren~nost, povzro~i, da prvine drùbenega kapitala dolo~eno okolje bolj deli-jo kot pa povezujejo. • F (vloga lokalne ali regionalne politike pri opu{~anju tradicionalnih (konzervativnih) na~inov gospodarskega vedenja in vzpodbujanju permanentnega u~enja (drùbe znanja)): Lokalna politika spremembe lahko podpira in oblikuje pozitivno mnenje o njihovi potrebnosti, smiselnosti. Na tovrstna prizadevanja pa bo vedno vsaj do dolo~ene mere vplivala è obstoje~a struktura regije. V nekaterih novih regijah, kot 47 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 48 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole sta na primer Kent Thames-side in Øresund, bo politika morala sodelovati tudi pri potrebnih formalnih ukrepih za oblikovanje regionalne identitete in njene smiselnosti za lokalno prebivalstvo ter gospodarske ustanove. Skozi formalno politiko izraèna naklonjenost oblikovanju drùbe znanja lahko pozitivno vpliva na tuje investicije v regiji in na oblikovanje novih delovnih mest. Tovrstni politi~ni ukrepi lahko vzpodbudijo {irjenje visokotehnolo{kih dejavnosti. Za to so potrebni mo~na javna vzpodbuda ter pritegnitev raziskovalnih in razvojnih ustanov. Vklju~evanje novih dejavnosti terja prilagoditev obstoje~ega novim razmeram, pri ~emer imajo klju~- no vlogo politi~ne ustanove. Prilagajanje pa mora u~inkovati tudi na politiko samo, zlasti v obliki prilagajanja novim mònostim, ne le zaradi pritiska javnega mnenja. Ugotovitve empiri~nih raziskav so predvsem naslednje: • Individualno u~enje ni samo sebi namen, pa~ pa je udejanjeno {ele v podjetjih, ki pove~ujejo konkuren~nost gospodarstva. Ni nujno, da so regionalni nosilci rasti samo visokotehnolo{ka podjetja. Prav tako ve{~ine, ki se uveljavljajo pri organizacijski obliki u~enja, niso nujno samo rezultat univerzitetnega izobraèvanja zaposlenih; prevladujo~ pomen ima namre~ srednja poklicna izobrazba. Organizacijsko u~enje lahko pripelje do dobrih gospodarskih rezultatov, ki niso nujno samo patentne narave. Ekonomsko rast in dvig konkuren~nosti lahko povzro~ijo tudi u~inkovito izrabljeni rezultati iz »u~enja ob delu«. • U~enje je interaktivni, organski proces, preve~ kompleksen, da bi ga menedèrji iz podjetij in lokalni politiki lahko nadzorovali sami. Zdi se, da je poglavitna naloga lokalnih in regionalnih oblikovalcev politi~nih odlo~itev predvsem v tem, da odprav-ljajo teàve za {iritev inovacij in vzpodbud, ki jih povzro~a pogosto konzervativna miselnost prevladujo~ih »starih« gospodarskih dejavnosti v regiji. • Poizkusi, da bi razvijali novo znanje samo na dolo~enih podro~jih gospodarstva, lahko prinesejo dobre rezultate, vendar je nevarnost, da se zanemari usklajen razvoj z ostalimi dejavnostmi v regiji. ^e regija ho~e razvoj nasloniti na na~ela drùbe znanja, je klju~nega pomena individualno, podjetni{ko in regionalno usklajevanje. Izbolj{ave na podro~jih individualnega u~enja, raziskovalne dejavnosti ali delovanja proizvodnih servisov se morajo tesno povezovati v celostno filozofijo gospodarskega razvoja v regiji. • Usklajevanje lahko poteka zgolj skozi {tevilna regionalna omrèja gospodarskih in negospodarskih ustanov. Nekatera od teh omreìj so oblikovana in podprta politi~no, druga ne. Javna omrèja, pomembna za {irjenje organizacijskega u~enja, morajo biti podprta z delovanjem politi~nih ustanov. Omrèja, ki niso javna, so omrèja civilne drùbe, individualna omrèja (vklju~no z omrèji podjetni{kih menedèrjev) in omrèja podjetij. Za institucionalno oporo delovanja teh omreìj (zakonodaja, standardi, dogovori) morata skrbeti lokalna in regionalna politika. • Oblikovanje drùbe znanja od oblikovalcev politi~nih odlo~itev terja uravnote- ènost med planskimi odlo~itvami, intervencijami, organizacijo in oblikovanjem 48 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 49 GEORITEM 6 institucionalnih okvirov. Prav tako je potrebna u~inkovita infrastruktura, ki lahko okrepi u~enje »od spodaj navzgor« med razli~nimi omrèji drùbenih interakcij. Na podlagi povedanega je bilo izdelanih naslednjih deset politi~nih priporo~il za oblikovanje u~e~ih se mest in regij: • prizadevanja na podro~ju u~enja (izobraèvanja): – poskrbeti je treba za visoko kakovosten sistem izobraèvanja, ki omogo~a vse- ìvljenjsko u~enje, – zagotoviti je treba kakovosten kader, ki bo ustrezal potrebam gospodarske sestave regije in omogo~al sprejemanje in oblikovanje inovacij, – zagotoviti je treba ustrezne okvirje in oblike za okrepitev organizacijskega u~enja, tako znotraj podjetij kot tudi med podjetji in drugimi ustanovami, vklju~enimi v proizvodno mreò; podjetjem je treba predstaviti prednosti tovrstnega u~enja, – okrepiti je treba organizacijsko u~enje, ne le za konvencionalno razumljene high-tech dejavnosti, pa~ pa za vse panoge v regiji, od katerih se objektivno lahko pri~akuje inovativna dejavnost, – natan~no je treba oceniti, kateri regijski viri (obstoje~e gospodarske panoge, izobra- èvalne ustanove, raziskovalne zmogljivosti, prvine drùbenega kapitala idr.) lahko v prihodnosti bodisi zavirajo bodisi vzpodbujajo razvoj inovacijskih strategij, – z nadgrajevanjem znanja je potreben takoj{en odgovor na tiste gospodarske in socialne razmere, ki v prihodnosti lahko ovirajo razvoj gospodarstva, {e zlasti pa je treba odpraviti negativne u~inke politi~nih odlo~itev iz preteklosti, ki zavirajo razvoj; • mehanizmi procesa u~enja: – posebno pozornost je treba nameniti pretiranim sektorskim obravnavam med seboj povezanih sistemov (na primer raziskovanje, gospodarstvo, izobraèvanje); enako pomembno je preverjanje stopnje usklajenosti med razli~nimi politi~ni-mi ravnmi, lokalno, regionalno in nacionalno, – treba je krepiti strategije za razvoj tistih oblik drùbenega kapitala, ki so pomembne za razvoj organizacijskega u~enja in inovativnosti, – da bi se izognili problemom pretirane drùbene izklju~enosti dela prebivalstva, je treba nenehno vrednotiti odnose med individualno participacijo in u~enjem, inovacijami in {ir{imi spremembami na trgu delovne sile, – prebivalstvu je treba omogo~iti, da ima vpliv na spremembe strategije izobra- èvanja in inovacijske politike. 4.2 Primeri uveljavljanja konceptov drùbe znanja pri na~rtovanju razvoja mest in regij na obmo~ju EU Primer uspe{nih lokalnih produkcijskih sistemov je severovzhodna Italija. Furlanija-Julijska krajina je le ena izmed severnoitalijanskih pokrajin, ki, vse od potresa 49 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 50 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole v sedemdesetih letih prej{njega stoletja vztrajno pridobivajo na gospodarski mo~i. Njihovo gospodarstvo temelji na majhnih in srednjevelikih podjetjih, ki so izjemno konkuren~na na evropskem in svetovnem trgu. Preporod pokrajine se je za~el z vzpostavitvijo ugodnih politi~nih razmer, izgradnjo nove infrastrukture in z vzpodbudnimi dav~ni-mi razmerami, ki jih je dràva vzpostavila kot pomo~ po katastrofalnem potresu pred tremi desetletji. Glavne zna~ilnosti lokalnih proizvodnih sistemov so naslednje: • prevlada majhnih podjetij v lokalni lasti, • zmanj{an pomen ekonomije obsega in pove~an pomen economies of scope, to je spe-cializirane, ciljne ekonomije, • ìvahnej{a trgovina med strankami in dobavitelji znotraj regije, • {ibkej{e sodelovanje z zunanjimi podjetji, omejeno samo na nakup surovin in zuna-njo prodajo proizvodov, • visoko specializirana delovna sila z veliko mobilnostjo delovne sile med podjetji, • ob~utek pripadnosti delavcev dolo~enemu obmo~ju, bolj kot posameznem podjetju, • razvoj edinstvenih lokalne kulturne identitete in industrijskih izku{enj. Italijanski raziskovalci (Bellusi in Piloti 2004) menijo, da so veliki proizvajalci gospodarske rasti ne le uspe{na mala in srednja podjetja, ampak tudi javne ustanove ki proizvajajo in posredujejo znanje ter izku{nje v procesu socializacije. Glede na na~i-ne u~enja in prepletenosti z znanstvenimi ustanovami razlikujejo tri tipe podjetij: • lokalna podjetja, ki novo znanje dosegajo ve~inoma prek socializacije (neformalne oblike posredovanja znanja, samou~enje, komunikacija, itd.), • lokalna podjetja, ki se tehnolo{ko razvijajo na podlagi znanja od zunaj, tako da sprejemajo tehnolo{ki in znanstveni razvoj iz okolice in tujine, ga vsrkavajo in vklju~ujejo v lastni razvoj, • lokalna podjetja, ki pridobivajo znanje na bolj tradicionalni na~in prek lastnih razvojnih in{titutov ali firm (R & D podjetja – research and development) in ga na ta na~in tudi ustvarjajo. O nastanku tak{ne inovativne sfere oziroma lokalnega proizvodnega sistema (imenovanega tudi cluster ali grozd) v dolo~enem mestnem okolju obstaja hipoteza, izpeljana iz dejanskih procesov, ki so v zadnjih trideset let potekali v mestnih regijah predstav-ljene italijanske pokrajine. Nastajanje na znanju temelje~ega lokalnega proizvodnega sistema poteka v {tirih fazah. Prva faza pomeni za~etek delovanja tak{nega sistema; za njen zagon je potrebna manj{a skupina podjetij ali celo zgolj posameznikov z dolo~enimi ve{~inami. V tej fazi so podjetja zelo majhna in se razvijajo izklju~no na podlagi sposobnosti in ve{- ~in majhne pe{~ice ljudi. Ko je tak{en sistem zmoèn zadovoljiti specifi~ne potrebe na trgu, se sproì mehanizem rasti podjetja. V drugi fazi è poteka investiranje dobi~ka v tehnolo{ki in znanstveni razvoj. Z namenom ohranjanja minimalnih stro{kov proizvodnje podjetje samo po sebi {e ne raste, izbolj{uje le tehnolo{ke postopke (tudi zato v Furlaniji-Julijski krajini prevladujejo manj{a, a zelo uspe{na podjetja). Ponavadi se 50 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 51 GEORITEM 6 v tej fazi podjetje bolj specializira, prilagodi proizvodnjo in ob tem è proizvaja znanje in investira vanj. V dolo~enem ~asu se vzpostavijo {tevilne neformalne in institucionalizirane poti, prek katerih se znanje in izku{nje prena{ajo med podobnimi, visoko specializiranimi podjetji. Tretja faza pomeni nabiranje izku{enj in znanstvenih dog-nanj prek teh vzpostavljenih vezi. Podjetja posodabljajo proizvodnjo s kopi~enjem »del~kov« informacij, ki kroìjo znotraj tak{nega sistema. V tej fazi se lahko (obratno kot v drugi) pojavi diverzifikacija podjetij, ko zaradi zmanj{evanja stro{kov in bolj{e konkuren~nosti podjetja sku{ajo vzpostaviti nove na~ine poslovanja, nove produkte, nove tehnolo{ke postopke ipd. V zadnji, ~etrti fazi, ve~ja proizvodna pomeni tudi ve~ji dobi~ek podjetij, kar pa zahteva bolj raznovrstno delovno silo. V tej fazi se pogosto zgodi, da se podjetja znova cepijo na manj{a, bolj specializirana podjetja, nakar se cikel vrne v za~etno to~ko in za~ne ponavljati. 2. faza manj{a in srednje velika podjetja – zelo visoka stopnja inovativnosti, investiranje v lasten tehnolo{ki razvoj, specializacija proizvodnje 1. faza 3. faza srednje velika podjetja – zelo majhna podjetja in visoka stopnja inovativnosti, samostojni podjetniki – nastajanje lokalnih zelo visoka stopnja zelo visoka stopnja produkcijskih komunikacije, novi inovativnosti sistemov v severovzhodni tehnolo{ki postopki in komunikacije Italiji »od zunaj« spin-o ff 4. faza posamezniki iz podjetij ustanavljajo srednje velika in velika nova, neodvisna podjetja, pogosto podjetja, manj{a horizontalno in vertikalno prepletena h~erinska podjetja – z mati~nim podjetjem (na primer visoka stopnja inovativnosti, transportno podjetje, ki razvaà diverzifikacija in proizvode mati~nega podjetja, ali specializacija specializirano podjetje, ki dobavlja proizvodnje tehnologijo mati~nemu podjetju) Slika 5: Nastajanje lokalnih produkcijskih sistemov v severovzhodni Italiji. 51 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 52 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Italijanski raziskovalci so si edini, da je za razvoj te regije klju~nega pomena znanje, pa ne le njegovo proizvajanje, ampak tudi {irjenje in njegova uporaba v povsem prakti~ne namene. Z besedo znanje lahko ozna~ujemo vse sposobnosti, rutine, tako imenovani know-how, prakti~ne ve{~ine, pa tudi abstraktno znanje in znanstvene dosèke, ki se lahko uporabijo v konkretnih tehnolo{kih ali drugih postopkih. Veliko dosèkov in znanja lahko ostane prezrtih, ali pa ga »proizvajalec« ni zmoèn upora-biti v svojo korist. Za razvoj produkcijskega sistema, ki temelji na inovativnosti, morata biti na dolo~enem obmo~ju oziroma v regiji izpolnjena dva temeljna predpogoja. Obstajati mora neke vrste »mol~e~e« znanje, ki se je nabiralo skozi celotno zgodo-vino (podobno kot v primeru Bristola in aeronavti~ne industrije), zagotovljena pa mora tudi pripravljenost vsrkavanja novega znanja in njegovega {irjenja, pa tudi prilagodljivost ljudi in ustanov. V severovzhodni Italiji obstajajo uspe{ne mestne regije, ki imajo izrazito specia-lizirane proizvodne sisteme: v okolici Vareseja, Bologne, Verone in Trevisa je locirana kovinska in strojna industrija, v Bellunu plasti~na, Vicenzi in Arezzu zlatarska, Vidmu pohi{tvena, Pordenoneju elektronska, v Comu, Pratu in Trevisu pa tekstilna. V pro-vincah Pordenone, Montebelluna in Novara imajo najve~ patentov na 100.000 prebivalcev Preglednica 2: [tevilo patentov na 100.000 prebivalcev v nekaterih severnoitalijanskih mestnih regijah v raznih ~asovnih obdobjih (Paci in Usai 1999). mestna {tevilo patentov na rang glede na pogostnost rang glede na skupno regija 100.000 prebivalcev patentov (glede na mestne {tevilo patentov regije v celi Italiji) (glede na mestne regije v celi Italiji) od 1981 od 1981 od 1981 od 1990 od 1981 do 1994 do 1994 do 1985 do 1994 do 1994 Pordenone 200 1. 4. 2. 6. Montebelluna 187 2. 3. 3. 21. Novara 175 3. 6. 8. 10. Milano 166 4. 8. 7. 1. Sesto Calende 158 5. 18. 1. 24. Bologna 158 6. 9. 5. 4. Ivrea 152 7. 1. 31. 18. Savona 138 8. 22. 4. 25. Fabriano 136 9. 121. 6. 66. Chieri 131 10. 14. 11. 34. Torino 115 11. 10. 23. 2. 52 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 53 GEORITEM 6 v Italiji. Gledano v celoti, sta po tem kazalniku vodilni italijanski mesti Milano in Torino (preglednica 2). Najve~je {tevilo patentov v Italiji med letoma 1981 in 1994 je »proizvedla« strojna industrija (20 %), sledijo ji kemi~na in avtomobilska (po 11 %) ter farmacevtska (4 %). Pomemben podatek je osredoto~enost proizvodnje ali tako imenovani »Ginijev koeficient koncentracije« (medmrèje 2), ki izraà razmerje med dejansko porazdelitvi-jo podjetij in ~rto popolne enakosti – ve~ji kot je odklon (bolj se vrednosti pribliùjejo 1), ve~ja je koncentracija spremenljivk, oziroma bolj nenormalna je porazdelitev vseh industrijskih panog. V primeru italijanskih inovativnih regij (preglednica 3) lahko opazimo veliko osredoto~enost v mestih Pordenone (izdelava televizorjev in radijskih sprejemnikov), Como (kon~ni tekstilni proizvodi), Torino (avtomobilska industrija) in {e nekaterih. Zanimivo je, da prakti~no vse regije z velikim {tevilom patentov na 100.000 prebivalcev, kaèjo tudi nadpovpre~ne vrednosti v indeksu koncentracije dejavnosti, kar je lahko dokaz o povezanosti med inovativnostjo in specializacijo proizvodnje v mestnih regijah. Preglednica 3: Specializacija in raznolikost proizvodnje v italijanskih inovativnih regijah (Paci in Usai 1999). inovativna indeks najve~je standar- indeks druge najve~je indeks regija dizirane specializacije standardizirane speciali- koncentracije proizvodnje (z vrednostmi zacije proizvodnje (Ginijev indeks) med –1 in +1) (z vrednostmi med 0 in +1) Milano farmacija (0,62) TV in radio (0,59) 0,63 Torino avtomobilska industrija (0,79) dodatki za avtomobile (0,62) 0,74 Rim TV in radio (0,68) zalòni{tvo (0,65) 0,72 Bologna agrokemijska industrija (0,69) èlezni{ka oprema (0,61) 0,67 Firence prtljaga in torbe (0,82) opti~ni in{trumenti (0,62) 0,67 Pordenone TV in radio (0,82) bela tehnika (0,81) 0,77 Padova parni generatorji (0,71) obutev (0,63) 0,68 Bergamo prometna oprema (0,86) cement, mavec (0,75) 0,68 Como tekstil (0,82) predelava rib (0,80) 0,76 Novara petrokemija (0,73) elektronika (0,60) 0,74 Severovzhodna Italija je lahko primer uspeha malih podjetnikov in obrtnikov. Podoba pa se vseeno spreminja; nadaljnje zmanj{evanje pristojnosti lokalnih oblasti in vse ve~ja centralizacija lahko negativno vplivata na razvoj majhnih in srednjevelikih podjetij. ^e je mesto Leiden primer dobre prakse, kjer so poglavitno vlogo odigrale 53 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 54 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole oblasti, lahko severovzhodno Italijo navedemo kot primer endogenega razvoja, po nastanku bolj spontanega, v prvi vrsti kot posledica slu~ajnih, zgodovinskih in kulturnih dejavnikov. Kaj se lahko iz primera severovzhodne Italije nau~imo pri nas? Bistveni prvini tega obmo~ja sta komunikacija med podjetji in njihovo grozdenje. Vsako podjetje samo ne zmore vedno znova izbolj{evati tehnolo{kih in tr`nih postopkov, ampak morata obstajati u~enje znotraj iste dejavnosti in medsebojno izmenjevanje znanja. Pogosto je ovira tak{ne medsebojne pomo~i konkuren~nost, ki jo mnoga podjetja razumejo napa~no; na globalnem trgu lahko podjetja nastopajo uspe{neje ne s skri-vanjem znanja drugo pred drugim, ampak s skupnim delovanjem. Mestna ob~ina Ljubljana na primer è sprejema dolo~ene ukrepe, ki bi pospe- {evali grozdenje in povezovanje podjetij. V na{em okolju, katerega zna~ilnost je izrazita podjetni{ka individualnost, je to tèka naloga, saj manjkajo nekatere od bistvenih sestavin, na primer sodelovanje med podjetji, tradicionalne poti komunikacij, nenazadnje so pomanjkljive tudi industrijske, proizvodne izku{nje. Najbolj aktualna pobuda je leta 2005 potekala v mestni ob~ini Ljubljana, ki je objavila razpis za spodbujanje in povezovanje podjetij – grozdenje in prijave na mednarodne razpise. Z razpisom je MOL èlel spodbuditi povezovanje majhnih podjetij in samostojnih podjetnikov v grozde s sedeèm v Mestni ob~ini Ljubljana. Z razpisom naj bi bili sofinancirani upravi~e-ni stro{ki skupnih strate{kih razvojnih programov podjetij. Pri~akovani rezultati teh aktivnosti so bili denimo ustanovljen grozd, vzpostavljeni pravila njegovega delovanja in organi njegovega upravljanja, sprejet delovni program grozda in njegova strategija, registrirana skupna blagovna znamka podjetij, sodelujo~ih v grozdu, zagotovljeni skupni razvoj novih produktov ali storitev, skupni nastop na sejmih, skupno propagandno gradivo, v nadaljevanju pa denimo tudi skupne nabavne poti, podpisane pogodbe z dobavitelji, stro{ki za~etnih materialnih in nematerialnih investicij in podobno. Tovrsten razpis Mestne ob~ine Ljubljana je bil sicer spodbuden, a za nastanek pra-vih grozdov in povezanih produkcijskih sistemov nezadosten. Vzpostaviti je namre~ treba cel sistem ukrepov in spodbud, ne le na lokalni, temve~ tudi na regionalni in dràv-ni ravni, zato je grozdenje podjetij izjemno teàvna naloga. Prvi pogoj je, da so podjetja v lasti manj{ih, lokalnih podjetnikov, saj se lahko znanje le tako uspe{no raz{iri znotraj iste dejavnosti. V primeru tujih lastnikov razvojne spodbude ponavadi pridejo od zunaj in se obna{ajo konkuren~no ter za{~itni{ko. Zato je velikega pomena, da MOL s svojimi pobudami sku{a vplivati na regionalni ravni, to je v ljubljanski mestni regiji, saj je MOL ozemeljsko premajhna in zato neustrezna prostorska enota. Dejstvo pa je, da so podjetja majhna in zve~ine v slovenski lasti, a z è vzpostavljenimi med-narodnimi stiki. Drugi pogoj je prizadevanje lokalne oblasti, da s svojimi pobudami sku{a vplivati na izrazito ciljna in visoko specializirana podjetja, ki è imajo vzpostavljene stike z dobavitelji in trgovci z lokalnega obmo~ja. Specializacija proizvodnje je predpogoj 54 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 55 GEORITEM 6 za koncentracijo dejavnosti in ve~jo inovativnost podjetij, zato mora biti za sofinanciranje grozdov zagotovljena ~im ve~ja specializacija njihovih proizvodov. Naslednji pogoj je delovna sila. Primer produkcijskih sistemov v severovzhodni Italiji kaè tudi veliko mobilnost delovne sile, stalno izobraèvanje in prehajanje vodil-nih delavcev med podjetji. Bolj zaèlena od pripadnosti posameznemu podjetju je pripadnost delovne sile dolo~enemu kulturnemu okolju, kar pomeni, da vodilni delavci sicer kroìjo med posameznimi podjetji, a le znotraj dolo~enih ozemeljskih okvirov, ki jih zaznamujejo skupna kulturna in regionalna identiteta ter ob~utek pripadnosti dolo~enemu prostoru. MOL in druge slovenske mestne regije lahko ta pogoj uresni~ijo z razli~nimi spodbudami, zlasti tistih podjetij, ki sodelujejo z lokalnimi raziskovalnimi in znanstvenimi ustanovami, ki imajo nadpovpre~no izobrazbeno raven ali visoko mobilnost delovne sile znotraj ljubljanske mestne regije. Povsem jasno je, da grozdenje in ustvarjanje uspe{nih lokalnih proizvodnih sistemov oziroma inovativnih manj{ih in srednjevelikih podjetij ni enostavno opravilo, saj zajema delovanje celotne drùbe, ne le lokalnih oblasti. Slovenske mestne regije lahko v teh prizadevanjih le omejeno sodelujejo z razli~nimi pobudami, ki so bile uspe{ne v severovzhodni Italiji: • nadaljnji javni razpisi za medsebojno sodelovanje manj{ih podjetij in samostojnih podjetnikov z izrazito specializirano dejavnostjo ter lokalnimi oskrbno-tr`nimi pove-zavami, • povezovanje ob~in v {ir{i, regionalni kontekst (na primer Ljubljanska mestna regija ali {ir{e) in njihov skupni nastop pri razpisu projektov, • skupno nastopanje s sosednjimi ob~inami pri komunikaciji z dràvnimi in evrop-skimi razvojnimi ustanovami (v smislu ustanovitve posebne agencije ali obstoje~e slùbe – na primer RRA LUR, ki bi koordinirala tovrstne projekte in prijave), • spodbujanje podjetnosti in inovativnosti prebivalstva te regije (nadaljnje spodbude za ustanavljanje majhnih podjetij in pridobivanje statusa samostojnih podjetnikov, pravna in organizacijska pomo~ za majhne podjetnike, odstranjevanje birokratskih ovir pri ustanavljanju s. p.-jev, spodbujevalna dav~na politika ipd.). Dejstvo pa je, da so italijanski produkcijski sistemi uspe{ni na obmo~jih, kjer ni prisotna mo~na centralizacija in imajo precej{nje pristojnosti lokalne oblasti. Zato je br`kone predpogoj za grozdenje podjetij tudi decentralizacija javne in dav~ne politike ter opiranje na lokalne, endogene potenciale. Primer uspe{nega spodbujanja inovativnega okolja je avstrijski Gradec. Avstrijski koncept spodbujanja policentri~nega naselbinskega razvoja temelji na pospe{evanju {estih mest (Innsbruck, Salzburg, Linz, Celovec-Beljak, Gradec in Dunaj) kot razvojnih spodbujevalcev, ki jih kot infrastrukturno ogrodje medsebojno povezuje TEN prometno omrèje. Spodbujanje inovativnega okolja na avstrijskem [tajerskem temelji na regionalnih izzivih konkuren~nosti (in ~ezmejnega sodelovanja s slovenskim delom [tajerske) evropskih regij, ki predstavljajo pospe{evanje mest kot razvojnih 55 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 56 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole spodbujevalcev s pomo~jo endogenih potencialov. Pri tem je poudarek na struktur-nem prilagajanju podhranjenih panog in dejavnosti. Na tej podlagi se je rodila ideja o postopnem izgrajevanju »u~e~e se regije«, ki temelji na u~enju, znanju, sodelovanju in inovacijah. Pri tem imajo poglavitno vlogo integracija razli~nih politik in strategij, mobilizacija majhnih in srednjevelikih podjetij kot razvojnega potenciala gospodarske rasti ter vzpostavljanje razvojnih procesov na razli~nih sistemskih ravneh, kot so na primer povezovanje oziroma mreènje razli~nih interesov. Za tovrstno preobrazbo so zna~ilni dolgotrajen in kontinuiran proces na prednostnih podro~- jih kot so podjetni{ke strukture (pospe{evanje in intenzifikacija know-how dejavnosti), pove~evanje konkuren~nosti na podlagi ~love{kih virov ( knowledge-worker oziroma vseìvljenjsko u~enje) in pospe{evanje policentrizma (povezovanje v mrène organizacije, fleksibilna decentralizacija, procesi, potekajo~i od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor oziroma top-down in bottom-up procesi). Celoten sistem »u~e~ih se regij« temelji na poudarjanju vloge omrèja mest z Grad-cem kot sredi{~em in partnerskimi mesti Bruckom, Leobnom in Mariborom, ter na regionalnih potencialih v gravitacijskih zaledjih na{tetih mest, ki jih sestavljata trg delovne sile in obstoje~a gospodarska struktura (Giffinger in Wimmer 2005). Na podro~ju trga delovne sile je poglavitna skrb namenjena ustvarjanju razmer za nenehno kvalifikacijsko prilagajanje s pomo~jo izobraèvanja (ob prednostni reintegraciji problemati~nih zaposlitvenih skupin), prilagajanju obstoje~e na~rtovani gospodarski sestavi ter permanentnemu informiranju o razvojnih potencialih proizvodnega sektorja in s tem zagotavljanju bolj »varnih« delovnih mest. Poseben poudarek je namenjen pospe{evanju gospodarskega mreènja. Na podro~ju gospodarske sestave je poudarek na pove~evanju krajevne lokacijske privla~nosti (s pomo~jo spill-over efek-tov), intenzivnej{em prenosu know-howa, stopnjevanju sposobnosti implementacije prenosa inovacij in s tem pove~anju izvozne usmerjenosti gospodarskih zdruènj. Poseben (za Slovenijo netipi~en) primer je Bristol v jugozahodni Angliji. Obmo~- je jugozahodne Anglije, predvsem mestnih aglomeracij ob prometnicah M4/M5 in njihovih podeèlskih zaledij, ima vse zna~ilnosti u~e~e se regije in razvite inovativne sfere. V tem okolju se prepletajo interesi in dejavnosti podjetij, ki se ukvarjajo z napred-no tehnologijo, finan~nih ustanov, univerz, razvojnih agencij in ostalih poljavnih ustanov. Raziskovalci (na primer Konstadakopulus in Christopoulus 2004, 1) menijo, da je uspe{nost te regije bolj posledica zunanjih dejavnikov kot na~rtne vladne in lokalne politike. Na tem obmo~ju je zlasti tradicija velikih tovarn voja{kih letal iz obdobja 2. svetovne vojne povzro~ila nekak{no gospodarsko polarizacijo, saj se je tudi po kon~ani vojni v Bristolu in okolici osredoto~ala aeronavti~na industrija. Na podlagi tradicionalne proizvodnje letal so se za~ela pojavljati manj{a, visoko specializirana in tehnolo{ko zelo razvita mala podjetja. To je tudi dokaz, da ima oblikovanje inovativne podjetni{ke sfere korenine v specializaciji podjetij ter sektorski in tehnolo{ki enotnosti v prostoru. 56 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 57 GEORITEM 6 Mesto Bristol ima danes veliko {tevilo zaposlenih v tako imenovani »obrambni« industriji, kar se navzven kaè v majhni nezaposlenosti (medmrèje 3) in velikem ustvarjenem dobi~ku. Po popisnih podatkih za leto 2001 je zaposlenih skoraj 94 % aktivnih prebivalcev v starosti od 16 do 64 let, kar je najve~ji delè v celotni Angliji in Walesu. Tako je Bristol znotraj {ir{e regije nekak{na enklava, ki mo~no izstopa od ostalih mestnih aglomeracij. Postal je mesto z svojevrstnim regionalnim gospodarstvom. Mestna regija izraà tipi~ne zna~ilnosti na znanju temelje~ega gospodarstva z visokimi stopnjami inovativnosti, registracije patentov, razvijanja novih idej in proizvodov. Podobno kot v nizozemskem Leidnu so se hitro razvile tudi druge dejavnosti, ki potrebujejo visoko izobraèno delovno silo, zlasti s podro~ja informacijske tehnologije (geografski informacijski sistemi, ki imajo podlago v voja{ki informatiki), medijske industrije (televizija, foto-optika) in kreativne umetnosti. Med angle{kimi mesti ima Bristol tretji najve~ji drùbeni proizvod na prebivalca (23.629 £ in najnìjo brezposelnost (2,5 %), zato je tudi najvi{je uvr{~eno angle{ko mesto po indeksu konkuren~nosti (medmrèje 4). Indeks konkuren~nosti se izra- ~unava na podlagi treh spremenljivk: makroekonomskih razmer na trgu, kakovosti javnih ustanov in tehnolo{ke razvitosti. Mestna regija Bristol se v sam vrh uvr{~a tudi po inovacijskemu indeksu, ki vklju~uje vse podatke o patentih, strokovnih ~lankih, bibliografijah raziskovalcev, citiranju, kontaktih med raziskovalci in podjetji v dolo- ~eni regiji. Primer Bristola dokazuje, da se, ko govorimo o konkuren~nih in na znanju temelje~ih mestih, tèko omejimo zgolj na òje mesto. Mo~na inovacijska kultura se je namre~ raz{irila tudi na {ir{e obmo~je in mnoga podjetja so za~ela odpirati podrùnice v jùnem Walesu, tako da so nastale »inovacijske osi« Bristol–Bath, Gloucester–Cheltenham, Swindon. Za gospodarsko sestavo okolice Bristola so zna~ilna mo~nej{a podjetja, ki so podvrèna koncentraciji in so bolje integrirana v lokalno gospodarstvo. Raziskovalci so ugotovili (medmrèje 5), da ima za razliko od preostale jugozahodne Anglije to obmo~je izrazito zakoreninjeno regionalno identiteto, kar posredno pripisujejo svojski gospodarski sestavi z ve~jim {tevilom javnih in poljavnih ustanov. Temelj gospodarskega in drùbenega preporoda bristolske mestne regije so zgodovina, tradicija in ugodne geografske spremenljivke. Mestne oblasti sku{ajo ta potencial {e nadalje razvijati in ustvariti konkuren~no mesto na svetovni ravni. Tako je Bristol eno od inovativnih mest v mreì, imenovani sredi{~na mesta oziroma the core cities, v kateri pod nadzorom vlade sodelujejo vsa ve~ja angle{ka mesta. Znotraj te akcijske skupine sku{ajo mestne oblasti {e nadalje razvijati lokalne vire, tudi s pomo~jo skladov EU in z razli~nimi programi, kot sta URBAN in BEST. Bristol upo- {teva na~ela zasebno-javnega partnerstva (tako imenovani urbani mened`ment), kar v praksi pomeni, da mestne oblasti lokalnim podjetnikom zagotavljajo prostor in infrastrukturo. Podjetniki v zameno zagotavljajo podporo vsem nadaljnjim projektom in so è zaposlili ve~je {tevilo delavcev. Ocenjuje se, da so s podobnimi programi, ki 57 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 58 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole zahtevajo aktivno udelèbo in komuniciranje med mestom in zasebnimi podjetji, med letoma 1998 in 1999 ustvarili 200 novih delovnih mest, dodatno izobrazili 660 delavcev in ustvarili 30 novih podjetij. Skupni stro{ki teh programov so bili 6.442.000 £, od tega je mesto prispevalo 2.621.000 £ ali ve~ kot 40 % sredstev, preostala pa so pri{- la iz naslovov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada (medmrèje 5). 4.3 Sou~inkovanje raziskovanja ter javne in zasebne sfere na primeru nizozemskega Leidna V nekaterih dràvah je postalo vodilo regionalnega razvoja na~rtno razvijanje sodelovanja poslovnih grozdov oziroma clustrov z znanstvenimi ustanovami. Tako Nizozemska za vsako mestno regijo uvaja posebne razvojne programe, ki temeljijo na partnerstvu med znanstvenimi ustanovami in podjetji. V mestu Leiden so s pomo~jo dràve ustanovili biomedicinski znanstveni park. V tem mestu imajo sedè {tevilne matemati~ne, medicinske, naravoslovne, pedago{ke in tehni~ne znanstvene ustanove ter {tevilna manj{a in ve~ja biomedicinska podjetja. Med zasebnimi podjetji in znanstvenimi ustanovami poteka formalizirana kooperacija, saj podjetja strokovnja-kom in {tudentom nudijo mònost zaposlitve in samostojnega raziskovanja, univerze pa zagotavljajo strokovni kader in vedno novo izobraèno delovno silo. Leiden stoji med Amsterdamom na severu in Rotterdamom ter Haagom na jugu, ob reki Stari Ren (Oude Rijn), glavni cestni in èlezni{ki osi na Nizozemskem. V neposredni bliìni je tudi mednarodno letali{~e Schiphol. Mesto ima eno najstarej{ih univerz v Evropi, ustanovljeno leta 1575, in bogato tradicijo teolo{kega, klasi~nega, orien-talskega, jezikovnega in medicinskega preu~evanja. Inovativnost in znanje sta tr`ni znamki tega mesta è od srednjega veka naprej. Pohvali se lahko s prvim botani~nim vrtom, namenjenem biolo{kim raziskavam, ustanovljenim leta 1578, in observato-rijem, ustanovljenim leta 1860. Tu so ìveli in ustvarjali {tevilnimi znani znanstveniki in umetniki, na primer Rembrandt, van Goyen, Steen (Montgomery 2007). Mesto je pravi razcvet doìvelo v 17. stoletju, ko je imelo enako {tevilo prebivalcev kot zdaj, nato pa se je predvsem zaradi konkurence blìnjih Amsterdama in Rotterdama njegov pomen za~el zmanj{evati. Zdaj ima Leiden 117.000 prebivalcev in je privla~no mesto, nenazadnje tudi zaradi mònosti dobrega zaslùka, saj so povpre~ni dohod-ki za 9 % ve~ji od nizozemskega povpre~ja. Danes je Leiden klasi~en primer uspe{nega mesta tudi v globalnem merilu, predvsem zaradi dobrega sodelovanja med tremi klju~nimi akterji, znanostjo, industrijo in lokalnimi oblastmi. Komunikacija med znanstvenimi ustanovami in velikimi podjetji je na najvi{ji mòni ravni, vloga lokalnih oblasti pa je omejena na spodbujanje te komunikacije v smislu oskrbe s potrebno infrastrukturo. Vizija izgradnje mesta kot globalnega igralca je imela temelje v dejstvu, da je v Leidnu najstarej{a univer-58 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 59 GEORITEM 6 Preglednica 4: [tevilo zaposlenih po dejavnostih v nizozemskem Leidnu med letoma 1994 in 2003 (medmrèje 6). dejavnost 1994 1997 2000 2001 2002 2003 delè 2003 (%) kmetijstvo 681 755 95 89 53 55 0,1 industrija 2194 3022 4530 4634 4819 4766 8,7 slùnostne dejavnosti 416 387 355 351 205 205 0,4 gradbeni{tvo 2109 2167 2140 2322 2440 2461 4,6 trgovina in popravila 7390 7581 7124 7208 7415 7402 13,7 gostinstvo, turizem 1701 1939 1961 1936 1894 1871 3,5 promet, zveze, 2060 2750 1719 1750 2134 2188 4,1 komunikacije finan~ne storitve 909 769 765 636 607 546 1,0 ostale storitve 4823 5075 6995 7235 6813 7071 13,1 javna uprava 3347 3404 3300 3420 3431 3589 6,7 izobraèvanje 8532 8327 8280 8318 8073 8393 15,6 zdravstvo in znanost 11.143 10.777 12.442 12.584 13.089 13.375 24,8 drugo 1718 1883 1943 1980 1923 2041 3,7 skupaj 47.023 48.836 51.649 52.463 52.896 53.963 100,0 za s tradicijo medicinskega raziskovanja na Nizozemskem. Mestne oblasti so se zato è pred desetletji odlo~ile, da bo Leiden svojo prihodnost iskal ravno v medicini in takrat vse bolj priljubljenih biomedicini, genetiki in farmaciji. S finan~no pomo~jo dràve so poskrbele za potrebno raziskovalno infrastrukturo: mo~no univerzo in univerzitetno kliniko ( Leiden University Medical Center), ki se je specializirala v usposabljanje in staìranje mladih raziskovalcev in medicinskega osebja; zdaj ta klinika zaposluje kar 7000 ljudi. Na spletnih straneh univerzitetne klinike v Leidnu med drugim tudi pi{e: »… Odprtost in informacije sta klju~ni besedi na{ega delovanja – zagotavljamo najbolj{o kakovost v zdravstveni tehnologiji in oskrbi pacientov. Klju~ do uspeha pa je v sodelovanju. Odpi-ramo in vzdrùjemo mreè z drugimi nacionalnimi in svetovnimi ustanovami ter nudimo tako imenovano vseìvljenjsko u~enje – zato smo postali najve~ja poakademska zdrav-stvena organizacija …«. Mesto sku{a privabiti investitorje iz vrst biomedicine z usposabljanjem primer-nega strokovnega kadra (univerze so javne) in s spodbujevalnimi ukrepi za podjetja. Tako se novim podjetjem zagotovijo zemlji{~e, potrebna infrastruktura in institucionalna podpora znotraj biomedicinskega znanstvenega parka. Tovrsten proces imenujejo inkubator za nastajanje uspe{nih podjetij, saj dejansko »vzgojijo« zasebno podjetje 59 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 60 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole in mu zagotovijo vse potrebno za uspe{en za~etek delovanja. Od devetdesetih let 20. stoletja, ko so ustanovili ta park, ugotavljajo, da so se okrepile tudi spremljajo~e dejavnosti. Mestno prebivalstvo se je za~elo zaposlovati v raznih ogla{evalskih podjetjih, ki so trìla biomedicinske proizvode, naselila so se tudi proizvodna podjetja biotehnolo{ega materiala in proizvodov. Danes je v mestu ve~ kot 40 biomedicinskih podjetij ali kar polovica tovrstnih podjetij na Nizozemskem. Gre torej za izrazit primer grozdenja ene same zvrsti gospodarske dejavnosti na sorazmerno omejenem obmo~ju. Ta biomedicinski tehnolo{ki park so zgradile razli~ne, med seboj povezane organizacije: lokalne oblasti, Univerza v Leidnu, Univerzitetna klinika Leiden, konzorcij, ki je vklju~eval {tevilna zasebna podjetja, Gospodarska zbornica Nizozemske in Nacionalni naravoslovni muzej Naturalis. Za njegov uspe{en zagon je bil potreben povsem jasen cilj, ob tem pa {e {tiri klju~ne sestavine, ki naj bi privla~ile podjetja: • znanje, • komercialne dejavnosti, • infrastruktura, • okolica s celotnim kontekstom dejavnosti. »… Srce znanstvenega grozda sestavljajo znanstveno delo, tehnolo{ki razvoj, izobraè- vanje, posredovanje znanja in inovativna poslovna klima; te dejavnosti so v sredi{~u dogajanja v biomedicinskem parku. Okoli njih pa kot nekak{no koò razvijamo ostale dejavnosti, na primer infrastrukturo in spremljajo~e dejavnosti, zagotavljamo pa tudi javni prostor in prostor za nadaljnje podjetni{ke aktivnosti …« (Leiden Bio-Science … 2007). Tehnolo{ki park ima dobre prometne povezave, zlasti s sredstvi javnega potni{- kega prometa. Je v neposredni bliìni mestnega sredi{~a in blizu mednarodnega letali{~a Schiphol. Sama prisotnost univerz in podjetij kontinuirano privla~i visokokvalifici-rano delovno silo, zato je za mestno regijo zna~ilna nadpovpre~na stopnja izobrazbe. Med znanimi leidenskimi podjetji so Genecor, Crucell in druga, ki se specializirajo v farmacevtske in genetske raziskave. Preglednica 4 kaè, da je bilo leta 2003 v zdravstvu in izobraèvanju zaposlenih ve~ kot 40 % delavcev, vse bolj pa se krepi deleìndustrije. Organizacijska shema biomedicinskega parka nazorno kaè prepletenost tega sistema. Na eni strani so tako imenovane ustanove za trening, torej izobraèvalne ustanove, ki skrbijo za stalno usposabljanje novih raziskovalcev, na drugi pa podjetja, ki izumljajo in raziskujejo nove postopke v biomedicini in genetiki, tu pa je nenazadnje {e cela vrsta spremljajo~ih podjetij, ki med drugim nudijo posojila ter zagotavljajo temeljno infrastrukturo. Ravno zadnjenavedene ustanove so zelo pomembne tudi pri prelivanju znanja in ljudi iz akademskih ustanov v zasebna podjetja ali tako imeno-vana spin-off podjetja, zna~ilna za Leiden. »… Ustvarjanje novih proizvodov in tehnologij z dodano gospodarsko vrednostjo na podlagi znanstvenega raziskovanja ni dovolj – znanstvenik mora poleg znanja obvladati 60 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 61 GEORITEM 6 karPe SciencoiB eidenL® uga podjetjadr ve ene ustano verza uge znanstv uni dr er ent ni klini~ni cet A: verzit biomedicinska podjetja uni LEGEND Slika 6: Organizacijska shema biomedicinskega parka nizozemskega Leidna. 61 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 62 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole tudi poslovne ve{~ine, ki omogo~ajo preskok k njihovi dejanski uporabi …« (Leiden Bio-Science … 2007). Smisel tehnolo{kega parka ni zgolj v proizvodnji znanja, temve~ tudi v uspe{ni promociji in prodaji znanstvenih dosèkov. Prav mestne oblasti in Univerza v Leidnu sta za raziskovalno-poslovni sistem, ki sta ga uvedli znotraj biomedicinskega tehnolo{kega parka, prvi za~eli uporabljati izraz inkubator. To je bil prvi tovrstni projekt tako na Nizozemskem kot v Evropi, zdaj pa velja za model uspe{nega vzpostavljanja podjetni{ke klime. Projekt, ki so ga poimenovali ABC ( Academic Bussines Center), je pomenil tudi izgradnjo poslovne stavbe z vsemi potrebnimi prostori za delovanje podjetij, laboratoriji, pisarni{kimi prostori, konferen~nimi dvoranami, skladi{~i, reci-klànimi prostori in informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo. V istem prostoru so namestili tudi finan~na in svetovalna podjetja, saj so predvidevali, da bodo druga podjetja làje prihajala do poslovnih informacij in kupcev, zato naj bi bila pri svojem poslovanju bolj uspe{na. Oblasti so sprva upale predvsem na nastanek spin-off podjetij, vendar so poslovalnice kmalu za~ela odpirati tudi druga priznana in uveljavljena podjetja. Zdaj je v leidenskem biomedicinskem parku zaposlenih 3500 ljudi, do leta 2010 naj bi se {tevilo pove~alo na 6000. Ocenjuje se, da odvisne in spremljajo~e dejavnosti biomedicinskega parka zaposlujejo {e nadaljnjih 15.000 do 18.000 delavcev. Za vzpostavitev inkubatorja so torej potrebovali jasno vizijo, prostor, ki ga je zago-tovilo mesto, in kapital, ki ga je zagotovil javno-zasebni sektor. Mestne oblasti {e posebej poudarjajo izjemno geografsko lokacijo tehnolo{kega parka: »… Neposredna bliìna letali{~a Schiphol (20 minut) in {tevilne druge povezave s svetom so se izkazale kot izjemno pomemben dejavnik za podjetja, ki so se ustavila tukaj in odprla svojo štrgovino’ …« (Leiden Bio-Science … 2007). Med temeljnimi sestavinami, ki sestavljajo okolje inkubatorja (znanje, infrastruktura, spremljajo~e poslovne dejavnosti) zasledimo tudi dejavnik okolice in »konteksta«, saj naj bi posredno in neposredno imela veliko vlogo tudi celotna klima, ki je izrazito naklonjena inovacijam in izobraèvanju. Zato sku{ajo lokalne oblasti na~rtno »gojiti« to klimo (drùbeni kapital) z izgradnjo javnih mest z rekreacijsko in prosto~asno infrastrukturo ter svojsko sodobno arhitekturo, kjer se lahko neformalno sre~ujejo raziskovalci, poslovneì in {tudenti. Leiden ima tudi vse zna~ilnosti u~e~ega se mesta, specializirano proizvodnjo in raziskovanje, visoko stopnjo interakcije med znanostjo in industrijo, veliko usposobljenost in mobilnost delovne sile, prepletene vertikalne in horizontalne povezave med podjetji (gospodarska sinergija). Je primer mesta, ki je imelo vizijo in je v devetdesetih letih prej{njega stoletja uspelo pravilno napovedati usmeritev znanstvenega in gospodarskega razvoja v biomedicino in genetiko, ob tem pa je imelo dovolj politi~ne, finan~ne in strokovne podpore, da je to vizijo prek raznih inovativnih programov uspelo tudi uspe{no uresni~iti. Viziji so bili podrejeni prostorsko na~rtovanje, mestna finan~na in dav~na politika in nekateri takrat povsem novi prijemi (inkubatorji za nova podjetja). 62 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 63 GEORITEM 6 VIZIJA (drùbeni, gospodarski in prostorski razvoj) komunikacija komunikacija dràva mesto zasebna podjetja ko ija munikac ija komunikac univerze, mednarodno javno-zasebni raziskovalne letali{~e kapital ustanove potrebna infrastruktura: • prostor • stavbe • tehnologija • javne storitve • prometna urejenost • promocija inkubator za podjetja tehnolo{ki park ostala podjetja znanstvenoraziskovalno javno-zasebno podjetje podjetje spin-off podjetja Slika 7: Temeljna zasnova tehnolo{kega in gospodarskega razvoja mesta/regije na primeru nizozemskega Leidna. Leiden lahko pojmujemo tudi kot tipi~en primer u~e~ega mesta, ki je izkoristi-lo ugodne geografske, drùbenokulturne in gospodarske razmere. Lokacija ob glavni prometni osi v dràvi, bliìna mednarodnega letali{~a, ustrezna infrastruktura, ustvarjalno okolje na eni strani in pripravljenost na izzive, vizionarstvo, politi~na 63 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 64 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole (dobra) volja, gospodarska in kulturna zgodovina na drugi so omogo~ili razcvet konkuren~nega, na znanju temelje~ega mesta, ki ima pomembno vlogo tudi v globalnem merilu. 4.4 Aplikacija primera nizozemskega Leidna na slovenski prostor Ljubljana kot vsestransko sredi{~e Slovenije sicer ne more postati novi Leiden, lahko pa se od njega marsikaj nau~i, saj je ravno to mesto postalo vzor~ni model, ki ga sku{ajo posnemati tudi {tevilna druga evropska in neevropska mesta. Z sloven-skega zornega kota so pomembni zlasti naslednji poudarki: • imeti je treba drzno in uresni~ljivo vizijo, ki temelji na dolo~enih zgodovinskih zna- ~ilnostih oziroma posebnostih v prostoru; • lokalna skupnost se mora povezati in stalno komunicirati z znanstvenoraziskovalnimi in izobraèvalnimi ustanovami; njihovo sodelovanje mora biti skladno s srednje-ro~no in dolgoro~no vizijo; • prav tako mora lokalna skupnost stik z zasebnim sektorjem vzdrèvati tudi v kapi-talskem smislu (zasebno-javno partnerstvo) in ga usmerjati na na~in, skladen z vizijo razvoja mesta; • zagotovljena mora biti ustrezna infrastruktura, torej dobre povezave z javnim prometom in letali{~em, prostor za dejavnosti in podjetja, obstoje~a mreà izobra- èvalno-raziskovalnih ustanov, pa tudi ustrezno kulturno okolje, oziroma celoten kontekst, znotraj katerega potekajo vse dejavnosti v mestu. Ljubljana ima pred blìnjimi, konkuren~nimi mesti dolo~ene prednosti, ki bi jih lahko izkoristila sebi v prid. Bolje bi lahko unov~ila predvsem svoj sredi{~ni geografski poloàj ter razmeroma dobro opremljenost z izobraèvalnimi in raziskovalnimi ustanovami. Znanstvenih in izobraèvalnih ustanov mesto za zdaj prakti~no ne uporablja v svoj prid, prej obratno, na kar kaè primer grònje s selitvijo umetni{kih akademij v Domàle. @e omenjeno formalno sodelovanje med mestom in »ustanovami znanja« bi moralo potekati na ve~ ravneh. Mesto bi lahko zagotavljalo prostor in spodbujalo tiste programe ter raziskave, ki bi bile v njegovem interesu, ustanove pa bi mestu nudile znanje, glavni ~love{ki kapital. Obstajajo tudi druge mòne oblike sodelovanja, na primer {tipendiranje, skupno sodelovanje v evropskih projektih, sofinanciranje projektov in {e nekateri drugi na~ini, ki jih mesto v manj{i meri è uporablja. Naslednji poudarek je na povezovanju javnega in zasebnega kapitala, ki je v zahodni Evropi prevladujo~ na~in investiranja v javno infrastrukturo in se ga Mestna ob~ina Ljubljana pri nekaterih projektih deloma è posluùje. Leta 2003 je In{titut za ekonomska raziskovanja za potrebe Mestne ob~ine Ljubljana izdelal {tudijo o razvoju tehnolo{kega parka Ljubljana, v kateri so na podlagi anketnih vpra{alnikov dobili informacije o zainteresiranih podjetjih ter njihovih prostorskih in infrastrukturnih 64 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 65 GEORITEM 6 potrebah. Izkazalo se je, da za na~rtovane dejavnosti kar 47 podjetij potrebuje skupaj 75.000 m2 novih povr{in. Obstoje~i tehnolo{ki park v Ljubljani je dokaj uspe{en; ima è 55 rednih in pridruènih ~lanov, podjetij. Med letoma 1996 in 2003 je bilo ustanovljenih 44 in dodatnih 32 spin-off podjetij, vendar kljub dobrim poslovnim rezultatom ne kaè pozitivnih u~inkov na mesto. Manjkata mu predvsem sodelovanje z izobraèvalno-raziskovalnimi ustanovami in inovativnost, kar se kaè zlasti v zanemarljivo majhnem {tevilu (manj kot 10) registriranih patentov. Tehnolo{ki park se bo predvidoma {iril na novi lokaciji na Brdu, na obmo~ju biv{ih glinokopov, kjer na~rtujejo tudi bolj{o navezavo na spremljajo~o infrastrukturo: »… Cona Tehnolo{kega parka Ljubljana na Brdu je locirana na zelo ugodni lokaciji na Brdu: lega omogo~a delo v mirnem zelenem okolju, z vpetostjo v mestno sredi{~e in neposrednim dostopom do mestne obvoznice. Ob sami lokaciji bo do konca 2004 zgrajen hotelski in kongresni center. Poleg obstoje~ih fakultet Univerze v Ljubljani in raziskovalnih institutov ob lokaciji je v neposredni bliìni cone zagotovljeno zemlji{~e za {iritev univerzitetnega kampusa …« (Tehnolo{ki park Ljubljana 2007). Zasnova cone Tehnolo{kega parka Ljubljana na Brdu predvideva poleg poslovnih, proizvodnih in delno skladi{~nih prostorov tudi prostore za vse komplementarne storitvene dejavnosti, kot so varstvo otrok, zdravni{ka oskrba, trgovine, po{ta, banka, restavracija in podobno, tako da izpolnjuje idejo mesta v malem. Zgrajena infrastruktura bo prilagojena razvojni stopnji podjetja, pri ~emer se bo razlikovalo med podjetji v ustanavljanju, podjetji v zgodnji dobi delovanja, podjetji v fazi rasti in podjetji na stopnji internacionalizacije in industrializacije. (Tehnolo{ki park Ljubljana – Javni poziv 2004). Smeli na~rti tehnolo{kega parka v Ljubljani bodo lahko zaìveli le ob resnem vklju- ~evanju raziskovalno-izobraèvalnih institucij in na~rtnem izboru podjetij, ki bodo uresni~evala dolgoro~no vizijo mesta Ljubljane. Trenutna praksa je namre~ tak{na, da je tehnolo{ki park odprt za vsa podjetja in vse dejavnosti, ki med seboj niso komplementarne in povezane, kar ni v skladu z na~eli gospodarske sinergije in specializacije podjetij kot dveh klju~nih prvin za doseganje ve~je inovativnosti. 5 Ustvarjalnost, prvina konkuren~nosti v drùbenem razvoju Slovenije 5.1 Izobrazbena sestava prebivalstva Izobrazbena sestava je v sodobnih drùbah tista klju~na sestavina, ki zaznamuje v razvoj usmerjeno drùbeno skupnost. Ne ozna~uje le strokovne usposobljenosti za opravljanje poklicev, pa~ pa posredno tudi inovacijsko sposobnost okolja za prilagajanje 65 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 66 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole 1 % 6 % 5 % 8 % 26 % 54 % brez izobrazbe srednja {ola nepopolna osnovna {ola vi{ja {ola Slika 8: Izobrazbena sestava prebivalstva osnovna {ola visoka {ola Slovenije leta 2002 (Popis … 2002). sodobnim izzivom v postindustrijski drùbi. ^im vi{ja je stopnja izobrazbene ravni, tem ve~ja je obi~ajno absorbcijska mo~ drùbe pri nastajanju »u~e~ih se regij«. Zato je stopnja izobraènosti prebivalstva pogosto eden od najpomembnej{ih ana-litskih kazalnikov splo{ne drùbene razvitosti dràve in/ali posameznega obmo~ja. Prikazana izobrazbena raven prebivalstva iz leta 2002 je trenutni presek izobra- ènosti prebivalstva, ki pa je hkrati odraz dolgotrajnega ìvljenjskega cikla. Tega leta petnajstinka odraslih oseb {e vedno ni imela dokon~ane niti osnovne {ole, ~etrtina jih je kon~ala osnovno{olsko, dobra polovica srednje{olsko in osmina najmanj vi{- je{olsko ali visoko{olsko izobraèvanje. Poglavitna zna~ilnost slovenske izobrazbene sestave je, da njen razvoj ni potekal v skladu z mo~no razvejenim omrèjem izobra- èvalnih ustanov, niti z dinami~nim povojnim drùbenim napredkom, na primer z deagrarizacijo, industrializacijo, urbanizacijo … Za merilo izobrazbene ravni prebivalstva smo uporabili {e medsebojna razmerja med tremi glavnimi skupinami doseène najvi{je stopnje izobrazbe in sicer doseè- no osnovno{olsko, srednje{olsko ter vi{je{olsko oziroma visoko{olsko izobrazbo. Pri tem smo se oprli na podatke o razmerjih za vsako lokalno skupnost posebej. Upo- {tevali smo tudi poloàj ob~ine v trikotnem grafikonu. Opredelitev je bila opravljena na matemati~ni in grafi~ni na~in. Kot razmejitvene vrednosti smo pri vsaki izobrazbeni skupini uporabili srednjo vrednost ter ± standardne deviacije. Klasifikacija je pokazala, da iz trojnega odnosa izhaja dvanajst mònih kombinacij, ki pa smo jih poenostavili v pet tipov izobrazbene ravni prebivalstva. Vrednotenje je razkrilo, da se je v skupino (1) z izrazito nizko stopnjo izobrazbene ravni prebivalstva uvrstilo 45 ob~in, v skupino (2) z zmerno nizko stopnjo izobrazbene ravni prebivalstva 46 ob~in, v skupino (3) s povpre~no stopnjo izobrazbene ravni prebivalstva 42 ob~in, v skupino Slika 9: Stopnja izobrazbene ravni prebivalstva v slovenskih ob~inah leta 2002 (Popis … 2002). P 66 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 67 GEORITEM 6 e~na vpr e~na ena o è p vpr in AT adpo ravnot ena n u nizka nizka azbene eò o o n n o SOBO obr ebivalstva azit avnot azit izr zmer ur zmer izr genda opnja iz MURSKA Le st ravni pr PTUJ MARIBOR O KR[K O CELJE MESTOV VLJE VENJ GRADEC VELENJE NO SLO TRBO ANA LJUBLJ KRANJ OJNA POST JESENICE GORICA OPER A K V NO 67 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 68 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole (4) z zmerno nadpovpre~no stopnjo izobrazbene ravni prebivalstva 35 ob~in in kon~- no v skupino (5) z izrazito nadpovpre~no stopnjo izobrazbene ravni prebivalstva 24 ob~in. Kartografski prikaz tipolo{ke ~lenitve izobrazbene ravni prebivalstva kaè na strnjena obmo~ja z nìjo ravnijo v Prekmurju (zlasti na Gori~kem), Slovenskih goricah, Halozah, Posotelju, Zgornji Savinjski dolini, Suhi krajini, delu Bele krajine in Lo{kem Potoku. Izrazito nadpovpre~na raven izobrazbe je na Gorenjskem ter na obmo~jih vseh ve~jih mest. 5.2 Kaj so ustvarjalne skupine? Preu~evanje izobrazbene ravni prebivalstva je pomemben sestavni del geografije ~love{kih virov. Med njimi pa imajo {e poseben pomen tako imenovane ustvarjalne socialne skupine. Ta vidik je v Sloveniji {e popolnoma neraziskan. Pri~ujo~e poglavje je tako prvi poskus prou~itve razprostranjenosti ustvarjalnih socialnih skupin tako glede kraja dela in bivanja kot njihovih u~inkov na geografsko okolje in drùbeni razvoj. V njem èlimo najprej predstaviti delovne hipoteze in potem v nadaljevanju dolo- ~iti lastnosti ter zna~ilnosti ustvarjalnih skupin. Z vidika geografske razprostranjenosti sta {e zlasti pomembna izbira in oblikovanje kazalnikov, ki dolo~ajo ustvarjalnost. Pod ustvarjalnostjo razumemo sposobnost uspe{nega prenosa novih razpolòljivih znanj v prakso. Ustvarjalnost (latinsko creatio v pomenu škreativnost, ustvarjalnost’) predstavlja uspe{no in inovativno re{evanje razli~nih nalog v drùbi in ni v izklju~- ni domeni znanstvenikov ali umetnikov. Gre za raznolike dejavnosti, ki se odraàjo na {tevilnih podro~jih drùbenega ìvljenja. Florida (2003) je identificiral tri medsebojno povezane tipe ustvarjalnosti: • tehnolo{ka ustvarjalnost ali inovativnost ( technological creativty or inovation), • gospodarska ali podjetni{ka ustvarjalnost ( economic creativity or entrepreneurship) in • umetni{ka ali kulturna ustvarjalnost ( artistic or cultural creativity). Postavil je tudi hipotezo, da vse tri skupine ustvarjalnih poklicev vzajemno vplivajo druga na drugo in na ta na~in pospe{ujejo ekonomski napredek dolo~enega drùbenega okolja. V izhodi{~u svoje teorije »ustvarjalnega kapitala« je kot temelj postavil prosto izbiro do kraja bivanja in delovnega mesta, pri ~emer pa imajo po njegovem prepri~anju odlo~ujo~o vlogo zlasti toleranca do razli~nih nazorskih pogledov in kulturna raznovrstnost priseljencev, pa tudi pospe{evanje drùbenega vzdu{ja za odprtost uresni~evanja novih zamisli. V dolo~enih geografsko zaokroènih obmo~jih je kopi~enje ustvarjalnih prebivalstvenih skupin povezano z izbranimi gospodarskimi dejavnostmi, ki so v sodobnih globalizacijskih razmerah vpete v tekmovalnost in imajo zato {e posebej izraèno potrebo po visoko izobraènih in ustvarjalnih sodelavcih. Tak{ne so na primer raziskave in razvoj v naravoslovnih in tehni~nih vedah, povezanih s high-tech podjetji, mar-ketingom ali oblikovanjem. Med ustvarjalnimi poklici je nezanemarljiva tudi vloga 68 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 69 GEORITEM 6 raznovrstnih kulturnih ustvarjalcev, umetnikov in poustvarjalcev ter ustvarjalnih profilov v humanisti~nih, drùboslovnih, medicinskih in drugih vedah. Temeljna hipoteza, ki se v tem primeru pojavlja, je, da se v sodobnih socialnoeko-nomskih razmerah ustvarjalna delovna sila ne seli zgolj z namenom, da dobi zaposlitev ( people follow jobs), marve~ tja, kjer so bivalne razmere prijazne za ustvarjalnost ( jobs follow people). Tako Florida (2004, 220) v svoji teoriji pritrjuje zagovornikom nove razvojne teorije (Lucas 1988), ki opozarjajo na odlo~ujo~o vlogo zlasti tistih mest in urbanih aglomeracij, ki imajo za konkuren~nost nacionalnih gospodarstev odlo~u-jo~o vlogo. Zanje velja, da imajo poleg zna~ilne gospodarske usmerjenosti v razvojno intenzivne dejavnosti zelo pomembno (ustvarjalno) vlogo {e raznolike drùbene dejavnosti, ki so temeljni predpogoj inovativnosti in podjetni{tva. Med njimi so posebej poudarjeni medsebojna povezanost in stiki med ljudmi, kar pomeni visoko toleran-co, tudi do etni~ne raznolikosti. Ti vzgibi v zakulisju spodbujajo nove kombinacije ustvarjalnih znanj in s tem inovacij, posledi~no pa ustanavljanje novih podjetij in novih ustvarjalnih delovnih mest. Povezanost novih znanj s podjetni{tvom rojeva komercializacijo novih idej, ki so gonilna sila gospodarskega napredka (Schumpeter 1911; Feldman 2000). Ustvarjalne skupine je izjemno tèko identificirati, kajti njihove dejavnosti se medsebojno zelo razlikujejo. Najtèje pa je iz njih izlu{~iti »vsebino« ustvarjalnosti. Na~eloma gre za skupine, ki so dolo~en problem sposobne identificirati in na tej podlagi razvijati nove zamisli oziroma jih na svojstven na~in kombinirati tako, da ustvarjajo nove produkte. Florida (2004, 8) ustvarjalne skupine deli na tri podskupine: • Jedro sestavljajo ljudje, ki ustvarjajo nova znanja. Sem po njegovem spadajo zlasti inènirji tehni~nih profilov, naravoslovci, zdravniki ter u~itelji in raziskovalci s podro~ja gospodarstva, drùboslovnih in humanisti~nih znanosti. Po njegovem te visokoustvarjalne socialne skupine ( creative core) poganjajo drùbenogospodar-ski in tehnolo{ki razvoj. • Naslednjo podskupino sestavljajo strokovnjaki, zaposleni v delovno intenzivnih poklicih ( creative profesionals). Gre na primer za menedèrje, visoke dràvne urad-nike, strokovnjake, dejavne v raznovrstnih tehni~nih, izobraèvalnih, medicinskih dejavnostih, odvetnike ipd., ki podpirajo gospodarski razvoj in na ta na~in posredno vzpostavljajo interakcije z drugimi znanji. • Tretjo podskupino ustvarjalnega razreda sestavljajo umetniki ( bohemians). Kulturni ustvarjalci in poustvarjalci, kamor sodijo glasbeniki, publicisti, pisatelji, likovni-ki … sicer ne prijavljajo novih patentov, vendar so njihove dejavnosti eden od najpomembnej{ih kazalnikov za odprtost, prepoznavnost in raznolikost v pokrajinski podobi. Pomenijo tudi svojstveno privla~nost za prvi dve skupini ustvarjalnih poklicev. Prisotnost kulturnih ustvarjalcev in umetni{kih skupin je pomemben lokacijski dejavnik pri oblikovanju ustvarjalnega okolja (Fromhold-Eisebith 1995) in ima pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer (Florida 2004, 11). 69 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 70 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Za pri~ujo~o analizo je pomembno, da iz mnoìce razli~nih poklicev glede na njihovo ustvarjalnost izlu{~imo reprezentativne kategorije, kar v praksi precej tvegano po~etje. Podatkovne baze so prevzete iz Statisti~nega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), ki jih vodi Statisti~ni urad Republike Slovenije. Uporabili smo baze delovno aktivnega prebivalstva po enotah podro~nih skupin poklicev, stopnji {olske izobrazbe in ob~ini dela na dan 31. 12. 2006. Razporeditev temelji na mednarodno primerljivi standardni klasifikaciji poklicev ISCO-88 ( International Standard Classification of Occupations). Preglednica 5 prikazuje poskus razmejitve kategorij ustvarjalnih poklicev po sistematiki ISCO, ki je kolikor toliko prilagojena Floridinim razmi{ljanjem in teoretskim podlagam. Preglednica 5: Izbor in razmejitev ustvarjalnih poklicev (priredba na podlagi opisa skupin iz standardne klasifikacije poklicev (medmrèje 7). ustvarjalne skupine poklicne skupine na podlagi ISCO klasifikacije ({ifra podro~ne skupine poklicev po klasifikaciji ISCO) strokovnjaki ( creative core) fiziki, kemiki in sorodni strokovnjaki (211) matematiki, statistiki, informatiki in sorodni strokovnjaki (212, 213) arhitekti, inènirji in sorodni strokovnjaki (214) zdravniki in strokovnjaki biomedicinskih, biolo{kih in biotehni~nih ved (221, 222) univerzitetni in visoko{olski u~itelji ter drugi strokovnjaki za izobraèvanje (231–235) strokovnjaki s podro~ja arhivistike, bibliotekarstva, drùboslovnih in humanisti~nih ved poslovanja, prava, javne uprave in sorodnih ved (24) ustvarjalni profesionalci zakonodajalci, visoki dràvni uradniki, menedèrji (1) ( creative profesionals) strokovnjaki za zdravstveno nego (223) strokovnjaki za poslovanje (241) pravniki in sodniki ter sorodni poklici (242) strokovnjaki finan~nih, komercialnih ved itd. (341–346) kulturni ustvarjalci pisatelji, slikarji, kiparji, skladatelji, glasbeniki, plesalci, ( bohemians) koreografi, reìserji, igralci, novinarji, umetni{ki ustvarjalci in poustvarjalci, fotografi ipd. (245) Pomembni pomanjkljivosti statisti~nih baz sta, da dajalci podatkov pri razvr{~anju oseb po poklicih ne upo{tevajo vselej temeljnih na~el razvr{~anja in, da (posebej 70 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 71 GEORITEM 6 pri ustvarjalnih poklicih) niso dovolj natan~ni. Pogosto jih razvr{~ajo po nazivih ali statusu, ne pa po prevladujo~i naravi dela, ki ga dejansko opravljajo. Zaradi zajetne-ga {tevila poklicev je lahko sporno tudi zdruèvanje v zgornje tri skupine. Nadaljnja pomanjkljivost je, da se podatki vodijo po kraju (ob~ini) zaposlitve, ne pa tudi po kraju bivanja, kar bi nedvomno obogatilo poznavanje bivanjskih navad ustvarjalnih skupin prebivalstva. Vse te pomanjkljivosti je pri interpretaciji podatkov treba upo- {tevati, saj so rezultati lahko tudi nekoliko popa~eni. 5.3 Kje delujejo in prebivajo ustvarjalne socialne skupine? Upo{tevaje na{tete pomanjkljivosti je v Sloveniji konec leta 2006 je deleùstvarjalnih poklicev v skupnem {tevilu prebivalcev 7,0 %. Za primerjavo, po identi~ni metodologiji zajetja je bil leta 2004 v Nem~iji 12,1 %, na Danskem pa 15,7 % (Fritsch in Stützer 2007). Med tremi podskupinami ustvarjalnih poklicev predstavljajo s 5,23 % naj{tevil~nej{o skupino strokovnjaki, medtem ko je bil delè kulturnih ustvarjalcev komaj 0,23 %. V Nem~iji je bilo to razmerje 8,3 % proti 0,43 % (Fritsch in Stützer 2007). Za razporeditev ustvarjalnih poklicev po razvojnih regijah je zna~ilna izrazita osredoto~enost v osrednjeslovenski razvojni regiji, kjer je skoraj polovica vseh delovnih mest v ustvarjalnih poklicih v Sloveniji, ~eprav je v njej »le« 32 % slovenskih delovnih mest. Zaradi te izjemne zgo{~enosti je v vseh drugih razvojnih regijah deleùstvarjalnih poklicev v primerjavi s {tevilom prebivalcev pod dràvnim povpre~jem. Skoraj trikrat manj (13 %) jih je v podravski razvojni regiji, nato pa po {tevilu in deleìh sledita savinjska in gorenjska razvojna regija. Okrog 5 % ustvarjalnih poklicev je {e v obalno-kra{ki, dolenjski in gori{ki razvojni regiji. Povsod drugje se njihov delè giblje med 1 in 3 %. Ugodnej{o razporeditev med razvojnimi regijami kaèjo primerjave deleèv ustvarjalnih poklicev med krajem dela in krajem bivanja. Razlike v {tevilu ustvarjalnih poklicev med krajem dela in bivanja pokaèjo, da je v vseh regijah, z izjemo osred-njeslovenske (ki kaè na preseèk v vi{ini 13.685), manj delovnih mest z ustvarjalnimi poklici, kot pa jih tam dejansko prebiva. [e bolj izrazite so razlike po ob~inah. Tako ima na primer Mestna ob~ina Ljubljana med ustvarjalnimi poklici kar 21.825 »presènih« delovnih mest. Po drugi strani pa imajo ob~ine Grosuplje, Medvode, Kamnik, Vrhnika in Domàle v neposrednem ljubljanskem zaledju »primanjkljaj«, ki v vsaki izmed njih presega 2000 »ustvarjalcev«. Empiri~ni primeri nazorno pokaèjo nadpovpre~no stopnjo dnevne delovne migracije iz teh ob~in proti Ljubljani, ki presega preostale izobrazbene skupine med aktivnim prebivalstvom. Prav zato so deleì ustvarjalnih poklicev v primerjavi z aktivnim prebivalstvom med razvojnimi regijami ugodnej{i. V povpre~ju predstavljajo sedmino aktivnega prebivalstva. V osrednjeslovenski razvojni regiji dosega skoraj petino, v dolenjski, gorenjski, gori{ki, podravski in obalno-kra{ki je na povpre~ni ravni, v koro{ki, notranjski, pomurski, savinjski in posavski pa je pod povpre~jem (preglednica 6). 71 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 72 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Preglednica 6: [tevilo ustvarjalnih poklicev po kraju dela in bivanja ter deleì po razvojnih regijah Slovenije (Delovno … 2007). razvojna {tevilo {tevilo razlika: delè delè (statisti~na) ustvarjalnih ustvarjalnih A – B ustvarjalnih ustvarjalnih regija poklicev poklicev poklicev od {tevila po kraju po kraju po kraju dela/ aktivnih dela (A) bivanja (B) bivanja (%) prebivalcev v regiji (%) Slovenija 139.212 138.595 +617 7,0 12,9 dolenjska 6.760 7.778 –1.018 4,9/5,6 10,3 gorenjska 10.025 13.556 –3.531 7,4/9,8 10,8 gori{ka 6.583 7.771 –1.188 4,6/5,6 11,1 koro{ka 3.100 3.902 –802 2,2/2,8 9,1 notranjska 1.921 2.934 –1.013 1,4/2,1 8,8 obalno-kra{ka 7.117 7.667 –550 5,1/5,5 11,9 osrednjeslovenska 64.743 51.058 +13.685 46,5/36,8 18,1 podravska 18.009 18.917 –908 12,7/13,6 11,5 pomurska 4.613 5.367 –754 3,3/3,9 9,4 posavska 2.704 3.413 –709 2,0/2,5 9,4 savinjska 11.887 13.908 –2.021 8,6/10,0 9,1 zasavska 1.750 2.324 –574 1,2/1,7 9,8 Za podrobnej{o presojo geografske razporeditve ustvarjalnih poklicev smo obli-kovali prikladen lokacijski koeficient: {tevilo ustvarjalnih poklicev v ob~ini {tevilo prebivalcev ob~ine lokacijski koeficient = {tevilo ustvarjalnih poklicev v Slovenije {tevilo prebivalcev Slovenije Ta koeficient ponazarja, v kolik{ni meri deleùstvarjalnih poklicev v posamezni lokalni skupnosti (ali razvojni regiji) odstopa od dràvnega povpre~ja. ^im bolj vrednosti lokacijskega koeficienta presegajo vrednost 1,0, tem bolj je zastopana kategorija ustvarjalnih poklicev v primerjavi s slovenskim povpre~jem. Vrednosti pod 1,0 kaèjo podpovpre~ne deleè. Kot izhaja iz preglednice 7 in grafikona v sliki 10, je ta koeficient izrazito nadpovpre~en le na {ir{em ljubljanskem obmo~ju. V vseh ostalih regijah je zaradi izrazite osredoto~enosti v Ljubljani podpovpre~en. Razumljivo je, da ve~ kot {tiri petine (84, 8 %) ustvarjalnih poklicev vseh treh podskupin dela v mestih 72 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 73 GEORITEM 6 ovak ov (%) delè nik 3,1 2,1 2,0 1,4 1,3 1,6 4,1 4,1 3,0 1,6 1,6 1,1 1,1 rokovnj umet ov (%) 70 69 75 75 72 72 69 68 72 76 72 71 70 a med deleì st delè rj rokovnjakst azme anih em ter r banizir 85 91 66 63 79 45 84 97 81 42 67 81 100 ev na ur obmo~jih (%) deleùstvarjalnih bmo~ji in podeèlj poklic elje animi o 0,43 0,43 0,53 0,44 0,36 0,43 0,70 0,50 0,38 0,37 0,42 0,42 0,00 ana podè 2007). oeficient i med urbanizir … 1,31 0,81 1,03 1,05 0,71 0,85 1,06 2,06 1,07 1,38 0,97 0,61 0,55 banizir obmo~ja ntie ur elovno lokacijski k oefic i (D ijski k alc 1,00 0,75 0,78 0,70 0,59 0,55 0,98 1,87 0,80 0,53 0,67 0,56 0,55 skupaj okac venska nimi ustvarj egija a{ka rska ojna r avska u vska venija enjska i{ka ranjska ednjeslo vska reglednica 7: L vinjska P in kultur razv Slo dolenjska gor gor koro{ka not obalno-kr osr podr pom posa sa zasa 73 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 74 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole ev evila aju valc 0,2 2,0 0,6 0,6 0,5 1,7 0,6 1,7 1,3 2,2 1,3 1,2 1,6 1,1 1,3 1,1 1,1 2,0 4,0 1,8 deleò kr od {t p dela (%) v prebi ev aju vanja ebivalce lokacijski koeficient po kr 0,53/0,79 0,65/0,64 0,17/0,76 0,25/0,91 0,24/0,91 0,63/0,92 0,21/0,86 0,24/0,80 0,29/0,82 0,56/0,96 0,22/0,80 0,21/0,52 0,26/0,84 0,21/0,65 0,31/0,85 0,23/0,69 0,46/0,74 0,24/0,81 0,42/0,79 0,22/0,85 dela/bi vilu pr m {tene ev po 1 7 7 8 8 9 9 evilom ustvarjalnih poklic evilo 11 13 15 18 19 20 20 22 25 26 27 28 28 aju dela skup {t ustvarjalnih poklic kr v v ohorju à najmanj{im {t etrovci ndr o olana vska vas va ìje vci anci nji P el alnih poklice odo{ avr~ obilje etale uzma rad ost elika P ob~ine z rang in ime ob~ine Osilnica H Sveti A Trno Tabor Sol~a Z K Dobje Jezersk @ K Ribnica na P [alo Odr G Gor Razkr K V ev vilom ustvarj evila aju valc 9,4 8,7 8,0 9,0 7,7 6,4 9,9 5,0 6,4 4,6 5,3 6,6 4,0 4,7 5,6 5,1 3,1 3,6 deleò kr 20,9 10,7 od {t ebi p dela (%) pr ev aju vanja lokacijski koeficient po kr 1,80/1,05 1,39/0,93 1,49/0,99 1,10/1,04 1,17/1,04 1,39/1,06 1,16/1,04 1,46/1,12 1,87/0,96 0,84/1,09 1,27/0,96 0,85/0,95 0,99/1,05 1,30/1,02 0,71/1,07 0,82/1,03 0,99/1,01 0,89/0,98 0,71/0,98 0,70/0,88 dela/bi najve~jim in najmanj{im {te ev po evilo 981 938 932 891 evilom ustvarjalnih poklic 4560 4269 4213 3730 2769 2140 1965 1553 1530 1306 1177 1118 1073 1030 {t aju dela 55.777 11.919 b~ine z ustvarjalnih poklic kr 2007). e~jim {t rica … o ist najv ica radec e e o vljica elovno rska Sobota venj G an venska B reglednica 8: O aribor oper ranj ovo mest ova Gor elenje u r{k ofja Loka amnik reìc P (D ob~ine z rang in ime ob~ine Ljubljana M Celje K K N N V M Domàle Ptuj K [k Slo K Jesenic Pir Rado Slo B 74 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 75 GEORITEM 6 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 a{ka vska i{ka vska vska venska urska gor enjska vinjska koro{ka zasa ranjska podra gor dolenjska sa posa not pom ednjeslo obalno-kr osr skupaj urbanizirano podeèlje Slika 10: Lokacijski koeficienti urbaniziranih in podeèlskih obmo~ij (Delovno … 2007). in tradicionalnih zaposlitvenih sredi{~ih oziroma urbaniziranih okoljih, medtem ko ta delè na podeèlju obsega skoraj {estino (15,2 %; razmejitev prostorskih kategorij glede na stopnjo urbanizacije, povzeto po: Ravbar 1997). Posebej prihaja do izraza zgo{~enost v nastajajo~ih mestnih regijah in (zaposlitvenih) sredi{~ih nacionalnega pomena. Preglednica 7 prikazuje razmerja med podskupinami ustvarjalnih poklicev. Prevladujejo strokovnjaki ( creative core); njihov delè predstavlja skoraj tri ~etrti-ne. Podatki kaèjo, da v njihovi zastopanosti med razvojnimi regijami ni opaznih razlik. Tudi podrobnej{a analiza ustvarjalnih poklicev po obmo~jih lokalnih skupnosti kaè izrazito prevlado Ljubljane, kjer lokacijski koeficient skoraj dvakrat presega dràvno povpre~je. Med vsemi 194 ob~inami je nadpovpre~en le {e v Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novem mestu, Novi Gorici, Velenju, Murski Soboti, Ptuju in Slovenj Gradcu. ^e pa primerjamo zgolj podskupino »strokovnjakov«, sta se med na{tete Slika 11: Razporeditev ustvarjalnih poklicev po kraju dela (Delovno … 2007). P str. 76 Slika 12: Razporeditev ustvarjalnih poklicev po kraju bivanja (Delovno … 2007). P str. 77 75 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 76 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole em .400 oklic 8 p 1.000 LJ – 5 MB – 12.400 o od 2.001 do 5.000 m rjalnim od 1.001 do 2.000 k0 obota od 501 d 4 S od 101 do 500 0 do 100 3 Murska eficient ! o 02 oslenih z ustva od 0,3 p nad 1 od 0,5 do 1 od 0,4 do 0,5 od 0,3 do 0,4 p 0 Ptuj evilo za ! lokacijski k 01 {t ibor Mar ! o Kr{k ! , 2007UZA adec SURS S Celje mesto ! je ov RC nj Gr n Z e le No ! v vlje lo Ve ! S ! rboT ! r: © GURS,Vi © GIAM nikot r p ljana vba Ljub ! ika Raz anj N Kr ! arjan Ra vida: M ostojnaP ! emlje Jesenice r vsebine: rica z ! to to Av Av ica per Gor o a K v ! No ! 76 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 77 GEORITEM 6 em oklic 5.000 .400 p 8 o 2.000o LJ – 5 MB – 12.400 rjalnim od 2.001 d m od 1.001 d k obota 0 S od 501 do 1.000 od 101 do 500 8 04 do 100 Murska ! eficient do 1 o 03 8 oslenih z ustvap od 0,5 nad 1 od 0, od 0,6 do 0, od 0,5 do 0,6 p 021 Ptuj evilo za ! lokacijski k {t 0 ibor Mar ! o Kr{k ! , 2007UZA adec SURS S Celje mesto ! ov RC nj Gre Z lenje No ! v e vlje lo V ! S ! rboT ! r: © GURS,Vi © GIAM nikot r p ljana vba Ljub ! ika Raz anj N Kr ! arjan Ra vida: stojna M oP ! emlje Jesenice ! r vsebine: rica z to to Av Av ica Gor oper a K v ! No ! 77 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 78 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Ljubljana Sevnica 250,0 Trzin Slovenska Bistrica Maribor Ko~evje [empeter pri Gorici 200,0 Breìce Murska Sobota Trebnje 150,0 Celje Kamnik Novo mesto 100,0 Vrhnika Koper Slovenske Konjice 50,0 Kranj @alec 0,0 Nova Gorica Trbovlje Seàna Grosuplje Sloven Gradec Ajdov{~ina Ptuj Kr{ko Idrija Jesenice Velenje Domàle Ravne na Koro{kem Izola Postojna Radovljica Piran [kofja Loka po kraju bivanja po kraju dela Slika 13: Razmerja med {tevilom ustvarjalnih poklicev po kraju bivanja in dela na 1000 prebivalcev v ob~inah z ve~ kot 5000 delovnimi mesti (Delovno … 2007). mestne ob~ine vrinili {e ob~ini Trzin in [empeter - Vrtojba. Na drugi strani ima vrsta srednjevelikih zaposlitvenih sredi{~ (s prevlado predelovalne industrije) podpovpre~ne vrednosti. Povsem razumljivo je, da so majhne, na novo nastale ob~ine na obmejnih obmo~jih in v severovzhodni Sloveniji bolj ali manj brez ustvarjalnih socialnih skupin (glej preglednico 8, ki prikazuje po dvajset ob~in z najve~jimi in najmanj{imi deleì ustvarjalnih skupin, ter zemljevida na slikah 11 in 12). Namen pri~ujo~e analize je tudi, da z analizo statisti~nih determinant prikaè- mo razprostranjenost in geografska razmerja med {tevilom ustvarjalnih skupin po kraju bivanja in dela v Sloveniji. Klju~na ugotovitev je, da so ustvarjalni poklici zelo neenakomerno razporejeni. 22 % ob~in ima neznatno {tevilo ustvarjalnih poklicev. Z izjemo Mirne Pe~i, Osilnice, Sol~ave, Jezerskega, Kostela, Lu~, Bistrice ob Sotli, Dobja in Sodraìce so vse v severovzhodni Sloveniji. Pomembnej{ih je 36 zaposlitvenih sredi{~ z ve~ kot 5000 delovnimi mesti. Med njimi poleg Ljubljane izstopajo zlasti sredi{~a nacionalnega pomena, ki imajo hkrati tudi preseèk delovnih mest v primerjavi z ustvarjalnimi socialnimi skupinami po kraju bivanja. [tevilo ustvarjalnih poklicev po kraju dela je v ravnovesju z ustvarjalnimi skupinami po kraju bivanja v Seàni, Slo-venjem Gradcu, na Ptuju, v Idriji in Velenju, medtem ko imajo nekatera sredi{~a, kot 78 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 79 GEORITEM 6 na primer Ajdov{~ina, Ko~evje, Kr{ko, Breìce, Radovljica, Jesenice, Ravne na Koro{kem, Postojna, Piran, Izola, Sevnica in Trbovlje, izrazit primanjkljaj. Kljub na splo{no mo~- nim tènjam po zgo{~anju pa je vendarle tudi v nekaterih manj{ih sredi{~ih zaznavna prisotnost ustvarjalnih poklicev, na primer v Kr{kem in Breìcah, Seàni, Idriji, Slovenskih Konjicah in Zre~ah, Tolminu, Ajdov{~ini in Vipavi, Ko~evju in Ribnici itd., ki dokazujejo, da ustvarjalno zaposlovanje vendarle le ni omejeno samo na najve~- ja zaposlitvena sredi{~a z dobrimi razmerami za ustvarjalne in inovativne gospodarske dejavnosti. Analize razkrivajo tudi povezanost med {tevil~nostjo ustvarjalnih poklicev in kako-vostjo bivalnega okolja. V slovenskih razmerah je utemeljena zlasti z neurejenost-jo nepremi~ninskega trga delovne sile pri izbiri kraja bivanja. Hipotezo potrjujejo velike razlike med {tevilom ustvarjalnih poklicev po kraju bivanja in dela v majhnih obmestnih ob~inah brez ve~jega {tevila delovnih mest v nastajajo~ih mestnih regijah. Najobsènej{o skupino tako imenovanih »pendlerskih« ob~in okrog Ljubljane oblikujejo ob~ine Grosuplje, Vrhnika, Dobrova - Polhov Gradec, Medvode, Brezovica, [kofljica, Litija, Ivan~na Gorica, Domàle, Menge{, Kamnik, Logatec, Cerknica, [kofja Loka, pa tudi [en~ur, Radovljica, Trì~ in Bled. Okrog Celja so tak{ne Verèj Osilnica Kostel Tabor 60,0 Dobrna Sveti Andrà Dobrovnik Zavr~ 50,0 Sodraìca Trnovska vas Lu~e 40,0 Grad Cerkvenjak Gornji Petrovci 30,0 Destrnik [alovci Jezersko 20,0 Kuzma Podvelka 10,0 Videm Bistrica ob Sotli 0,0 Roga{ovci Hodo{ @etale Razkrìje Odranci Cankova Dobje Bloke Star{e Velika Polana Lo{ki Potok Benedikt Jur{inci Mirna Pe~ Sveti Jurij Podlehnik Vitanje Kobilje Ribnica na Pohorju Sol~ava Maj{perk Sveta Ana po kraju bivanja po kraju dela Slika 14: Razmerja med {tevilom ustvarjalnih poklicev po kraju bivanja in dela na 1000 prebivalcev v ob~inah z manj kot 500 delovnimi mesti (Delovno … 2007). 79 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 80 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Ilirska Bistrica Piran 100,0 [kofja Loka Dobrova - Polhov Gradec Radovljica 80,0 [en~ur Izola 60,0 Trì~ Domàle 40,0 Cerknica Ajdov{~ina 20,0 Ho~e - Slivnica Bled 0,0 Slovenska Bistrica Grosuplje Brezovica @alec Litija Medvode [entjur pri Celju Vrhnika Ivan~na Gorica Kamnik [kofljica Trebnje Logatec po kraju bivanja po kraju dela Slika 15: Razmerja med {tevilom ustvarjalnih poklicev po kraju bivanja in dela na 1000 prebivalcev v ob~inah z najvi{jim deleèm dnevnih delovnih migrantov (Delovno … 2007). ob~ine @alec, [entjur in Slovenske Konjice, okrog Maribora pa Slovenska Bistrica in Ho~e - Slivnica. V svoji knjigi The Rise of the Creative Class je Richard Florida (2004) pokazal, da je visokoustvarjalna delovna sila z vidika geografske razprostranjenosti zelo neenakomerno razporejena. Ustvarjalna populacija je osredoto~ena le v dolo~enih mestnih aglomeracijah, ki izàrevajo tehni~ne in drùbene inovacije in na ta na~in ustvarjajo zarodke gospodarske rasti. Florida gre v svoji argumentaciji {e dlje. Zastopa namre~ tezo, da so ustvarjalni ~love{ki viri povezani z ustreznimi lokacijskimi dejavniki. Po njem so ustvarjalna mesta v dolo~eni meri inkubatorji prihodnjega razvoja. Zato regionalnim akterjem priporo~a, naj posebno pozornost namenjajo tistim obmo~jem, ki ponujajo zelo kakovostne bivalne razmere in imajo hkrati ustrezne rekreacijske potenciale, oziroma nudijo za uspe{en regionalni razvoj pomembne ustvarjalne aktivnosti. Ustvarjalne socialne skupine imajo nedvoumen u~inek na drùbeni razvoj, ~eprav je oprijemljive empiri~ne u~inke tèko dokazati. Vendar to potrjujejo primerjave lokacijskih koeficientov s stopnjo bruto dodane vrednosti na prebivalca (Ravbar in Razpotnik 2007). Temu pritrjujejo tudi kopi~enje gospodarske mo~i zlasti v osrednji 80 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 81 GEORITEM 6 Sloveniji ter pove~evanje razlik v stopnji regionalne razvitosti in dinamiki strukturne preobrazbe med posameznimi deli dràve, kar na primer dokazujeta razmerji koli~- nikov med BDP na prebivalca in stopnjo brezposelnosti med najrazvitej{o osrednjo Slovenijo in najmanj razvitim Prekmurjem. V letu 2003 sta bila koli~nika 2,1 oziroma 2,2 (SURS 2006). Ilustrativen je tudi podatek o vrednosti investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2005, ki je bil 862.000 SIT. Dale~ najve~je so bile znova v osrednji Sloveniji in na obalno-kra{kem obmo~ju, kjer so za 182 % oziroma 156 % presega-le slovensko povpre~je. Na ravni dràvnega povpre~ja so bile v dolenjski in posavski razvojni regiji, v preostalih razvojnih regijah pa so bile pod slovenskim povpre~jem. Dale~ najmanj{e so bile v koro{ki, notranjski in zasavski razvojni regiji, kjer so glede na dràvno povpre~je dosegale okrog dvopetinski delè. 5.4 Pomen inovacij, ~love{kih virov in drùbenega kapitala v Sloveniji Inovacije razmeroma tèko spremljamo. Uveljavljajo se v zelo razli~nih okoljih in jih je nemogo~e zajeti v celoti. Zato smo se za potrebe ponazoritve razlik v inovativnosti posameznih slovenskih obmo~ij oprli na podatke o podeljenih patentih, ki jih spremlja Urad RS za intelektualno lastnino. »… Patent je izklju~na pravica fizi~ne ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv …« (Urad RS za intelektualno lastnino 2005). Njegova novost oziroma izvirnost se ugotavlja na podlagi stanja tehnike, se pravi, da predlagana re{itev pred patentno prijavo {e ni bila dostopna javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug na~in. Izum je na inventivni ravni, ~e predmet izuma ne izhaja iz stanja tehnike, ter industrijsko uporabljiv, ~e se ga lahko proizve-de ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti. Opozoriti je treba, da patent {e ne pomeni inovacije, saj ni nujno, da ideja zaì- vi v praksi. Kljub temu so ti podatki ena od mònih poti za ugotavljanje inovacijskega potenciala obmo~ij. Podrobneje smo pregledali prostorsko razporeditev imetnikov registriranih patentov za obdobje od leta 2001 do leta 2004. Kjer je bilo imetnikov patenta ve~, smo Preglednica 9: [tevilo objavljenih patentov po letih (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino 2005). leto {tevilo patentov verìni indeks 2001 189 – 2002 244 129 2003 203 83 2004 250 123 81 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 82 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole posameznemu obmo~ju pripisali sorazmeren delè, temelje~ na {tevilu imetnikov in njihovi prostorski razporeditvi. Skupaj smo evidentirali 886 patentov, ki smo jih glede na datum objave patenta razporedili po posameznih letih (preglednica 9). Zanimivo je, da {tevilo patentov po letih bistveno ne nara{~a, ampak se giblje okrog vrednosti 200 letno. Podobno je ugotovil Drozg (2002), saj se je med letoma 1991 in 2001 {tevilo patentov gibalo med 93 in 292. Zaradi majhnega {tevila patentov v posameznem letu smo se odlo~ili za obrav-navo celotnega {tiriletnega obdobja. Absolutne {tevilke kaèjo, da je bila v tem ~asu tretjina patentov (296,34) v lasti podjetij in posameznikov na obmo~ju Mestne ob~i-ne Ljubljana. Sledila je Mestna ob~ina Maribor z 69,23 patenta. Med 11 in 50 patentov so zabeleìli v ob~inah Breìce, Celje, Velenje, Novo mesto, Grosuplje, Medvode, [kofja Loka, Kranj, Radovljica, @iri, Idrija, [empeter - Vrtojba in Koper. Ker je tovrstna razporeditev v precej{nji meri odvisna od velikosti posameznih razvojnih sredi{~, smo dobljene vrednosti korigirali s {tevilom prebivalcev. Za vsako ob~ino smo izra~unali {tevilo patentov v celotnem {tiriletnem obdobju na 10.000 prebivalcev. Povpre~na vrednost za Slovenijo je bila 4,49, sicer pa so se vrednosti gibale v razponu od 0 (77 ob~in) do 23,30 (Radovljica). Vi{jo stopnjo inovativne naravnanosti kaèjo ob~ine na {ir{em obmo~ju Ljubljane (Brezovica, Grosuplje, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Medvode), v delu Gorenjske (@elezniki, Radovljica, Bled, Jezersko, nadpovpre~ni sta tudi Kranj in [kofja Loka), Idrija in @iri ter posamezne ob~ine, razpr{ene po preostali Sloveniji ([empeter - Vrtojba, Meìca, Ljubno, Vransko, Polzela, [ent-jernej, Zre~e in ob~ina Ho~e - Slivnica. Med na{tetimi ob~inami je nekaj zelo redko poseljenih (na primer Jezersko), kar je lahko pri rezultatih tudi nekoliko zavajajo~e, saj se, kljub majhnemu {tevilu patentov, ta obmo~ja uvr{~ajo zelo visoko. Kljub vsemu tèko govorimo o strnjenih obmo~jih ve~je inovativne naravnanosti, saj patente prijavljajo posamezniki in podjetja, v ta pa se lahko vozijo tudi delavci iz oddaljenih krajev. Stanje zamegljujejo tudi morebitni nakupi patentnih pravic. Glede na Slovenijo je v izrazitem dominantnem poloàju Ljubljana, saj se v njej registrira ve~ kot tretjina od vseh patentov v Sloveniji. S 33,69 patenta na 100.000 prebivalcev se Slovenija v svetovnem merilu uvr{a nekje v sredino, vendar dale~ za u~e~imi regijami v na{i bliìni – v severnoitalijanskih mestih so vrednosti ve~je od 100, v Pordenoneju prijavijo celo 200 patentov na 100.000 prebivalcev. Furman in Hayes (2004) Slovenijo uvr{~ata v tako imenovani tretji krog inovacijskih dràv, skupaj s Portu-galsko, [panijo in Gr~ijo, ki jim prav tako ne napovedujeta izbolj{evanja inovacijskih dosèkov. Pred kratkim pa je bila opravljena tudi obsèna raziskava nacionalnih inovacijskih sistemov (Godinho 2005), v kateri so indeksi inovacije po nacionalnih dràvah Slika 16: [tevilo patentov po slovenskih ob~inah med letoma 2001 in 2004. P 82 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 83 GEORITEM 6 0 km 4 last. 600 2 03 U, rad za int. Z v A o ared U S 02 ent RC at Z p 1 do 10 11 do 50 51 do 100 101 do 296 ob~ine anez N 0 genda ilo r: J © GURS; to 5 ri: Le ev{t Av Vi © GIAM 01 83 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 84 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Slika 17: [tevilo patentov na 10.000 prebivalcev v obdobju med letoma 2001 in 2004. P izra~unani na kompleksen na~in. Za izra~unavanje indeksa nacionalnih inovacijskih sistemov so upo{tevali osem temeljnih razredov kazalnikov: • tr`ne zna~ilnosti (bruto drùbeni proizvod …), • institucionalne zna~ilnosti (indeks korupcije, indeks starosti …), • neposredne in posredne nalòbe, • znanje (indeks citiranosti, {tevilo znanstvenih ~lankov na raziskovalca …), • gospodarska sestava (dodana vrednost v visokotehnolo{ki industriji …), • zunanje komunikacije (pokritost uvoza z izvozom, uporaba interneta …), • difuzija ({tevilo osebnih ra~unalnikov, {tevilo mobilnih telefonov …), • inovacije (patenti in tr`ne znamke). Preglednica 10: Rang dràv in nekaterih odvisnih ozemelj glede na izra~unani indeks nacionalnih inovacijskih sistemov (Godinho 2005). rang dràva, odvisno ozemlje indeks rang dràva, odvisno ozemlje indeks 1. [vica 1,15 24. Madàrska 0,27 2. [vedska 1,13 25. ^e{ka 0,23 3. Nizozemska 0,91 26. Slovenija 0,23 4. Danska 0,90 27. Nova Zelandija 0,21 5. Finska 0,90 28. Portugalska 0,13 6. Hongkong 0,90 29. Malta 0,05 7. Zdruèno kraljestvo 0,88 30. Malezija 0,05 8. Zdruène dràve Amerike 0,86 31. Slova{ka 0,00 9. Singapur 0,86 32. Gr~ija –0,07 10. Japonska 0,85 33. Kitajska –0,10 11. Nem~ija 0,81 34. Estonija –0,11 12. Irska 0,81 35. Poljska –0,12 13. Severna Koreja 0,67 36. Mehika –0,23 14. Francija 0,62 37. Ciper –0,26 15. Tajvan 0,60 38. Tajska –0,26 16. Avstrija 0,57 39. Brazilija –0,27 17. Norve{ka 0,51 40. Litva –0,29 18. Belgija 0,50 41. ^ile –0,29 19. [panija 0,50 42. Rusija –0,30 20. Kanada 0,44 43. Latvija –0,30 21. Italija 0,44 44. Argentina –0,35 22. Avstralija 0,40 45. Jùna Afrika –0,35 23. Luksemburg 0,38 46. Filipini –0,36 84 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 85 GEORITEM 6 0 km ev last. 4 el. 03 rebivalc , 2006 p 100 U o Z e~ rad za int A ared U S 02 RC 0 do 50 od 50,1 d od 100,1 do 150 150 in v Z i na 10.000 anez N 0 r: J genda ent © GURS; to 5 ri: Le atp Av Vi © GIAM 01 85 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 86 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Tudi ta raziskava je pokazala, da je slovenski prostor, v katerega je vpeta Ljubljana, v nerazvitem svetu oziroma skupaj z Gr~ijo, Poljsko, Madàrsko in ^e{ko, za katere je zna~ilna nizka stopnja inovacije in visoka stopnja difuzije znanja, v drugi skupini dràv z oznako cluster 2.1, kar pomeni dohitevajo~i nacionalni inovacijski sistemi. Slovenija je {e posebej dobre rezultate dosegla pri kazalnikih neposred-nih in posrednih nalòb in difuzije znanja, najslab{e pa pri tr`nih zna~ilnostih in zunanji komunikaciji. Tovrstna raziskava je koristna iz vsaj dveh zornih kotov. Najprej predstavi oris razmer, v katerih se je zna{la Slovenija, potem pa ponudi primerno metodologijo, po kateri lahko identificiramo prednosti in slabosti inovacijskega sistema. Drug razpolòljivi vir podatkov, ki ga lahko pogojno primerjamo z ve~jo inovativnostjo, je {tevilo raziskovalcev na posameznih obmo~jih. Na pomen raziskovalnih institucij pri vzpostavljanju ustvarjalnega in inovativnega okolja opozarja tudi stro-kovna literatura (Maier 2004; Heeb 2003; Kitagawa 2004). Podatke o raziskovalcih in raziskovalnih organizacijah smo pridobili iz In{tituta informacijskih znanosti Maribor (IZUM), ki obdeluje podatke Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Tudi tu smo raziskovalce in njihove organizacije navezali na ob~ine. Osredoto~enost raziskovalcev, izraèna s {tevilom raziskovalcev na 1000 prebivalcev, je zelo izrazita v pomembnej{ih univerzitetnih (Ljubljana in Maribor) in fakultetnih sredi{~ih (Kranj), drugje se pojavljajo le izjemoma, in sicer v ob~inah Jezersko, [empeter - Vrtojba, Idrija, Novo mesto in Velenje. Sledi {e nekaj manj pomembnih sredi{~ (Piran, Koper, Lo{ka dolina, @iri, Horjul, [kofja Loka, @iri, Nazarje, [tore, Zre~e in Radenci), drugod pa ni zaslediti pomembnej{ega {tevila raziskovalcev. Tudi pri tem kazalniku je treba opozoriti na nekoliko zavajajo- ~o sliko, ki jo dobimo v redkeje poseljenih ob~inah (na primer Jezersko). V absolutnem smislu mo~no izstopa Mestna ob~ina Ljubljana. Ta ima dvesto raziskovalnih organizacij, v katerih je zaposlenih 6566 raziskovalcev, kar je 63,5 % od vseh raziskovalcev v Sloveniji s skupaj 477 raziskovalnimi organizacijami in 10.349 raziskovalci. MOL-u sledijo ob~ine Maribor s 1229 raziskovalci, Kranj s 532, Novo mesto z 250, Velenje z 224, Koper s 167 in Celje s 125 raziskovalci. Med petdeset in sto raziskovalcev imajo {e ob~ine Idrija, Piran, [kofja Loka, Nova Gorica, @alec in [empeter - Vrtojba. V na{tetih ob~inah je slabih 70 % od vseh slovenskih raziskovalnih organizacij z ve~ k 90 % od vseh slovenskih raziskovalcev. Raziskovalne organizacije so v 81 ob~inah, vendar v treh med njimi obstoje~e organizacije nimajo prijavljenih raziskovalcev. ^e primerjamo {tevilo patentov in {tevilo raziskovalcev po ob~inah, lahko opazimo, da delè raziskovalcev v Mestni ob~ini Ljubljani mo~no presega delè, ki Slika 18: [tevilo raziskovalcev na 1000 prebivalcev leta 2005. P 86 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 87 GEORITEM 6 0 km . 4 brep , 2006 03 U UM Z 100 A o e~ Z ared I S 02 ev na 1.000 RC valc Z o 0 do 50 od 50,1d od 100,1 do 150 150,1 in v anez N 0 r: J © GURS; genda azisk 5 r to ri: Le {t. Av Vi © GIAM 01 87 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 88 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Slika 19: [tevilo raziskovalcev po ob~inah leta 2005. P ga le-ta dosega s svojimi patenti. Vzroki za to se skrivajo v vsaj dveh dejstvih (Nared 2006): • med raziskovalce se {teje ve~ina zdravnikov (606) v Klini~nem centru, ~eprav ti ne morejo patentirati svojih izumov oziroma so raziskovalci bolj na papirju kot v praksi; • odkritja, znanstvene teorije, matemati~ne metode in druga pravila, na~rti, metode in postopki za duhovno aktivnost se po metodologiji Urad RS za intelektualno lastnino ne {tejejo za izume in torej ne morejo biti predmet patentnega varstva, v Ljubljani pa je veliko ustanov in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, katerih rezultat so prav tovrstne novosti. Kljub temu smo prepri~ani, da veliko {tevilo raziskovalcev pripomore k vi{ji ustvarjalnosti in inovativnosti obmo~ja. To odraà tudi Pearsonov koeficient korelacije, ki kaè zelo visoko stopnjo odvisnosti {tevila patentov od {tevila raziskovalcev; njegova vrednost je kar 0,98. Nekoliko manj{a je statisti~na povezanost med {tevilom raziskovalcev na 1000 prebivalcev in {tevilom patentov; Pearsonov koeficient korelacije je 0,78. To seveda dokazuje, da so raziskovalne ustanove izjemnega pomena za inovativnost, pa tudi, da je ta bolj kot od deleà raziskovalcev v celotnem prebivalstvu odvisna od njihovega absolutnega {tevila. 6 Sklep Kazalniki o usposobljenosti ~love{kih virov, drùbenem kapitalu in inovacijah nakazujejo, da izstopajo urbana sredi{~a, {e posebej Ljubljanska mestna regija kot najbolj urbanizirano obmo~je v Sloveniji. V Ljubljani je sedè vseh ministrstev in ve~i-ne vladnih slùb. Zato mesto privablja {tevilne komplementarne dejavnosti, ki so tesno povezane z javno upravo. Ljubljana je tudi najbolj privla~no sredi{~e za ume{~anje sedeèv podjetij, saj bliìna upravnih organov omogo~a pretok informacij med podjetji in dràvnimi ustanovami. Kot glavno mesto s sredi{~nim poloàjem je delèna {tevilnih ugodnosti, ki ve~ajo njeno lokacijsko privla~nost in s tem pove~ujejo lokacijsko rento. Ker je v javni upravi in podjetjih z visoko dodano vrednostjo zaposlena zve~ine bolj izobraèna delovna sila, ki je tudi bolje pla~ana, se to pozna tudi pri pri-hodkih mesta. Leta 2003 je povpre~na bruto pla~a v Ljubljani za 23,5 % presegala povpre~no bruto pla~o v Sloveniji. Mo~no nadpovpre~na je tudi bruto osnova za dohodnino na prebivalca, ki dràvno povpre~je presega za 38,9 %. To se kaè v razmeroma visokih prilivih v mestno blagajno, saj je dohodnina eden od poglavitnih virov financiranja slovenskih ob~in. Kot mo~no zaposlitveno sredi{~e Ljubljana è dalj ~asa privablja prebivalstvo iz celotne dràve, tudi z obrobnih obmo~ij Slovenije, pri ~emer se v mestu zaposlujejo (naj)bolj izobraèni prebivalci. 88 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 89 GEORITEM 6 0 km 4 , 2006 03 ev U UM Z 6566 Z A valc 2000 o ared I S 02 o o RCZ azisk 1 do 50 51 do 500 501 d 2001 d ob~ine anez N 0 r: J genda ilo r © GURS; to 5 ri: Le ev{t Av Vi © GIAM 01 89 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 90 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Zaradi sredi{~nega poloàja je Ljubljana delèna obsènih dràvnih sredstev; izstopajo sredstva za upravo, oskrbo, kulturo in izobraèvanje. Tako na primer dobi osrednjeslovenska regija pri kulturi blizu 45 % posrednih regionalnih spodbud, pri ~emer poglavitni deleòdpade na Ljubljano. Ta izstopa tudi pri sredstvih, namenje-nih izobraèvanju (33 %), informacijski drùbi (28 %) in zdravstvu (50 %). Navedena podro~ja so v razvojnem smislu pomembna, saj v ve~ini primerov izbolj{ujejo ìvljenjsko raven prebivalstva, ki je v konceptu u~e~e se regije eden od klju~nih dejavnikov privla~nosti mesta in regije. Na ta na~in se dviga kakovost tako imenovanih mehkih lokacijskih dejavnikov, kot sta socialni kapital in privla~nost prostora za ustvarjalno okolje. Ob vpra{anjih geografske vloge ustvarjalnosti stopajo v ospredje {e nove tehnologije, ki se odmikajo od »koli~inske (fordisti~ne)« proizvodnje in stremijo k »fleksibilni (postfordisti~ni)« proizvodnji, ki temelji na kakovosti, konkuren~nosti in pove~ani koli~ini znanja. Zaradi razvoja tehnologij in konkuren~nosti se je zmanj{ala varnost trajnega delovnega mesta. [e v blìji preteklosti so posamezna obmo~ja med sabo izena~evali, na primer z ustanavljanjem industrijskih sredi{~ in izgradnjo dislociranih industrijskih obratov, ki so tedaj pomenili diferenciacijo v razvojni mo~i pokrajine (obmo~ja ali mesta). To je bil slovenski vzorec gospodarskega razvoja v sedemdesetih letih prej{njega stoletja. Med mesti in okolico je pri{lo do gospodarske in socialne polarizacije, ki je privedla tudi do drobne segregacije med posameznimi obmo~ji v Sloveniji. [e nedavno tega so imela tak{na industrijska sredi{~a, z njimi pa tudi celotne regije, pomembno gospodarsko mo~; v njih je bila opazna socialna in prostorska dinamika. Zato je bila za celotno gravitacijsko zaledje zna~ilna stabilna zaposlenost prebivalstva. Tam, kjer so industrijska sredi{~a, ki so temeljila na »fordisti~nem« na~e-lu proizvodnje, zaradi razli~nih vzrokov za{la v krizo, opaàmo poleg zmanj{evanja industrijske proizvodnje (deindustrializacija) tudi deinvesticije v prostorske strukture … Po letu 1990 nastajajo novi, razpr{eni zametki zaposlitvenih jeder. Stara jedra se le postopno obnavljajo, deloma tudi selijo. Ni~ ve~ ni klasi~ne delitve na zaposlitveno sredi{~e in obrobje, ki je bilo bolj ali manj le »dajalec« ve~inoma nekvalificirane delovne sile. Pove~uje se vloga kvalitativnih prvin kot lokacijskih dejavnikov, na primer izobrazbe, kakovosti ìvljenja. Upo{tevajo~ sodobne lokacijske dejavnike morajo posamezna obmo~ja oziroma mestne regije za oblikovanje gospodarsko uspe{nih dejavnosti izpolnjevati nekaj pogojev, kajti sodobne dejavnosti privla~ijo: • obmo~ja in naselja s prijazno pokrajinsko mikavnostjo ( natural amenities), • kraji s privla~nimi bivalnimi razmerami (pred tistimi s cenenimi bivalnimi razmerami), • obmo~ja z raznovrstno kulturno ponudbo, pa kot tudi s kakovostnim {olskim sistemom in mònostmi nadaljnjega izobraèvanja ( cultural amenities), • obmo~ja z znanstvenoraziskovalno (tehnolo{ko) tradicijo in sodobno infrastrukturno opremo, 90 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 91 GEORITEM 6 • univerzitetna sredi{~a (posebej na naravoslovnem in tehni~nih podro~jih), • obmo~ja z zgostitvami visokokvalificiranih strokovnjakov v obstoje~ih visokotehnolo{kih podjetjih ali tehnolo{kih parkih (univerzah), • obmo~ja, na katerih so tamkaj{nje zmònosti »sposobne tveganja« ( venture capital), • obmo~ja z majhnim deleèm industrijskih podjetij, ki onesnaùjejo okolje, in obmo~- ja z okolju prijazno proizvodnjo, • obmo~ja z bogato ponudbo specializiranih poslovnih storitev ( business servicies), ki so sposobna »predelovati« proizvode visoke tehnologije, • obmo~ja, ki imajo è dalj ~asa ìvahen in stabilen prebivalstveni razvoj, • obmo~ja s prevladujo~o srednje{olsko in visoko{olsko izobrazbeno sestavo in njenim nenehnim postopnim izbolj{evanjem, • sredi{~a z dograjenim omrèjem (predvsem) hitrih in drugih sodobnih cest. V mestnih regijah in vplivnih obmo~jih prihaja so~asno do prostorske decentralizaci-je proizvodnih zmogljivosti in prostorske centralizacije finan~nih in raznih »nadzornih« funkcij. Tènje dekoncentracije se ne odraàjo le v prostorski razporeditvi ustvarjalnih poklicev, marve~ tudi v novih »fleksibilnih« delovnih mestih in tudi razpr{enosti sodobnih tehnologij. Zato se v Sloveniji kot mòni strategiji drùbenega razvoja na podro~ju zaposlovanja ponujata naslednji usmeritvi: • v starih industrijskih sredi{~ih pridejo v po{tev zlasti »neo-fordisti~ni« razvojni vzgibi, ki naj na starih »fordisti~nih« tradicijah i{~ejo nove proizvode in tehnologije; • v majhnih in srednjevelikih sredi{~ih se v zaledju propulzivnej{ih sredi{~ ponuja nova paradigma tako imenovane prilagodljive specializacije. Na socialnoekonomskem podro~ju ima odlo~ujo~o vlogo kvalifikacijska in izobrazbena sestava, s katero se pove~ujejo mònosti vklju~evanja v inovacijske gospodarske tokove, pomembno pa vpliva tudi na »od znotraj« dolo~eno regionalno identiteto in sociokulturno ustvarjalnost. Z ustrezno izobrazbeno sestavo prebivalstva (in kapitala) se oblikuje ustvarjalno okolje, ki praviloma sestavlja prostorsko sklenjeno celoto, pri ~emer so administrativne meje manj pomembne oziroma ne predstavljajo neke-ga posebnega »razpoznavnega« kriterija. Odlo~ilno vlogo imata namre~ enotnost v na~inu ravnanja in zmònost prilagajanja. 91 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 92 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole 7 Seznam virov in literature Acs, J. Z., Audretsch, B. D. 1990: Innovation and Small Firms. Cambridge, London. Armstrong, H., Taylor J. 2000: Regional Economics and Policy. Oxford. Audretsch, D. B. 2003: Globalization, Innovation and the Strategic Management of Places. Innovation Clusters and Interregional Competition. Berlin. Aydalot, P. 1986: Milieux innovateurs en l'Europe. Paris. Bassi, L. 1997: Harnessing the Power of Intellectual Capital. Glossary. American Society for Training & Development. Medmrèje: http://www.astd.org/astd/Resources/ performance_improvement_community/Glossary.htm (24. 11. 2005). Bellusi F., Piloti L. 2004: Knowledge creation and collective learning in the Italian local production systems. Padova. Bergmann, E., Jakubowski, P. 2001: Strategien der Raumordnung zwischen Kooperation und Wettbewerb. Informationen zur Raumentwicklung. Berlin. Bergmann, S. 2003: Industridistrikte in der Provinz Pordenone – Netzwerkbildung von KMUs im peripheren Grenzraum. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 222. Bayreuth. Braudel, F. 1988: Strukture vsakdanjega ìvljenja: mogo~e in nemogo~e: Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.–XVIII. stoletje II. Ljubljana. Bröcker, J., Dohse, D., Soltwedel, R. 2003: Clusters and Competition as Engines of Innovation – An introduction. Innovation Clusters and Interregional Competition. Berlin. Chancen und Möglichkeiten eines kreativen Milieus für die Stadt- und Regionalentwicklung. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung. Bayreuth, 1996. De la Fuente A., Doménech, R. 2002: Human capital in growth regressions: how much difference does data quality make? An update and further results. Medmrèje: http://iei.uv.es/∼rdomenec/human/humanv.pdf (3. 4. 2005). Deardorff 's Glossary of International Economics. Dostopno na: www-personal.umich.edu/∼alandear/glossary/e.html (11. 11. 2005). Delovno aktivno prebivalstvo po enotah podro~nih skupin poklicev, stopnji {olske izobrazbe in ob~ini dela, 31. 12. 2006. Register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Elektronski vir, Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2007. Drozg, V. 2002: Pomembna je koncentracija znanja: regionalni izvor patentnih prijav v Sloveniji. Delo, 17. junij 2002. Ljubljana. Ekins, P., Medhurst, J. 2003: Evaluating the Contribution of the European Structural Funds to Sustainable Development: Methodology, Indicators and Results. Challenges for Evaluation in an Enlarged Europe. Budapest, 26–27th June 2003. Medmrèje: http://europa.eu.int (12. 5. 2005). Feldman, M. 2000: Location and Innovation: The New Economic Geography of Innovation, Spillovers and Agglomeration. The Oxford Handbook of Economic Geography. Oxford. 92 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 93 GEORITEM 6 Florida, R. L. 2003: Entrepreneurship, Creativity and Regional Economic Growth. The emergence of entrepreneurschip policy: governance, start-ups, and growth in the US knowledge economy. Cambridge. Florida, R. L. 2004: The Rise of the Creative Class. New York. Fritsch, M., Stützer, M. 2007: Die Geographie der Kreativen Klasse in Deutschland. Raumforschung und Raumordnung 65, 1. Hannover. Fromhold-Eisebith, M. 1995: Das »Kreative Milieu« als Motor regionawirtschaftlic-her Entwicklung. Forschungstrends und Erfassungsmöglichkeiten. Geographische Zeitschrift 83, 3-4. Stuttgart. Fromhold-Eisebith, M. 1999: Das »kreative Milieu« – nur theoretisches Konzept oder Instrument der Regionalentwicklung? Raumordnung und Raumforschung. Bayreuth. Fromhold-Eisebith, M. 2004: Innovative Milieu and Social Capital – Complementary or Redundant Concepts of Collaboration-based Regional Development? European Planning Studies 12, 6. Abingdon. Fuchs, G. 1998: Globalisierung – (mehr als) Wirtschaft ohne Grenzen. Praxis Geographie 7–8. Braunschweig. Furman, J., Hayes R. 2004: Catching up or standing still? National innovative pro-ductivity among šfollower’ nations, 1978–1999. Research Policy 33. Cheltenham. Gerhardter, G., Gruber, M. 2001: Regionalförderung als Lernprozess: Evaluierung der Förderungen des Bundeskanzleramtes für eigenständige Regionalentwicklung. Schriften zur Regionalpolitik und Raumordnung 32. Wien. Giffinger, R., Wimmer, H. 2005: The meaning of city-to-city cooperation: lessons from Vienna. Competition between cities in Central Europe: oportunities and risks of cooperation. Hannover, Wien, Bratislava. Godinho, M. 2005: National innovation system in perspective. Lisboa. Götz, C. 1998: Kommunale Wirtschaftsförderung zwischen Konkurrenz und Kooperation. Regensburg. Hansen, L. A. 2004: Key Factors for Succes in Cluster Developement. 1. mednarodna konferenca o slovenskih grozdovih. Bled. Heeb, S. 2003: Hochschulen – Wissensinkubatoren der Region. Wirkungen des regionalen Kontexts auf Unternehmensgründungen. Lohmar, Köln. IZUM – In{titut informacijskih znanosti Maribor. Podatki o raziskovalcih in raziskovalnih organizacijah. Elektronski vir. 2005. Jarke, M., Klamma, R., Marock, J. 2003: Gründerausbildung und Gründernetze in Umfeld technicher Hochschulen: ein wirtschaftsinformatischer Versuch. Wirkungen des regionalen Kontexts auf Unternehmensgründungen. Lohmar, Köln. Kitagawa, F. 2004: Universities and Regional Advantage: Higher Education and Innovation Policies in English Regions. European Planning Studies 12, 6. Abingdon. 93 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 94 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Konstadakopulos, D. 2000: The Evolution, Structure and Process of Technological Innovation Policy in Peripheral European Regions: The South West of England, Catalonia and Western Greece. Regional & Federal Studies 10, 3. London. Konstadakopulus, D., Christopoulus, D. 2004: Innovative milieux and networks, and technological change and learning in European regions: technology policy and innovation strategies. Medmrèje: www.intech.unu.edu/publications/conference-workshop-report/seville/konstant.pfd (12. 5. 2004). Krätke, S., Scheuplein, C. 2001: Produktioncluster in Ostdeutchland. Methoden der Identifizierung und Analyse. Hamburg. Kulke, E. 2004: Wirtschaft geographie. Paderborn. Leiden Bio-Sscience Park. 2007. Prospekt. Medmrèje: http://www.leidenbioscien-cepark.nl/show/downloads (2. 10. 2007). Lorber, L. 2002: Vloga geografije pri interdisciplinarnem na~rtovanju regionalnega razvoja. Geografija in njene aplikativne mònosti. Dela 18. Ljubljana. Lucas, R. 1988: On the Mechanics of Economic Developement. Journal of Monetary Economics 22. Amsterdam. Maier, J. 2004: Teza o ustvarjalnih okoljih kot usmerjevalnih dejavnikih regionalnega razvoja. Zbornik VI. slovenskih regionalnih dnevov. Ljubljana. Maier, J., Obermaier, F.: Creative Milieus and Regional Networks – Local Strategies and Implementation in Case-Studies in Bavaria (s. l., s. n.). Maillat, D. 1992: The Inovation Process and the Role of the Milieu. Enterprises inno-vatrices et development territorial. GREMI. Neuchâtel. Maillat, D., Quévit, M., Senn, L. 1993: Réseaux d'innovation et milieux innovateurs: un pari pour le dévelppement régional. GREMI. Neuchâtel. Mayerhofer, P. 1998: Bericht zur internationalen Wettbewerbsfähigkeit Wiens. Medmrèje: http://publikationen.n.wifo.ac.at/pls/wifosite/wifosite.wifo_search. get_abstract_type?p_language=1&pubid=2842&pub_language=-1&p_type=0 (1. 4. 2005). Medmrèje 1: http://www.corecities.com (1. 4. 2005). Medmrèje 2: http://people.hofstra.edu/geotrans/eng/ch4en/meth4en/ch4m1en.html (11. 10. 2007). Medmrèje 3: http://www.statistics.gov.uk/pdfdir/urbsw0704.pdf (11. 10. 2007). Medmrèje 4: http://www.weforum.org/en/index.htm (11. 10. 2007). Medmrèje 5: http://www.bristolurban.org.uk/areport.pdf (11. 10. 2007). Medmrèje 6: http://stadsportal.leiden.nl/stadsportaal/home.do (1. 4. 2004). Medmrèje 7: http://www.stat.si/klasje/klasje.asp (14. 10. 2007). Montgomery, J. 2007: The new wealth of cities. City dynamics and the fifth wave. Aldershot, Burlington. Morgan, K. 1997: The Learning Region: Institutions, Innovation and Regional Rene-wal. Regional Studies 31-5. London. 94 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 95 GEORITEM 6 Nared, J. 2006: Vplivi regionalne politike na razvoj prostorskih struktur v Sloveniji: teorije, modeli in aplikacija. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Nijkamp, P., Mouwen, A. 1987: Knowledge centers, information diffusion and regional development. The spatial impact of technological change. London. O'Flaherty, J. J. 2002: Strategies for a Regional Innovative Knowledge Society. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz. Paci, R., Usai, S. 1999: The role of specialisation and diversity externalities in the agglo-meration of innovative activities. Medmrèje: http://www.crenos.it/crenos/PDF/ 99-15.pdf (12. 10. 2007). Pacione, M. 2002: Urban geography – global perspective. London, New York. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v RS v letu 2002. Kon~no poro~ilo. Medmrèje: www.stat.si/popis2002/gradivo/popis2002_porocilo-koncno.pdf (26.8.2005). Population and Sustainable Development 2003. Ministry of Economic Development, Ministry of Social Development, Department of Labour. Wellington. Medmrèje: http://www.med.govt.nz/irdev/econ_dev/population/2003/index.html (23.11.2005). Poro~ilo o ~lovekovem razvoju: Slovenija 1999. UMAR. Ljubljana, 1999. Ravbar, M., 1997: Slovene cities and suburbs in transformation = Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbornik 37. Ljubljana. Ravbar, M., Razpotnik, N. 2007: Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov v Sloveniji. Regionalni razvoj v Sloveniji. Ljubljana. Register prostorskih enot 2005. Elektronski vir, Geodetska uprava Republike Slovenije. Rösch, A. 2000: Kreative Milieus als Faktoren der Regionalentwicklung. Raumordnung und Raumplannung, 58 2–3. Hannover. Sassen, S. 2002: Cities, foreign policy and the global economy. European cities in a global era. København. Schläger-Zirlik, P. 2003: Der Ansatz der Lernenden Region in der Stadt- und Regionalentwicklung – dargestellt am Beispiel der Übertragung des Stadtmarketingge-dankens auf ausgewählte Städte in Transformationsländern. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 220. Bayreuth. Schumpeter, J. A. 1911: Die Theorie wirtschaftlichen Entwicklung. Berlin. Scott, A. J. 2006: Creative cities: conceptual issues and policy questions. Journal of urban affairs 28-1. Graham Hall. Soja, E. 2002: Postmetropolis: a critical study of cities and regions. Oxford. Stahl, T. 2002: The Learning Region: Regional Development Networks in Europe. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz. Sturm, P. 2000: Region Frankfurt/Rhein Main. Informationen zur Raumentwicklung 11–12. Bonn. 95 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 96 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Südekum, J. 2003: Subsidizing Education in the Economic Periphery: Another Pit-fall of Regional Policies? Center for Globalization and Europeization of the Economy (CeGE) Discussion Papers 17. Götingen. Medmrèje: http://www.cege.wi-so.uni-goettingen.de/Dokumente/Diskussion/discuss_17.pdf (15. 11. 2005). Tehnolo{ki park Ljubljana – javni poziv, 2004. Medmrèje: www.tp-lj.si (2. 10. 2007). Tehnolo{ki park Ljubljana, 2007. Medmrèje: www.tp-lj.si (2. 10. 2007). The World Bank Glossary, 2000: IBRD, The World Bank. Medmrèje: http://www.unes-co.org/education/tlsf/theme_c/mod13/www.worldbank.org/depweb/english/modu les/glossary.htm (24. 11. 2005). Urad RS za intelektualno lastnino. Medmrèje: http://www.uil-sipo.si (28. 2. 2006). Zimmermann, F. M., Janschitz, S. 2002: Editorial. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz. 8 Seznam slik Slika 1: [tevilo vpisanih {tudentov na 1000 prebivalcev v {tudijskem letu 2004/05 (Slovenija je 100). 26 Slika 2: Delè prebivalstva z izobrazbo {este, sedme in osme stopnje leta 2002. 27 Slika 3: Shema nastanka u~e~ih se regij. 34 Slika 4: Temeljne zna~ilnosti uravnoteène konkuren~nosti mest/regij (Mayerhofer 1998). 36 Slika 5: Nastajanje lokalnih produkcijskih sistemov v severovzhodni Italiji. 51 Slika 6: Organizacijska shema biomedicinskega parka nizozemskega Leidna. 61 Slika 7: Temeljna zasnova tehnolo{kega in gospodarskega razvoja mesta/regije na primeru nizozemskega Leidna. 63 Slika 8: Izobrazbena sestava prebivalstva Slovenije leta 2002 (Popis … 2002). 66 Slika 9: Stopnja izobrazbene ravni prebivalstva v slovenskih ob~inah leta 2002 (Popis … 2002). 67 Slika 10: Lokacijski koeficienti urbaniziranih in podeèlskih obmo~ij (Delovno … 2007). 75 Slika 11: Razporeditev ustvarjalnih poklicev po kraju dela (Delovno … 2007). 76 Slika 12: Razporeditev ustvarjalnih poklicev po kraju bivanja (Delovno … 2007). 77 Slika 13: Razmerja med {tevilom ustvarjalnih poklicev po kraju bivanja in dela na 1000 prebivalcev v ob~inah z ve~ kot 5000 delovnimi mesti (Delovno … 2007). 78 Slika 14: Razmerja med {tevilom ustvarjalnih poklicev po kraju bivanja in dela na 1000 prebivalcev v ob~inah z manj kot 500 delovnimi mesti (Delovno … 2007). 79 96 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 97 GEORITEM 6 Slika 15: Razmerja med {tevilom ustvarjalnih poklicev po kraju bivanja in dela na 1000 prebivalcev v ob~inah z najvi{jim deleèm dnevnih delovnih migrantov (Delovno … 2007). 80 Slika 16: [tevilo patentov po slovenskih ob~inah med letoma 2001 in 2004. 83 Slika 17: [tevilo patentov na 10.000 prebivalcev v obdobju med letoma 2001 in 2004. 85 Slika 18: [tevilo raziskovalcev na 1000 prebivalcev leta 2005. 87 Slika 19: [tevilo raziskovalcev po ob~inah leta 2005. 89 9 Seznam preglednic Preglednica 1: Globalizacijski razvoj in njegovi poglavitni kazalniki pri razvoju prostorskih struktur (Fuchs 1998). 15 Preglednica 2: [tevilo patentov na 100.000 prebivalcev v nekaterih severnoitalijanskih mestnih regijah v raznih ~asovnih obdobjih (Paci in Usai 1999). 52 Preglednica 3: Specializacija in raznolikost proizvodnje v italijanskih inovativnih regijah (Paci in Usai 1999). 53 Preglednica 4: [tevilo zaposlenih po dejavnostih v nizozemskem Leidnu med letoma 1994 in 2003 (medmrèje 6). 59 Preglednica 5: Izbor in razmejitev ustvarjalnih poklicev (priredba na podlagi opisa skupin iz standardne klasifikacije poklicev (medmrèje 7). 70 Preglednica 6: [tevilo ustvarjalnih poklicev po kraju dela in bivanja ter deleì po razvojnih regijah Slovenije (Delovno … 2007). 72 Preglednica 7: Lokacijski koeficienti med urbaniziranimi obmo~ji in podeèljem ter razmerja med deleì strokovnjakov in kulturnimi ustvarjalci (Delovno … 2007). 73 Preglednica 8: Ob~ine z najve~jim in najmanj{im {tevilom ustvarjalnih poklicev v skupnem {tevilu prebivalcev (Delovno … 2007). 74 Preglednica 9: [tevilo objavljenih patentov po letih (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino 2005). 81 Preglednica 10: Rang dràv in nekaterih odvisnih ozemelj glede na izra~unani indeks nacionalnih inovacijskih sistemov (Godinho 2005). 84 97 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 98 Geografski vidiki ustvarjalnosti Marjan Ravbar, David Bole Seznam knjig iz zbirke Georitem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije 4 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane 5 David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih 6 Marjan Ravbar, David Bole: Geografski vidiki ustvarjalnosti 98 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 99 99 Georitem 6-07.qxd 28.11.2007 14:59 Page 100 100 Georitem 6 NSL.qxd 28.11.2007 14:59 Page 1 6 MARJAN RAVBAR DAVID BOLE GEOGRAFSKI VIDIKI ALNOSTI USTVARJALNOSTI ARJV VIDIKI UST GRAFSKI GEO OLE: VID BAD AR, http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-039-5 VB AN RA € MARJ 9 2 1 6 9 8 7 5 9 3 0 4 5 15,00 GEORITEM 6 GEORITEM 6