Г
Izhaja vsako soboto zjutraj.

Uredništvo ,,Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Kokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega računa štev. 64439.
v	J
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
V____________________________y
jjrez programa.
Minoli petek se je vršil v dvorani „narodnega doma“ od političnega društva sklican shod, namenjen posvetovanju o pripravah in organizaciji tržaških Slovencev za predstojeće volitve. Kakor čitamo v „Edi-nostnem“ poročilu, je rekel na shodu tajnik polit, društva med drugim tudi sledeče:
„Očita nam se rado, da naš program ne vsebuje nobene socialne ali gospodarske ideje. Naša ideja mora biti za sedaj boj za ekzistenco! To je zastava, pod katero se lahko zbiramo vsi : od skrajnega socialista pa do fanatikov kakih drugih načel! Ko gre za življenje, naj ostanejo ta (načela) doma. Edinost naj nas druži, edinost v boj, edinost naj nas dovede do uspehov!“ Predsedniku političnega društva se ni zdelo nič kaj prav, da se je dotaknil gospod tajnik te senčnate strani tržaške politike, namreč vprašanja o programu, zato se je čutil primoranega pridodati še nekaj besed o izvajanjem tajnikovim, da bo stvar bolj gladka in nekam bolj zaokrožena. Zato je spregovoril:
„Dovolite, da nekoliko na-dovežem k izvajanjem predgovornika glede očitanja, da nimamo programa. Ob sedanjih razmerah mi ne moremo imeti kakega določenega administrativnega programa. Mi nimamo nade, da bi prišli do večine, da bi torej tak program mogli izvajati. Ali radi tega vendar nismo brez programa. Naš program je, da priborimo kolikor možno za tržaške Slovence, da tam, kjer ne moremo vladati, vsaj pridemo do upliva“.
0 ti nadležno vprašanje po programu, kako kislo jabelko si ti, da se te kar bojijo vgrizniti naši takozvani narodni krogi! Nas le veseli,
da je vendar enkrat prišlo tudi do | za nj^^ov pogin. To tudi v resnici ušes političnega društva, da si tržaš- ! opažamo v marsikakem početju prav ki Slovenci želijo jasnega programa | one stranke, ki meni ali vsaj pravi, in da dan za dnem bolj čutijo, da j da ima nekak monopol na narodnima takozvani „naroden“ program v i nost in se imenujejo narodna „katč sebi nobene socialne ali gospodarske I exochen“.
ideje. Desetletja že delajo „narodni“ j To je torej česar bridko pogre-krogi in se „bojujejo“ za obstanek tr- ; šajo tržaški Slovenci od strani tako-žaških Slovencev. Ce jih pa vprašaš I zvanih narodnih voditeljev. Lepo in po programu tega njihovega dela in j prav je, da vodijo boj za obstanek teh bojev, pa dobiš voden odgovor:	Slovencev ob Adriji, toda v tem bo-
Pustimo na stran načela, načelo na- j ju je treba jasnega programa, jasnih šega boja je „boj za ekzistenco!“
Tu se vidi kaj lepo nezadostnost principa, ki je, kakor pravijo, absolutna narodnost. Absolutna narodnost ki se ne ozira na nikaka načela, je nesmisel. Saj prav v tem, da delam za narod, moram imeti pred seboj jasno načelo, po katerem vravnam vse svoje delovanje. Sam narodov obstoj ni še nobeno pravilo, sam boj za ekzistenco ne da še nobenega pravca, temveč ta boj za obstoj- zahteva natančno izdelan načrt v rokah narodovih voditeljev, načrt, v kojega posegajo načela, ki so pa že nad pojmom narodnosti.
Tu moramo vnovič povdariti, da je absolutna ali gola narodnost nesmisel, ki sploh ne more ekzistirati. Pojem narodnosti ima namreč pozitivno vsebino, ki obstoji ne le iz narodne zavesti, ampak tudi iz svote vseh dolžnosti in pravic, ki obstojajo za skupino ljudi istega jezika. Kake dolžnosti da imam do s ojih soroja-kov in kako mi je delati za njihov blagor, tega mi ne more povedati narodnost sama, ampak višja postava, ki je in mora biti nad pojmom narodnosti. Kako naj se neki združimo pod zastavo boja za ekzistenco vsi od skrajnega socialista pa do fanatika kakih drugih načel ? Kdo nam je v stanu to povedati? Nihče, ker je to nemožno! Če ni v tem boju za narodov obstanek merodajno nobeno nad pojem narodnosti vzvišeno pravilo, potem se lahko pripeti slučaj, da bodo nekatere stranke v mnenju, da delajo za narodov ostanek, delale
načel. Da imam|- delati za obstanek naših narodnih 'postojank na tržaških' tleh, ' to * že davno vemo, vprašanje je le, kako naj, se to zgodi. Tu je potreben jasen načrt dela na kulturnem, socijalnem, gospodarskem in političnem polju. Tu je pa možna v naziranj U£<.tolika razlika, da vodi, ka-k^TeČeno. ena pot narod k rešitvi, druga pa 'morda še hitreje v pogin. Se je li možno pri delu na socialnem, gospodarskem ali političnem polju umakniti vprašanju po načelih? Tudi ne gre, ker so tudi tu različna pota, ki lahko narod visoko dvignejo pa tudi lahko upropastijo.
To, gospodje, jasno povejte tržaškim in okoličanskim Slovencem, ki vam, kakor sami slutite, očitajo, da nima vaš program nobene jasne socialne in gospodarske vsebine. Mi pristavljamo, da ne vsebuje niti kakega določenega kulturnega programa. Vse skušate odpraviti brevi manu s frazo narodnosti ali narodnega dela, narodnega boja itd. Pred par leti ste začeli na videz nekaj delati na socialnem polju in človek bi mislil, da bote res nekaj storili za delavca, pa ste zašli v zmedenost „Narodne delavske organizacije“, ki ni ne krop ne voda. Katera jasna načela imate tam? Kakšno začrtano pot imate v tej organizaciji? Morda bi nam to znali povedati brezupno štrajkujoči vozniki: Kakšno reelno vsebino ima ves boj za narodni obstanek? Morda to, da pišejo socialisti, in žal ne brez podlage, da „še nikdar niso bile šanse za našo (socialistično) stranko tako ugodne, kakor baš sedaj “?
Mi smo tudi narodni bojevniki, pa ne brez programa. Svoj program smo jasno začrtali v prvi številki „Zarje“, pa se ga bomo vedno zvesto držali. Delo na narodnem polju zahteva jasen pogled v prihodnjost in veliko ustrajnosti. Oboje nama nudi edino prava katoliška podlaga. Katoliška morala diktira posamezniku dolžnost, da svoj narod posebno ljubi pa ne le v besedi, ampak dejanjsko in da doprinese tudi potrebne žrtve za. narod. Po katoliški morali vežejo narodne dolžnosti v vesti. S tem za-dobi narodna zavest in narodno delo n r a v n o-v-e rsko podlago, ki se ne maje, ki mi odvisna od dnevnih naziranj in hipnih navdušenj, ki vsplamte na kakem frazarskem shodu ali ob kupici rujnega vinca.
Naše narodno delo imej jasno začrtan program katoliških načel in se kaži v lepo urejeni in dejanski ljubezni do slovenskega ljudstva. — Naša mlada izobražavalna organizacija pa zavzemaj odlično mesto pri tem delu.
Politične vesti.
AVSTRIJA-OGRSK A.
Naši državni poslanci so že doma na velikonočnih počitnicah. Državni zbor je v tem času- sprejel predlogo o novem zakonu proti živinski kugi. Poslanci so se zlasti pritoževali proti preojstri kazni, ki je določa nova postava proti onim osebam, ki ne naznanijo živinske kuge in proti županom, ki se pregreše pri izdajanju živinskih potnih listov. Zlasti slov. poslanec dr. Korošec je predlagal pri razpravi o tem zakonu, za katerega si je zlasti poslanec Povše kot poročevalec stekel mnogo zaslug v večje varsvo naše živinoreje, mnoge olajševalne popravke, katere je zbornica sprejela. Z ozirom na trgovinske pogodbe s Srbijo, Bolgarijo, Rumu-nijo in Mehiko predlaga gospodarski odsek, da se vlada pooblasti, da sklene, oziroma podaljša dosedanje trgovinske pogodbe z vnanjimi državami na podlagi obojestranskih koncesij. Ako vlada ne dobi olajšav od tuje države, potem sme trgovinsko pogodbo podaljšati le do konca leta.
Pri tej razpravi je s pravico rekel mi-
LISTEK________________
kartuzijanski samostan.
,piso\ Krištoia Šmida, prosto poslovenil Fr. Salezij.
VII.
Vitez se poslovi od prijorja.
Pazljivo je poslušal vitez očeta prijorja, potem pa reče:
„Kmalu me boste pregovorih, da posta nem tudi jaz kartuzijan“.
„Bog varuj!“ reče prijor; „tega pa že ne smete storiti, vsaj sedaj ne! Mislite vendar na svoja sinova in svoje podanike. Sicer pa ni neobhodno potrebno, da bi bil kartuzijanec, če hočete moliti, premišljevati in se pripravljati na večnost. Vsakdo tudi v svoji hiši lahko živi v duhovni samoti in molitvi, Če le hoče“.
„Imate popolnoma prav“, odgovori vitez. »Moj grad naj bo odslej moj samostan, saj je že itak zares dosti osamljen in samoten Tu bom odslej živel Bogu in pa bližnjim le v korist“.
S daj privede eden onih dveh ka"tuzi-jar.cev vitezova sinova.
„No otroka", vpraša prijor prijazno, „kako vama je všeč pri nas?“
„Piav zelo nama je všeč“, odgovori Al-Jert; „prej sem vedno mislil, da je pač ža-ostno in otožno pri kartuzijancih. Pa je pri ^as vse bolj lepo in prijazno kakor v našem ?radu, Nek mlad vitez mi je enkrat rekel, a žive kartuzijani kakor živi pokopani v zidanih grobovih; no jaz pa pravim, da je 1 vas kakor v nebesih“.
„Pa bi morebiti ostal rad pri njih?“ vpraša vitez smeje.
„Ne, tisto pa ne“, odvrne deček, „bi mi bilo p-eveč dolgčas biti cel teden tako sam zaprt v celici“.
„Kaj pa ti, Krištof“, pravi oče prijor, „morebiti bi pa tebe veselilo iti v naš samostan ?“
„O ne, jaz hočem biti enkrat tako ju-našk vitez, kakor je moj oče“, se brž odreže Krištof,
„To hočem postati tudi jaz“, pristavi Albert vneto, „in rad bi šel na vojsko za dom in cesarja“.
„Prav imata, ljuba dečka“, reče prijor. „Pa tudi nisem zares misli, da bi ostala tukaj. Kaj tacega ni pričakovati od mladih ljudij v cvetu življenja — Sicer pa kdo ve, kakšna bodo pota vajinega življenja? Naša samostanska vrata so vedno odprta tudi tis-tim, ki so se v moški dobi nasitili in naveličali življenja, pa žele mirno do smrti živeti samo Bogu in izveličanju svoje duše. Postanita med svetom karkoli, le Boga in poštenosti ne pozabita. Na dvoru sem živel in v vojski sem bil in tu v samoti sedaj živim, pa povsod sem izkusil, da je najbolje držati se Boga in njegove svete volje“.
Vitez vstane, poda prijorju desnico, ter se spoštljivo zahvali za prijazno vljudnost in postrežnost. Tudi dečkoma je velel naj se lepo zahvalita. Eden vitezovih hlapcev pristopi in vpraša, ali naj osedla konje? Vitez pogleda na solnce'in reče: „Da, takoj, pozno je že in pot je še dolga“.
Prijor in oba kartuzijana spremila sta viteza do konja.
„Bog z vami“, pravi vitez in postoji, „častiti očetje, in vam povrni dobrote, ki ste nam jih izkazali!“
Že je imel eno nogo v stremenu, pa se obrne in reče:
„Nikar ne pozabite mi poslati učitelja za moja sinova ! Raji vidim, da pride jutri ko pojutršnem. Tako bo naš današnji obisk do-nesel moji hiši blagoslov tudi za prihodnje
čase".
Urno se zavihti vitez na konja, in tudi dečka sta spretno zasedla vsak svojega malega konjička. Vitez odjaha naprej, za njim sinova, poslednja pa sta jahala oborožena hlapca. En čas so jahali v diru in skoku, zlasti po ravnem, po klancih in strminah pa so pridržavali iskre konje, da so stopali počasneje.
Mesec je že stal visoko na nebu in čarobno razsvetljeval temno okolico gradu, ko so dospeli domu.
VIII.
Učitelj in vzgojitelj.
Prišla je žalostna, vlažna jesen. — Cele dneve so se vlačile goste megle nad vrhovi dreves in v gozd ni prodrl noben žarek soln-ca. Bilo je tema skoraj kakor po noči. Nečega tacega večera je sedel vitez Oto v svoji sobi, na mizi poleg je stala čaša vina, njemu nasproti pa sta sedela na nizkih stolčkih Albert in Krištof.
Pripovedoval je o svojih vojnih pohodih tako živo in zanimivo, da sta ga poslušala ne samo z ušesi, ampak tudi z očmi in ustmi. Kar vstopi strežaj in sporoči, da čaka zunaj nek tuj duhovnik.
Vitez brž v.-tane in mu gre nasproti, Duhovnik je b;l obljubljeni učitelj in vzgojitelj vitezovih sinov. Bil je že v poznejši
moški dobi, plemenite, lepe postave, resnega in prijaznega obličja, živih a dobrodušnih očij, mirnega, dostojanstvenega obnašanja. — Vitez ga pelje v sobo, predstavi svojima sinovoma ter ga poprosi, naj jima bo drugi oče. In dečka sta morala gospodu seči v roko in obljubiti, da ga bosta kot druzega očeta spoštovala in ubogala.
Kmalu sta imela plemenitega moža res tako rada, kakor, da je njiju oče. Duhovnik je prinesel seboj na grad novo življenje. Kpt spreten učitelj je znal tako ljubeznivo ravnati z deikoma, da sta se določenih ur za učenje vedno veselila in se jima vsakikrat prehitro potekle. Pa tudi pri obedu in na sprehodih je znal dobro zabavati in zanimivo pripovedovati.
Poučeval je dečka še bolj temeljito v veronauku ter naprej v zgodovini in zemlje-pisju. Ta pouk je poslušal tudi vitez pazljivo ter spoznal, da še marsičesa dozdaj ni vedel in znal.
Potem pa se je pričel pouk v latinskem in italijanskem jeziku. Dečka sta napredovala jako dobro in urno. Oče je bil silno vesel, če sta brala in prestavljala latinske knjige, ali pa če sta se med seboj pogovarjala v italijanskem jeziku, vesel je bil, čeprav ju ni razumel in obžaloval je, da se ni naučil v mladosti teh dveh jezikov.
Vitez pa je tudi nadalje še uril svoja sinova v orožju in boju in jahanju ter ju često jemal seboj na lov. Duhovnik temu ni kar nič oporekal, nasprotno, še bodril je očeta naj le skrbi, da bo sinovoma zdrava duša v zdravem telesu. In sinova sta rastla in postala sloka ter vitka kakor jelka v gozdu, a tudi krepka in čvrsta kakor hrast. Iz malih dečkov sta se razvila lepa in plemenita, razumna in čednostna mladeniča, tako da je

nister dr. Weiskirchner, da ne smemo delati umetnega propada med industrijo i poljodjelstvom. Industrija se pomlaja le z delavci iz kmečkega stanu. Nasprotno pa je industrija najbolju konsument za poljedelske pridelke. Soc. demokrat dr. Adler je stavil nujni predlog, naj vlada vpliva na vzdrževanje miru. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Na Koroškem so bile volitve v deželni zbor. V okolici Celovca je prišel v splošni kuriji v ožjo volitev slov. kandidat Grafenauer z nemškim nacionalcem. Dobil je čez 5 tisoč glasov. Pri ožji voli tv i je zmagal Nemec, zato, ker so zanj glasovali soc. demo-kratje. V kmečki kuriji sta /fhagala 2 slov. kandidata Grafenauer in Ellersdorfer.
BALKAN.
Čez noč se je spremenil položaj na Balkanu. Rusija, ki ni hotela priznati aneksije Bosne in Hercegovine in s tem dajala potuho Srbiji, je nakrat javila, da priznava brezpogojno aneksijo Bosne in Hercegovine. — Seveda je ta korak Rusije uplival kot mrzel curek na vodilne kroge v Belgradu. Ta korak Rusije je osupnil tudi Angleško.
Zato je začela ona metati polena pod noge Avstriji. No, kmalu je i ona pristala na zahteve našega ministrstva, in zedinile so se vse evropske države na skupni korak, ki ga hočejo storiti v Belgradu. — Toda povrh vsega tega se je izvršil tudi v Belgradu samem velik preobrat. Prestolonaslednik Jurij, ki je načeloval stranki, ki je zahtevala vojsko z Avstrijo je poslal ministerskemu predsedniku Novakoviču pismo, v katerem se odpoveduje vsem svojim predpravicam. Vzrok temu koraku se navaja na eni strani, da je princ Juzij smrtnonevarno ranil svojega služabnika Kolakoviča, na drugi pa, ker je Rusija zapustila Srbijo. Vsa prizadevanja kralja in vlade niso pomagala nič, Jurij" je ostal pri svojem sklepu. Srbski prestolonaslednik pa je postal brat Jurija princ Aleksander
Poparjenost je vsled teh dogodkov v Belgradu tako velika, da se ni čuditi, da je izjavil srbski ihinister Milovanovič, da bo Srbija takoj ugodila želji velevlasti. Srbija se bo odpovedala svojim zahtevam na Bosno in Hercegovino in odpoklicala svoje vojaštvo od meje.
Iz Srbije prihajajo take govorice, da se je bati resnih dogodkov v tej nesrečni deželi. Nezadovoljnost proti kralju Petru in proti vladi narašča. Kralj Peter menda misli tudi odstopiti.
jNOVKC
n Visok gost. — Minoli teden se je ustavil pri našem prevzv. g. škofu novi pomožni škof iz Sarajeva dr. Ivan Šarič. Vračal se je iz Dunaja zopet nazaj v svojo bosansko domovino. Spremljal ga je škofijski tajnik Cankar. Presv. g. biskup Šarič je nad vse uljuđen gospod.
n Za župnika v Bazovici je prezentiran veleč. g. Ignacij Počivalnik, doslej dekan v Krkavcih.
n Umrla je v pondeljek zjutraj v Gorici v visoki starosti grofica Jožefa Attems, mati dvornega svetnika in voditelja okrajnega glavarstva goriskega g. Henrika grofa Attemsa.
n Umrl je bivši tržaški državni poslanec cesarski svetnik Jožef Baševi v 69 letu starosti.
n Pogreb prelata dr. Jos. Gabrievčlča
se je vršil minolo soboto ob veliki udeležbi. Sprevod, ki ga je vodil stolni župnik mons.
bil vsakdo vesel, ki ju je videl.
Prišel je čas, da sta morala mladeniča iti na dvor vojvode Saškega. Predno so sinovi vitezov in drugih plemičev sami postali vitezi, so morali par let na kakem dvoru služiti kot navadni vojaki. Tak mladenič je bil najprej paže in je moral svojemu gospodarju streči pri mizi in ga spremljati povsod raz ven na boj. Kadar pa je smel gospodarju nositi orožje in iti tudi na boj ž njim, se je pa imenoval oproda.
Ta doba je napočila sedaj tudi za Alberta in Krištofa. Pripravila sta se na daljno pot in oče ju je preskrbel z vsem potrebnim Njiju učitelj in prijatelj, duhovnik Antonio se je tudi spravljal na pot. — Po njegovem mnenju sta bila Albert in Krištof dovolj izobražena, in njiju vzgoja dovršena, in za to je odhajal.
Pa tudi tožilo se mu je po solnčni Italiji. Zadnje dneve, katere je prebil v gradu, je opomni j al svoja mlada prijatelja z očetovsko prisčnostjo k vsemu dobremu. Prav ju je močno vrh tega še svaril pred mnogimi nevarnostmi, ki p ret e mladeničem in tudi mladim možem.
„Ljuba moja prijatelja“, je dejal, „vidva sta sedaj mlada moža in ni več daleč čas, ko si bosta poiskala nevesto in ženo. Bodita skrajno previdna v tem ; ker vsa sreča poznejšega življenja je odvisna od tega koraka. Glejta bolj na lepoto duše, kakor telesa. Že marsikdo se je dal preslepiti po lepi zunanjosti, a je postal nesrečen za vedno. Glejta veliko bolj na pobožno srce in pridne roke in skromno obnašanje in nedolžnost ter sploh vse one čednosti, ki so krščanski ženi veliko večje lepotičje nego spleteni lasje in nanizani biseri in zlate verižice in dragocene oblekč.
Pavletič, se je pomikal iz «Rudolfina» po ulici sv. Klare čez glavni trg v stolno cerkev in nato po Raštelu in gosposkih ulicah na trg Caterini, od koder je bilo truplo na željo pokojnikovo popeljano na Sveto Goro. Pogreba se je udeležilo izvanredno veliko duhovnikov od blizu in daleč. Gotovo ne pretiramo, če rečemo, da jih je bilo do 150. Stopali so na potu med «Rudolfinum» in cerkvijo pred krsto, iz cerkve dalje pa za isto. Tako tudi bogoslovci s svečami v rokah. Nekateri so rekli, da bi bilo lepše, če bi se bili bogoslovci udeležili pogreba v rohetu, prav tako tudi vsaj nekaj duhovnikov. Pri pogrebu smo opazili profesorski kolegij goričkega semenišča, kanonike metropolitanskega kapitelja, pa ne korporativno, dvornega svetnika grofa Attemsa, vpokojenega deželnega predsednika barona Winklerja ter poslance Hribarja in Piberja. Spredaj so stopale razne šole : ves višji gimnazij in višja realka, učenci „šolskega doma“, „Notre Dame“ in dr. V cerkvi je bil pri molitvah navzoč tudi Prev-zvišeni g. knezonadškof goriški, ki je bil pokojnega g. prelata obiskoval V bolezni po
O toku razprave bomo prinašali obširneje poročilo vsaki dan eventualno bomo tudi druge dneve razprave izdajali posebne popoludanske izdaje
Razprava proti morilcu francoske pevke je torej tisto važno dejstvo, ki opravičuje posebno izdajo „narodnega“ tržaškega dnevnika. To se « Edinosti» zdi velevažno delo s pikantnost imi iz kriminalistike ustrezati razvajenosti in mehkužnosti precejšnjega dela žal tudi slovenskega ob instva, da se bo trumoma vsipalo v tobakarne kupovat „Edinost“ in blažilo svoje po novostih hrepeneče živce. Mi smo odločni protivniki takega počenjanja. O umorih, nenravnosti in sličnih zločinih, kakor tudi o tozadevnih sodnijskih obravna-veh naj se poroča kolikor možno na kratko, včasi bolje tudi nič. Tako misli tudi nepokvarjeno slovensko ljudstvo. Kolikrat smo že slišali iz priprostega kmeta v naši okolici, ki se je o takem početju časopisov izjavil prav po domače: Saj morajo ljudje postati lumpi in tatovi, ko se čita vsak dan po časopisih toliko podrobnosti o takih stvareh in si mar-sikak mladenič misli : ker tega ali onega ni
večkrat na teden. Naš prevzvišeni gospod | zlomek vzel, pa še mene ne bo, če storim
aurrvf	i n Mol v o ct.nvta f.i vtrt	Vonlonn 1______*	__ m_ 1_______i:_____ ______•---- 1:_______
škof se je dal zastopati po svojem kaplanu č. g. Jožefu Fabris-u, poreški škof pa po dr. Tarlao. Tržaški kapitel je zastopal mons. prelat Ele go.	S smrtjo g. prelata Gabriev-
čiča je posebno hudo zadeta bližnja goriška duhovščina, ki se kaj rada zatekala k pokojniku v svete saj je bil strokovnjak v cerkvenih zadevah. Blagi pokojnik je bil usta-novnik „Alojzijevišča“, predsednik „Slovenskega sirotišča“, predsednik društva sv. Jožefa za pomoč bolnim duhovnikom, velik dobrotnik in podpornik „Slovenskega katoliškega delavskega društva“, „Šolskega doma“ in drugih zavodov. Poleg sorodnikov se je vseh teh zavodov spomnil tudi v svoji oporoki. Zanimal se je zelo tudi za katoliška dijaška društva. Akademienega društva «Danica » na Dunaju in «Zarje» v Gradcu se je spomnil tudi v oporoki. On je blagoslovil zastavi goričkih kat. delavskih društev, moškega in ženskega, s katerimi je hodil vsako leto na praznik varstva sv. Jožefa na Sveto Goro. Sploh je blagi pokojnik v življenju podpiral vse naše zavode in društva. Do ubogih 'e bil zelo radodaren. — Za izvršitelja svoje oporoke je postavil veleč. g. dr. Fr. Žigona, ki ga je prišteval med svoje najboljše učence.
n Doktorica filozofije je postala na dunajskem vseučilišču baronica Melita Winkler, hči nekdanjega kranjskega deželnega predsednika barona Andreja Winklerja.
n Deklice ’ na gimnaziji. V tukajšnjo komunalno gimnazijo se bodo v bodoče sprejemale tudi deklice, ki dokažejo potrebno znanje, da morejo slediti pouku v dotičaem razredu.	-
n Umazana bottega. V torek in sredo nam je v „Edinosti“ padla v oči med dnevnimi vestmi prva debelo tiskana novica : „Posebna izdaja «Edinosti» “. Naglo smo jo prebrali, ker smo si mislili: to mora biti gotovo kaj zelo važnega, morda se je konečno posrečilo priboriti tržaški slovenski deci toli zaželjene ljudske šole ali morda slovensko vseučilišče ali pa kaj sličnega. Kaj še vse, zelo smo se motili. Kaj se je torej velikega pripetilo na narodnem polju? Čitajte : „ Posebna izdaja « Edinosti » izide jutri v sredo v 4. popoldne z ozirom na kazensko razpravo proti morilcu Juliju Födranspergu, ki se prične jutri zjutraj pred tukajšno poroto. V tej posebni izdaji priobčimo doslovno besedilo obtožnice s slikama umorjene šansonetke in morilca Födransperga. Posamična številka te posebne izdaje bo stala 6 stotink....
kaj takega Tako sodi nepokvarjeno ljudstvo o takih „posebnih izdajah“. Vse drugače seveda oni, ki so v «močvirju». Naši trezni okoličanski možje imajo več soli v glavi in več nravnega čuta v srcu, kakor si mislijo gospodje okoli «Edinosti». Narod, v kolikor ni pokvarjen imenuje sedanje početje tržaškega dnevnika, ki v tem zvesto posnema «Piccolo», «gšeft», ali pa tudi «umazano bottego ».
n Odločna škofova beseda. V Sarajevom izhaja že veliko let izvrsten katoliški list „Vrhbosna“, kojega lastnik je sarajevski stolni kapitel, kojega prejšnji urednik je bil sedanji pomožni škof Šarič in katerega sedaj urejuje dr. Du j mušic. Proti „Vrhbosni“ so se dvignili profeso ji frančiškanske gimnazije v V šoke m in jo označili kot najslabši hrvatski list, ki da drži s framazoni. Tako blatenje katoliškega lista je zahtevalo od strani škofa seveda odločno besedo in ta je tudi res prišla, pa tako v odločnem tonu, da bo prizadetim še en čas šumelo po ušesih. V zadnji številki „Vrhbosne“ čitamo sledečo izjavo:
„Vrhbosna“ namenjena že iz početka katoliški prosveti, je ostala skozi 23 let svojega obstanka zvesta svojemu načelu tako, da je skozi ves ta čas v resnici proti vsakemu branila katoliško vero in pravice katoliške cerkve ter sv. Stolice, tako, da so jo lahko vsi hrvatski škofje priporočali kot eminentno katoliško glasilo, ki se častitljivo bliža številu tisoč duhovnikov in 500 drugih naročnikov. Ta „Vrhbosna" ni bila lastnina niti pokojnega Jagatiča, niti presv. biskupa Šariva, niti ni lastnina preč. g. Du j mušica, ampak je lastnina preč. kapitelj na vrh-bosanskega, ter se v njej kakor v škofijskem in uradnem glasilu objavljajo odloki nadškofijskega ordinariata vrhbosanskoga in nadškofove okrožnice. V nasprotju s tem javno izrečena trditev slavnega profesorkega zbora na frančiškanski gimnaziji v Visokem, da je „Vrhbosna“ tako globoko padla, da jo je smatrati za slabšo kakor najslabše hrvatske liste, ki najhujše napadajo cerkev in vero, da je priljubljenka „Pokreta“ in framasonskih listov, je temerari , scanda-dalosa et suspecta de haeresi, (predrzna, pohujšljiva in krivoversko sumljiva) in jo nadškofijska cerkvena oblast kot tako ob soja in pozivlje veleč, očete, ki so prizadeti, da jo prekličejo, ker sicer si bo cerkvena oblast na drugi način preskr-
Poglejta tudi, ali bo dobra in razumna gospodinja. Ker se pa pri nobeni stvari človek tako lahko ne zmoti in ni zmota nikjer tako zelo pogubna, povprašajta prej poštene in pametne može, ki dobro poznajo gospodično, katero si hočete izbrati za nevesto. In nikdar nikoli ne obljubita zakona prej, če v to ne dovoli vajin skrbni in pametni oče, kateri vama prav gotovo ne bo bran 1 brez od važnega vzroka.
Pred vsem pa preudarita tako važno zadevo pred Bogom. Oni, ki pozabijo Boga, ko si volije družico življenja in store le kar jim veleva strast, se najčešče grdo varajo in so vedno nesrečni. Prosita Boga, da vaju razsvetli, prosita ga, da vama da zveste soproge in postaneta srečna. Pravijo, da se zakoni sklepajo v nebesih. Gotovo. In le na take zakone bo rosil nebeški blagoslov v vsej obilnosti, ki se sklepajo v Božjem imenu in z njegovo pomočjo!“
Nečega dne odpotovali so vsi trije, Antonio na Italijansko, sinova pa na dvor vojvode Saškega. Oče Oto ju ni spremljal, ker se je že oglašala starost s svojimi nadlogami. Žalosten je sameval v gradu, ki se mu je zdel še bolj otožen kakor prej kedaj.
IX.
Kako Albert ljubi svojega brata.
Pretekla so tri dolga leta. — Albert in Krištof sta prestala čas svoje preskušnje jako dobro ter se vrnila kot mlada viteza na očetov grad. Stari oče se ju je silno razveselil. In dasi ga je že precej težko stalo dalj časa
na konju, vendar je spremljal sinova-viteza sedaj na ta sedaj na oni grad, da ju predstavi svojim starim prijateljem. Prav pogosto pa je obiskal ž njima najboljšega vseh svojih prijateljev : kartuzijanskega prijorja. Pobožni starček je bil jako vesel mladih mož, ki sta mu s svojim lepim vedenjem vedno bolj utrjevala veselo upanje, da bosta res vredna moža. Kot bivši državnik in bojevnik jima je dajal dobrih svetov in mnogo modrih naukov.
Poleg tega pa ju je opominjal s prisrčno ljubeznjivostjo naj radi posvetnih opravkov nikdar ne pozabita Boga. Nikdar nista šla iz njegove celice, da ne bi jima bil podelil svojega blagoslova.
Vitez Oto se je odločil po večdnevnem premišljevanju, da bo izročil celo svoje lepo in veliko posestvo starejšemu sinu Albertu. Albert je bil pač vesel, da postane samostojen gospodar, vendar pa je rekel:
„Kako bi mogel storiti kaj tacega, da bi jaz imel vse, Krištof pa nič! Pol življenja bi dal zanj, ako bi bilo treba, in zato hočem ž njim deliti tudi očetovo premoženje. Dva gradova imamo : Črni grad in Borovec. Pri obeh je precej enako zemlje in posestva in tudi pridelka. Kot starejši sin bom po stari navadi bival jaz tu na Črnem gradu, a samo pod tem pogojem, da postane Krištof gospod na Borovcu. Tako ostaneva soseda in bodeva kakor doslej vedno prenašala žalost in veselje, kakor se gre med brati“.
Vitez Oto je bil vesel, a vendar iznenađen redke bratovske ljubezni; tedaj je bila namreč navada, da je celo posestvo pripadlo prvorojencu in se je le redkokdaj delilo; drugi otroci so morali sami gledati za kruhom kakor so znali in vedeli. In oče Oto je res
bela zadoščenje. — Nadškofijski ordinariat vrhbosanski. V Sarajevu, dne 19. marca 1909. -i- Josip, 1. r. nadškof vrhbosanski“.
Ni H to res krepka in odločna škofova beseda o pravem času? Ta slučaj nas zelo spominja na ono odločno besedo, ki jo je spregovoril naš prevzv. škof svoji duhovščini radi „Edinosti“. Koliko prahu se je takrat dvignilo a čisto brez potrebe, saj je škof vršil le svojo dolžnost. Niso se li takrat dvignili celo občinski zastopi in protestirali proti temu, da hoče „nemški“ škof izpodriniti slovensko časopisje? Je li treba za kaj takega res Nemca? Le poglejte velikega slovanskega škofa Stadler-ja, ki nastopi še bolj ostro proti onim (in naj si bodo iz duhovniškega ali celo redovniškega stanu), ki bi se hoteli pajdašiti z liberalnim časopisjem proti katoliškem glasilu! Ni torej ne nemški ne slovanski, ampak katoliški škof je, ki nas pravočasno opozarja na nevarnosti, ki prete našemu katoliškemu prepričanju.
n Manje reiči, više čina. (Manj besed — več dejanj). Tako se glasi naslov kratke pa imenitne pesmice, ki jo je objavila „Hrvatska knjižnica.“ Postavimo sem te - krasne kitice:
„Puna srca, pune čaše Г S ve se toči rujno vino, a hrapava grla poju:
„Liepa naša domovino!“
Čaše u kut! Novi plamen, nek nam mlada srca žari!
Bud’mo divi i Hrvati, ko što bjahu naši stari!
Prazne čaše —- srca puna. manje rieöi — više čina, tad će biti opet sretna liepa naša domovina !
„Zlata doba“ pravi k tej pesmici : Ta le pesmica bi bilo dobro, da bi se natisnila v tisočih izvodov, ki naj bi se razposlali po vsej Hrvatski in nabili po vseh javnih lokalih, kjer se „dela“ za domovino s pitjem, petjem, zdravicami in frazami. Hrvatje nočejo o našem gibanju še nič slišati. Pa bi jim ne škodilo. — Ne le bratom Hrvatom, ampak tudi tržaškim „narodnim“ krogom kaj imenitno prilegajo te pesnikove besede.
n Volilna borba na slovenskem Štajerskem bo letos izredno huda, posebno za kmečko stranko, ker se ji bo boriti proti Narodni stranki, proti Plojevcem, štajercijan-cem in socialnim demokratom. Plojevci in Narodna stranka bodo v boju proti nam nastopali skupno. Za pristaše kmečke stranke nastane torej naloga, z vsem navdušenjem in z vsemi močmi poseči v volilni boj. ;.Slov. kmečko zveza“ (katoliška ljudska stranka) je bila namreč na zaupnem sestanku v Mariboru dne 24. marca sklenila postaviti za deželno-zborske volitve v vseh slovenskih volilnih okrajih lastne kandidate, to pa vsled pretiranih zahtev, ki sta jih stavili pri kompromisnih pogajanjih Narodna in Plojeva stranka. Le 6 mandatov sta blagovolili prepustiti kmečki stranki, 7 mandatov sta zahtevali zase. Na ta način bi poslanci kmečke stranke v deželnem zboru ne mogli staviti nobenih interpelacij na lastno roko, ker je potrebno 8 podpisov, v skupnem klubu bi imeli manjšino, torej stali pod komando združenih liberalcev, in deželni odbornik bi bil vzet iz liberalne strani. To se pravi, naši poslanci bi ne mogli izvajati svojega programa, vso moč bi imela liberalna večina slovenske delegacije v rokah. Tudi vsak pošten liberalec mora pri poznati, da je tak kompromis za
raz;delil premoženje in posest,, kakor mu je nasvetoval Albert.
Le še ena skrb mu je težila očetovsko srce, da bi svojim sinovoma dobil pridni in pošteni soprogi.
Med tem pa je postal švabski vojvoda, Friderik hohenštaufski, nemški cesar. Kar nenadoma prijezdi tuj vitez poslan od cesarja na črni grad in prinese cesarsko povelje : vitez Albert naj s svojimi oboroženimi hlapci spremlja cesarja na poti v Italijo, vitez Krištof pa naj dobro zavaruje oba gradova, da bo rrogel varovati deželo pred morebitnim sovražnikom.
V par dneh je bil Albert pripravljen za vojsko, tako tudi njegova četa. Predno je šel na prvi vojni pohod, je pokleknil pred očeta in ga prosil blagoslova. Prisrčno še objame brata, sede na konja ter se kmalu izgubi v gozdu s svojimi bojevniki, čez par dnij se že pridruži cesarjevi vojski, ki jo je udarila naravnost v Italijo. .
Cesar je poznal že poprej viteza Alberta. A ko je vedno bolj spoznaval njegovo junaško srce in plemeniti značaj, ga je čislal od dne do dne tem bolj.
Ker je umel laško, mu je poveril večkrat razna važna naročila in sporočila do laških grofov in plemičev. To je bila za tako mladega viteza pač velika čast, in kolikokrat se je veselil Albert na tihem, da se je v mladosti česa učil. Vedno bolj je bil hvaležen svojemu dobremu in skrbnemu učitelju Antoniju.
(Dalje^prihodnjič)
najmočnejšo stranko na Spodnjem Štajerskem I katera je že sedaj kmečka stranka, nesprejemljiv !
n Deželnozborske volitve na Koroškem.
V po nd el j ek je volila kmečka skupina. S 1 o-venci so zmagali z dvema kandidatoma. Grafenauer in Ellersdorfer sta sijajno I prodrla. Drugod so Slovenci dosegli častne manjšine. Nemški krščanski soci alci so ohranili dosedanja dva mandata. Izvoljena sta krščanska socialca državni poslanec Waloher in Jožef Krampi. V okraju spital je vsled malomarnosti nekaterih občin ostal krščanski socialec profesor Weiss v manjšini za samih 12 glasov.
Pri ožjih volitvah je v splošni skupini v celovškem volivcem okraju p'odrl nemški nacijonalee Gustav pl. Metnitz, ki je dobil 7783 glasov, Grafenauer je ostal v manjšini z 6042 glasovi. Nemški nacionalci in socialni demokratjr- so šli združeni v boj proti Grafenauerju. Tako je šla socialna demokracija roko v roko s kapitalistično stranko, dočim bi bil njen prostor, ako bi bila res to, kar trdi, na strani ubogih', zatiranih Slovencev. Nastop Slovencev je bil nad vse sijajen. — Število slovenskih glasov je od prve volitve zrasti o od 5099 na 6052 glasov.
n „Aljažev dom“ porušen. — Krasen „Aljažev dom“ v Vratih pod Triglavom, največ ja stavba „slov. laninskega društva“ se je porušil pod snežnim plazom. Škode ^e 40 tisoč kron.
n „Ave Maria“. — Tako je ime novemu nabožnem#- listu, ki je začel izhajati v Novem Yorku v severni Ameriki za izseljene Slovence. Prejeli smo prvo številko, pa nam ugaja. List ima približno obliko našega nekdanjega „Družinskega Prijatelja“ in se tiska na osmih straneh s platnicami. List je namenjen spodbuji izseljenih Slovencev h krščanskemu življenju in ga zato z veseljem pozdravljamo. Vsebina lista bodo razne svete pesmi, dalje razni sestavki in članki, ki bodo bodrili ameriške Slovence k verskem navdušenju. Ker je „Ave Maria“ ob enem tudi gla-I silo družbe sv. Rafaela, zato bo imel ta list poseben predalček namenjen družbenim na-jgmenom. Tu se bo poročalo o delovanju in napredovanju družbe med ameriškimi Slovenci, o njenih trudih in pridobitvah, o delavskih rezmerah, o izseljeniškem gibanju in sploh o vsem, kar spada v delokrog „družbe ! sv. Rafaela“. Tretji oddelek lista pa bo posvečen poročilom o razvijanju verskega življenja po slovenskih župnijah in naselbinah. Zlasti bo tu list deloval na to, da se združijo vsi verni katoliški Slovenci v Ameriki v ■ »Katoliška društva“, ki bodo imela namen i gojiti in pospeševati versko prepričanje po slovenskih naselbinah. „Ave Maria“ vstopi v zvezo z „Bogoljubom“, tako da bo ameriški j ust razširjal domači po Ameriki, nasprotno pa tudi „Bogoljub“ s pomočjo „Ave Marie“ Seznanjal nas Slovence v domovini ž napredkom naših bratov v Ameriki.
n V Kahiri (v Egiptu) je bila dne 18. Inarca posvečena nova cerkev sv. Jožefa.
n Nove mostove bodo s časom zidali v Ljubljani. Nov most pri sv. Jakobu napravi država skoro izključno na svoje stroške, fran-I čiškanskega in šentpeterskega pa da zgraditi mestna občina. Stroški za ta poslednja mostova bodo znašali okoli 700 tisoč kron. —Z j clel°m se pa ne bo še tako kmalu začelo, j morda še le čez kakih 6 ali 7 let, ker so I |n°!'ajo poprej izvršiti draga nujna dela ob mubljanici in barju in močvirju. Mostovi bo-I obokani, brez stebrov v vodi.
n Mašna oblačila kot namizni prti za kavo. — Francoske dame imajo zopet nekaj Novega, kar si morejo privoščiti le one. — erkvam in samostanom oropana mašna obla 1 er a spreminjajo namreč v prte za kavo. Tak priv je danes mogoč v finih hišah le na
n Gdčna predstojnica urada Minister za lavna dela dr Ritt je imenoval v tem ministrstvu službujočo gdčno Marijo Lakovich ^ pisarniško predstojnico sanitetnega oddelka Ministrstva javnih del. Ta gospodična je to-Гбј prva pisarniška predstojnica v avstrijski ^ž. službi.
n Telefon na Goriškem. C. kr. trgovine Ministrstvo je dovolilo ustanovitev san j St°jnega telefonskega omrežja v Ločniku j ^gradbo medmestne proge Gorica-Ločnik. Г (.Mna dela se bodo kakor hitro mogoče p in po pripustu vremenskih razmer n; i г^ГеЈе dovršila. Za govorilno razmerje Gori I ?°čnik je odmerjena pristojbina 20 vinarj J Л triminutni pogovor. Pristojbine za ost;
Minerje se bodo pozneje določila, j Gradnja električne železnice iz Reke terske meje. Reška municipalna delegacija
'Lh razpravljala predlog mestnega ma dapta’ da Se finska električna železnica ] Jša do istrske meje pri Kantridi da j 8t . Z avstriisko električno železniško mre prr°®ki so proračunjeni na 48.000 K. Pr i °8U ie govoril državni poslanec in mes °Šk	^aneLa, ki vidi v gradnji te prc
Ske 'd(JVanie Keke v narodnem in gospod; V*0*™. P° daljši debati je bila predlo j daj e;|eta z dverni glasovi večine in pride ; mestni svet v konečno potrdilo.
kate,.]1 "Velik moment“, ono zlato knjižico,
javit ‘Sret°. mi večkrat pisali v „Zarji“ -I izhap, Seda3 v podlistku hrvatski tednik, n n	(Dalmacija).
za p obro maščevanje. Državni posla; V; "Otletke mi j.i. у__________, .	^	,
i k!Bi
И^ог,
„a . 0 J® bil dolgo časa neki Fradellet
san* •	vivigu va.ocv	x ictu-üiiei
b llzira mednarodne umetniške izložb
Benetkah. Ker je lani v parlamentu zagovarjal svobodno šolo, so sklonili beneški katoličani da se maščujejo. Letos so mu pri volitvah, ker so vedeli, da sami ne prodro, postavili za protikandidata nekega Fižola, berača in strašilo beneških otrok. In glej, pri volitvah je dobil Fradelletto Ц63, socialist Todesehini 315, berač Fižola 388 in Mi-rabelli 86 glasov. Torej ožja volitev. To je Eradellettä tako užalilo, da se je odpovedal kandidaturi in odložil vse meščanske časti.
n Novo postajaliSče z imenom Vreme se ustano i v kratkem med postajama Divača in Gorenje Ležeče. S potrebnimi deli prično takoj. Južna železnica otvori imenovano postajališče le pod pogojem, da jo pri napravi ne zadenejo nobeni stroški.
n Nova pošta v Istri. S 1. aprilom začne poslovati na novo usta revije na pošta v Podgorju. Od drugih pošt priklopijo se jej vasi: Zazid, Zabrežec, Zanigrad, Podpeč, Praprovče, Črnotiče in Jelovice.
n Utonila v škafu. V Kapucinski ulici št. 3 v Gorici se je zvrnila enoletna Amalija Zalatel v odsotnosti st ari še v v škaf vode. — Mati jo je našla mrtvo.
n Novo k rogi j o dobe zdaj naše infante-rijske puške. Kroglja je na koncu ostra in znaša njena začetna hitrost 866 metrov v sekundi, dočim sedanja kroglja preleti 620.
n Velika nesreča pri streljanju na golobe. V ponedeljek popoludne sta dijaka celjske gimnazije 141etni Ferd. Ce m pire k in 151etni Egon pl. Sokoli stala na terasi vile „Falkenturm“ v Celju in hotela streljati na golobe. Egon pl. Sokoli je imel težko lovsko dvocevko nabasano z drobnim lovskim svincem. Dečka sta stala blizo skupaj ; Sokoli je puško najprej poskušal in napel petelina, na to' pa jo je postavil k nogi in gledal za golobi. — Naenkrat pa se je puška sprožila; ali je petelin zadel ob nogo ali ob kak dragi predmet, to se n moglo dokazati. Le toliko je getovo, di je dečko migal s puško semintja. Učinek strela je bil strašen; Cempyrku je odnesel ves zadnji del lobanje s temenom vred v zrak. Fant je bil na mestu mrtev. — Sokoli je tekel po mater, katera je hitela z vodo na verando, misleča, da se gre le za obstrelbo, a je omedlela, ko je zagledala razmesarjeno glavo ponesrečenca in možgane po tleh. Mrliča so zvečer prenesli v mrtvašnico. —
n Esperanto in policija. Berolinski listi poročajo o dogovoru med vladami, da uvedo espera -to kod mednarodni policijski jezik za informacijsko službo z inozemstvom. Policija v Draždanih, na Dunaju, v Budimpešti, Stockholmu, Kodanju, Parizu in Barceloni se že poslužuje oficielno esperantskoga jezika.
n Kako dragi so streli. Vojna je združena z velikimi stroški. Čim večji je top, tem dražji je strel. En sam strel stane pri 15 cm. topu 63 K, iz 23 cm topa 336 K, pri topu po 30 cm. kalibra pa 720 K. Ravno toliko stane tudi granata, ki more prodreti debele oklepe. Ako se računa zraven še obrabo topov, se pomnože stroški, ki jih nekateri brzostrelni topovi stanejo, do četrt milijona kron.
n Poštna stavka, ki so jo imeli v Parizu na Francoskem je sedaj končana. Oziraje se na ta napet mednaroden položaj se je vladi zdelo potrebno, da se stavka hitro konča.
n Izpraznjena norišnica. Minoli teden je bila popolnoma izpraznjena norišnica pri Sv. Justu, ker so bili poslednji bolniki prepeljani v novo norišnico pri Sv. Ivanu.
n Našim sadjarjem. Kljub temu, da je bila letos huda zima, opaziti je po sadnih drevesih veliko število mešičkov, v katerih so že zdaj izvaljene žive gosenčice. Opozarjajo se vsi posestniki in lastniki. dreves, da te mešičke poberejo in zažgejo, ali kako drugače pokončajo. To naj store že v svojem last nem interesu ne glede tudi na okolnost, da je to že zakonito zapovedano. Dalje se opozarjajo sadjarji, da treba sedaj na zgodno pomlad drevesa očistiti tudi od vsake druge nesnage, kakor so mah in lišaji, obrezati jim suhe in nepotrebne veje ter obnoviti mazilo na papirnatih pasovih po drevesih.
Naši poljedelski potovalci, ki so bili lansko leto na poučnem potovanju na Češkem, pripovedujejo, da niso videli na Češkem enega samega sadnega drevesa brez pasu, namazanega z lepilom. — Kakor znano, to lepilo brani, da ne morejo samice „pedičeve“ in pa druge golazni zlesti na drevo, da bi tam za-legle svojo požrešno zalogo. Čehi nam prednjačijo in so nam učitelji v marsičem; posnemajmo jih tudi v tem!
n Ubegi avstrijskih vojakov na Laško se vedno bolj in bolj ponavljajo. V laških no vinah se bere skoro vsak teden o avstrijskih vojaških beguncih beguncih, katere so na Laškem ujeli. Največkrat jih prisili lakota, da se ali sami prijavijo, ali pa jih zasačijo pri prodaji avstrijskih predmetov, kakor orožja, službene obleke in drugo. Begunce izroče navadno vojnemu sodišču v Veroni, kjer na vprašanje, zakaj da so pobegnili navajajo večinoma vsi kot vzrok slabo hrano in kruto neznosno ravnanje.
3z 3stre.
i Iz Doline. V nedeljo smo pokopali gč. Jerico Zupan, sestro prečastitega g. dekana. Bolehala je dolgo časa in zelo veliko trpela,
pa vse potrpežljivo in udeno v voljo božjo prenašala. Bila je do vseh prav dobrega srca. Naj v miru počiva !
i Dična N. D. 0. se je v Dolini zopet proslavila z omiko svojih članov. Zadnjo nedeljo je en odbornik v spremstvu dveh tovarišev vso pot od Krogel do Doline kričal zmerjal, klel in blatil g. kaplana Cesta je bila polna otrok in drugih, ki so imeli pri liko učiti se lepega vedenja od teh narodnih organizatorjev. Na „Zarjo“ so strašno hudi, če jih po pravici okrca. Iz srda hodijo potem razsajat v hišo katerega mirnega človeka, o kojem sumijo, da jih je opisal. Imamo tudi takega organizirauca, ki se ne odkrije niti, če sreča duhovnika, ki nese sveto popotnico k bolniku. Največ teh organizirancev se tolaži s svojo „mirno vestjo“, ki jim dovoljuje čisto svobodomiselno življenje. Nekateri te sorte se pa jezijo na žigice S. K. S. Z., ki jih kupujemo, češ da od teh ni nikoli računa in da se ne ve, kam gre čisti dobiček. Naj se le potolažijo in naj čitajo «Slovenca», pa jim bo vse jasno.
3z okolice.
o Iz sv. Ivana. V četrtek 25. pretek, mes. se je vršil drugi -redni občni zbor „Slov. kršč. izob. društva“ pri Sv. Ivanu pri Trstu. Ob veliki navzočnosti društvenih članov in članic je društveni predsednik g. Anton Čok otvoril občni zbor in pozdravil navzoče posebno pa odposlanca „Slov. kršč. soc. zveze“ g. Fr. Terseglava. Omenil je nadalje razne dogodke iz društvenega delovanja in nato je podal besedo društvenem tajniku g. Ivanu Križmanu. Ta je poročal, da je bil I. redni občni zbor dne 9. marca 1908. Odbor je imel v minolem letu 13 sej in v tekočem letu 3 seji. Društvo je bilo zastopano na vseslovenskem mladeniškem shodu v Škofji Loki s tremi člani. 14 dni pozneje je poročal društveni član Mirko Sušmelj, kaj so tam lepega videli in se naučili.
V	svrho gojitve telovadbe je poslalo društvo člana g. Karla Dequala v Šent Vid, da se izuri v telovadbi. Ko se je povrnil, je imelo društvo po malem telovadne vaje.
Društvo si je v tekočem letu nabavilo tudi tamburice. Naši dobri somišljeniki so nam pri nakupu istih dobro pomagali. Tamburaški zbor šteje 12 članov, kateri pridno tamburaj o, ter upajo nastopiti o Veliki noči. Učitelj je g. H. O. Vogrič, kateri uči dvakrat na teden, vsaki krat po dve uri.
Dne 13. septembra 1908. se je vršil izvanredni občni zbor, pri katerem so se pra-vilH v toliko spremenila, da smejo biti člani društva tudi ženske.
Predavanj je bilo 9. Imeli so jih gg.: Terseglav, Ukmar, dr. Krek, dr. Lampe in drugi. Imeli smo tudi nekaj priprostih predavanj, katere so izvajali člani sami. Odslej se jih bodemo bolj gosto posluževali. Veselic je bilo 5. — Vse veselice so dobro vspele in bile so dobro obiskane. Vršile so se v dvorani „Kons. društva“ pri cerkvi.
Dne 19. septembra 1908. je bil ustanovni občni zbor tržaške S. K. S. Z., na katerem je bilo društvo korporativno zastopano.
Društvo šteje 58 rednih članov. Od teh je 26 možkih in 32 ženskih. Med letom jih je izstopilo 5.
Če ravno nas je malo, hočemo pa vsaj mi vstrajati pri razširjevanju krščanske misli ob Adriji. Raje malo pa dobrih, kot veliko pa plitvih.
O delovanju knjižnice je poročal član Mirko Sušmelj. Knjižnica šteje približno 200 knjig; 116 leposlovnih, 17 zemljepisnih in zgodovinskih, 16 gospodarskih in socialnih, 16 raznih leposlovnih časnikov in 11 nabožnih knjig. Čitateljev je 93, ki so prečkali 930 knjig. Vsak čitatelj je povprečno preči-tal 10 knjig. Vsaka knjiga je bila prečitana 4—5 krat.
Konečno je priporočal, naj se v večjem številu poslužujejo knjižnice, ter prosil odbor naj nakupi nove knjige.
Ker je bil blagajnik zadržan je mesto njega poročal g. predsednik. Društvo je imelo dohodkov K 1297*09 stroškov pa 1295-21. Sprejeto.
V	odbor so bili izvoljeni: Čok, Misle j, Ferjančič, Križman, Špacapan, Štrajn in Čer-golj. Pregledovalca računov sta prejšnja in sicer gg. J. M. Mari in Afrič.
Ženski odbor je ostal isti in sicer gg. Vitez, Udovič, Pahor, Gropajc in Brana.
Ker se ni nihče oglasil k besedi je predsednik zaključil občni zbor in nato je imel g. Iv. Tersbglav predavanje. Predaval je o naši mladinski organizaciji, alkoholu in koristi telovadbe.
Ker je prišel hvala Bogu vendar čas, da se ustanovi „Telovadni odsek“, ki bo prvi na tržaškem in v Istri, so bili v pripravljalni odbor izvoljeni Ferjančič, Novak, Dequal, Sušmelj in Zupančič.
V	kratkem se bo vršil ustanovni občni zbor, ki se bo pravočasno naznanil.
o Velika nesreča se je zgodila dne 1. t. m. zjutraj pod Skednjem pred izseljeniškim domom „Austro-Amerikane“. Vsled nepazljivosti stari še v je prišla pod voz elekrčnega tramvaja 4 letna deklica neke družine izseljencev. Voz jo je podrl na tla, jo potisnil pod varstveno desko na sprednji strani, jo pritisnil za vrat in jo zadušil. Zavirača ne zadene nobena krivda, ker je že od daleč
dajal znamenja, a ni mogel več ustaviti voza. Stariši, pazite na otroke!
Cerkveni vestnik.
c Veliki teden. — Obredi velikega tedna se vrše v raznih tržaških cerkvah po tem-le vsporedu:
1)	V cerkvi sv. Justa: Oljčno nedeljo ob 10. uri blagoslovljenje oljenih vej, ob 3 popoldne začne izpostavljanje sv. R. T. v 40 urno češčenje, prihodnje dni v ponde-Ijek, torek in sredo bo začelo češčenje že ob 5. uri zjutraj, konča pa v sredo ob 11. uri in pol predpoldne. Veliko sredo, četrtek in petek bodo jutranjice in hvalnice ob 5. popoldne. Veliki četrtek ob 9. uri bo slovesna škofova maša z blagoslovljenjem sv. olja in umivanjem nog. V soboto zv. ob 6V2 bo procesija vstajenja. Veliko nedeljo ob 10. slovesna škofova maša s pridigo in papeževim blagoslovom.
2)	V „jezuitski cerkvi procesija vstajenja v nedeljo ob 6. zjutraj.
3)	V cerkvi Nov. sv. Antona, Blagoslovljenje oljk ob 9. uri, ob 3 in pol bo pa na oljčno nedeljo slovesna pridiga. Veliko sredo ob 5. uri pop. jutranjice in hvalnice. Veliki četrtek ob 6 in pol slovesna maša, ob 5 in pol zvečer jutranjice in hvalnice. Veliki petek ob 5 in pol zjutraj slovenska pridiga, ob 11. nemška, ob 7. zvečer italijanska. — Cerkveno opravilo začne ob 8 in pol, jutranjice pa ob 5 in pol zvečer. Veliko soboto začne cerkveno opvavilo ob 8. uri, procesija vstajenja bo pa ob 6. zvečer.
4)	V cerkvi Star sv. Antona. Na oljčno nedeljo ob 9 in pol blagoslovljenje oljk, popoldne ob 4. sv. blagoslov v slovenskem jeziku. Veliki četrtek ob 7 in pol sv. maša, zvečer ob 7. uri pa psalm „Miserere“, potem italijanska pridiga. Veliko soboto začne cerkveno opravilo ob 6 in pol zjutraj; zvečer začnejo jutranjice ob 6 in pol potem bo procesija vstajenja.
V cerkvi sv. Jakoba. Oljčno nedeljo bo blagoslovljenje oljk ob 10. uri, popoldne ob 3 pa slovenska pridiga in križev pot s lagoslovom. Veliko sredo, četrtek in petek jutranjice in hvalnice ob 5. popoldne. Veliki četrtek slovesna maša ob 7. zvečer ob 7. pa italijanska pridiga. Veliki petek začne cerkveno opravilo ob 8. uri, ob 7. zvečer bo pa slovenska pridiga Veliko soboto začne cerkveno opravilo ob 7. zjutraj. Veliko nedeljo začnejo jutranje molitve ob 4 in pol zjutraj, potem sledi ob 5. uri procesija vstajenja. Ob 9 in četrt predpoldne bo slovenska pridiga. Popoldne blagoslov samo ob 4 in pol. —
6)	V cerkvi sv. Vincenca. Oljčno nedeljo bo ob 10 blagoslovljenje oljk, ob 2 in pol pop. slovenski križev pot. Veliki četrtek ob 6 in pol zjutraj slovesna sv. maša, zvečer ob 6 m pol pa slovenska pridiga. Veliki petek začne cerkveno opravilo ob 8. zjutraj, zvečer bo 6 in pol italijanska pridiga. Veliko soboto začne cerkveno opravilo ob 7. zjutraj. Ob 7. uri zvečer bodo jutranjice in potem ob 7 in pol procesija vstajenja. Veliko nedeljo bo slovenski blagoslov ob 3 pop.
7)	V kapucinski cerkvi bo procesija vstajenja veliko nedeljo ob 6 in pol zjutraj.
Veliki četrtek in petek bodo vse tržaške cerkve zaprte že ob 9. zvečer.
c V prospeh „Sv. Detinstva“ bo cerkveno opravilo v cerkvi M. Dev. Večje dne 13. apr. ob 6, zvečer.
c Križarska vojska molitve za spreobrnjenje Afrike. Družba sv. Petra Klaverja vabi vse zveste ude katol. cerkve k udeležitvi „Križarske vojske molitve za Afriko“, katero napravi vsako leto za spreobrnjenje ubogih zamorcev Afrike in ki obstoji iz devetdnev-nice v pripravo na praznik „Varstva sv. Jožefa“ (3. nedelja po veliki noči).
Luč sv. vere še zelo malo sveti v onem temnem delu sveta, kjer bi bila žetev sicer velika, a delavcev manjka, kateri bi jih več spravili v prostore nebeškega Očeta. Številb katoliških misijonarjev, kateri se iz Evrope tja pošiljajo, ne zadostuje velikemu in težavnemu podjetju.
Zato kliče družba sv. Petra Kla verja prav toplo vse one, kateri so do sedaj afri-kanske misijone velikodušno podpirali, naj bi tudi molitev, kot delo ljubezni, za rešitev ubogih poganov opravili.
Križarska vojska molitve se začne letos s 23. aprilom in traja do 1. maja. Opravlja se lahko za to devetdnevnico molitev k presvetemu Srcu Jezusovemu za zamorce v Afriki, sestavljena od umrlega misijonarja v Zambesiji P. Menyhardta. Dobi se ta molitev brezplačno v povoljnem številu, v slovenskem, nemškem, laškem, češkem, hrvatskom, ogrskem in slovaškem jeziku, pri „družbi Sv. Petra Klaverja“, Trst, via del Ronco 6 ali pa Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 8.
Razne vesti.
r Tragična usoda rodbine Vereščagin. V
Petrogradu se sedaj mnogo govori o žalostni usodi, ki je zadela rodbino Vereščagin. Vsi člani te rodbine so se odlikovali s hrabrostjo in izrednim značajem. En brat, Vasilij Vereščagin, znani slikar, je izgubil življenje v
rusko-japonski vojni na vojni ladiji „Petro-pavlovsk“ skupno z admiralom Makarovom. Drugi brat Nikolaj Vereščagin je umrl za opeklinami, ki jih je dobil povodom neke železniške nesreče. Tretji brat Sergej Vereščagin pal je pri Plevni v rusko-turški vojni. Četrti brat je zblaznel, peti je posve osiromašil, šesti brat, Aleksander Vereščagin general v ruski vojni, se je nedavno ustrelil. Mati teh šestero bratov in njena hči sta umrle za operacijami.
Za kratek čas.
Dober lovec.
„Ampak, prijatelj, zakaj pa vendar nisi ustrelil zajca, ki je tekel mimo tebe?“
„Ja, vedi, jaz ne streljam rad v teku“. „Imaš prav; tudi jaz vedno počakam, da se zajec malo vsede“.
Preveč dela.
Sosedin ja : „To je pa že grozno, kako so tvoji otroci razposajeni“.
Druga sosedinja: „Da, da, vsaj se že pripravljam celo leto, da bom te paglavce nabila, pa nimam nikdar časa“.
pravljice o potresu.
O vzrokih in o sili potresa je že od davnih časov razmišljal človeški um in tudi marsikako zanimivo zgodbico je skovala domišljija.
Kitajci pripisujejo še dandanes potrese hudobnemu duhu in po vsakem potresu darujejo razdraženim demonom velike žrtve, da bi jih potolažili. — Prav take pripovedke so imeli prejšnji Indijanci, ki so prebivali v državi Južne Amerike, Peru. Ti so namreč mislili, da vstane Bog včasih s svojega prestola, da bi svoje ljudstvo štel. Pri vsakem njegovem koraku se strese vsa zemlja. Ko zaslišijo prebivalci potres, stečejo vsi iz svojih hiš in kričijo: „Tukaj, tukaj smo!“ Na ta način so hoteli Bogu štetje olajšati. Neki holandski trgovec pravi, da je po velikem potresu rekel kralj, da dela to duh njegovega očeta, ker ne izpolnjujejo starih postav. Darovali so takrat tri v boju vlovljene poveljnike in tako jezo duha potolažili. Celo najnižji kulturni narodi n. pr. prebivalci Anda-manskih otokov imajo demona gozdov Erem-changala, h kateremu, ako se zemlja pod njihovimi nogami trese, trepetaje molijo in vzdihujejo. Tudi grško bajeslovje ima take in enake pripovedke o potresu. Čeprav so naravoslovci že od nekdaj preiskavah vzroke potresa in dasi je grški modrijan Aristotel napravil podlago h kasnejšim vulkanskim teorijam, vseeno so nastale med ljudstvom razne pripovedke. Bog potresa je bil Poseidon, ki je bil tudi Bog morja. Mislili so namreč, da voda stresa zemljo. Spartanci so ob začetku potresa zapeli pesem Poseidonu. A ris tofan je želel svojim sovražnikom pogubo in rekel: „Da bi Poseidon vsa stanovanja sovražnikov porušil!“
Tudi pod zemljo zaprti demoni so imeli tako moč, s ko j o so stresali zemljo in metali lavo iz vulkanov. Pod vulkanom otoka Isclvje je vklenjen velikan Tifoj. Hesiod (grški pesnik) piše o nekem potresu približno takole : „Vsaka glava Titanov je lučala ogenj iz sebe, vsaka dala iz sebe glas, ki je bil v časi podoben tulenju velikanskega bika včasi pa lajanju psov. Takšni strašni glasovi so prihajali izza gora.
Rimljanom je boginja Tela izlivala ob potresu vso svojo jezo. Paganski duhovniki pa dostikrat niso vedeli, se li zemlja na povelje Tele ali kakega drugega boga trese; zaradi tega tudi niso izrekli pri darovanju imena boga, ker so se bali, da ne bi pravega prosili.
Med narodi na severu je bil Loki, bog ognja, ki je tresel. Ležal je namreč zvezan v neki pečini. Nad njegovim obrazom je bil črv, ki mu je spuš al neprenehoma kaplj:co za kapljico strupa na obraz. Lokejeva žena pa je držala čašo nad obrazom svojega moža in tako lovila strup. Ko je bila čaša polna, morala je strup izliti. Med tem je pala kapljica strupa na Loke ja. Ta se je zvij*! v strašnih bolečinah in mukah in s tem zvijanjem stresal zemljo. Neka druga scvemo-nemška pripovedka pravi, da Lokejeva hči, velikanska kača, ovije s svojim trebuhom celo zemljo in jo stisne, da se vsa zemlja strese.
Prav take pripovedke najdemo v divjih narodih. Prebivalci Južne Amerike so mislili, da plava pri potresu kit, velika riba, skozi osredje zemlje. Japanci imenujejo vzrok potresa želvo, najbrže zato, ker nas valovito gibanje potresa spominja na plazenje kač in drugih živali j.
Še dandanes je med poganskimi narodi vse polno takih neumnih in smešnih bajk ali pripovedk. Svetni učenjaki take bajke zelo radi nabirajo in jih nekam častitljivo hranijo ker pravijo, da se v njih zrcali duša naravnega človeka. Med tem pa, ko take nespametnosti spoštujejo, imenujejo kaj radi krščansko naziranje nazadnjaško in starokopitno zato, ker vidi v teh silovitih prirodnih pojavih prst pravega Boga.
Listnica upravništva.
Gospč. Marija Jug. Denar prejeli. Hvala!
KOLEDARČEK:
Mali traven — April.
3.	Sobota: Abundij, škof ; Bihard, škof ; Žarko. — Zgod. kol. : Bitka pri Mohaču leta 1687.
4.	Nedelja: 6. postna (oljčna. — Jezusov prihod v Jeruzalem). Izidor, škof. Zgod. koledar: Danton obglavljen 1. 1794.
5.	P o n d e 1 j ek: Vincencij, spozn.; Irena, dev. -— Zgod. kol. : Na Francoskem na kmetih proglašena komuna. + Weber leta 1894 (Ščep ob 9,34 po noči).
6.	Torek: Sikst, papež ; Celestina, muč. — Zgod. kol. : + Sv. Metod 1. 885 : * Sokrat leta 496 pred Krist. ; + M. Corvin 1. 1490.
7.	Sreda: Herman, spozn.; Eberhard, pušč.;
— Zgod. kol. :	+ Tegetthoff 1. 1871 ; * Jacobšen,
danski pisatelj.
8.	Četrt ejc : 4- Veliki četrtek: Adalbert, škof.
9.	Petek:	+ Veliki petek; Ezekijel,
prerok. — Zgod, kol.:	Nadvojvoda Maksimilijan
sprejme meksikansko krono v gradu Miram ar 1. 1864 ; + Lassale, ustanov, nemške soc. demokracije 1. 1825.
Vreme: pravijo, da za veliko noč ne bode prida. —
Cjudska hranilnica in posojilnica
pri sv. Ivanu pri Trstu — podurad v Trstu ulica delle Poste štev. 9. — na-
nanja da se je vsled dovršene poz-prave svojih prostorov naselila
v ulici
iellc poste štev. 9.
Poslovalo se bo od 8 in pol do 12 dopoldan in od 3 do 4 in pol pop.
tiskovine za čč. župne urade
priporoča
Prodajalna „Kat. tisk. društva“
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dose daj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii;Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Neto v smislu „Ne temere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIM 1
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo , &
-- KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najfinejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — I R S T.
K UPUJ TE
»Vžigalice v korist obmejnim Slovencem“
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica delle Poste 9.
Slovenec KONRAD SKAZI,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
- Prodajalna
katoliškega tiskovnega Društva
v TRSTU
se priporoča v nabavo spovednih in obhajilnih listkov za velikonočni čas.
p*~ NAROČAJTE „ZARJO“ 42® Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skupaj.

Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Stantic
Josipu
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
Z A2LOG-A
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — ( ene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. krste, družinska pogoščeni a itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
DOTO POGREBNO PODJETJE
pisarna in prodajalna Via Vincenzo jjdlini št. 13.
Telefon 14-03. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-03
Zaloga oprave ulica Massimo d’ Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo: HENRIK STIBEL in drug.
Protajalia MOIfiEGi TKOVNEGt DBOŠTVl
- - V TRSTU, ulica delle Posle štev. 9. --
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito Duhovšično opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg a K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova“ kg a K 4,40, II. vrste kg a K. 2.40, okin-čane sveče kg a K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) a kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju a K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„katoliško tiskovno društvo“ v Trstu.
Dobava cerkvenih oblačil 222 £ £ £
cerkvenih potrebščin vsake vrste.
Odgovorni urednik ; Ivan R•• i c
1
Izdaja: KatoL tiskovno društvo v Trstu.
Tiska: L. Herrmanstorfer.