/

Edini akwenslri dnevnik ▼ Zedin jenih državah s-
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
tu
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily < in the United States. >
Issued every day »cepi Sonda?« —: ud Legal Holidays r— 50.000 Readers.
JLniVv
TMUKFON PIBAftirS: «#87 CORTLANDT.	ffntmt U SMoni-GIaii Matter, lepUmbtr 11, ltOt, at tha Fort Offlca ai Haw York, M. T* mašm tka AM of Oomgrma o* Mm	oik S, 1879.	nLKfov m	IAXM11 MU m	ORTLAJTDT,
NO. 88 — ŠTEV 88.	NEW YORK, FRIDAY, APRIL 14, 1916. — PETEK, 14. APRILA, 1916.		voLum x:	KIT, m LRU]	
Strašne izgube nemških in francoskih čet pri Verdumi.
TRETJA BITKA SE BO VKRATKEM ZAČELA. — OB8TRELJEVANJE VIŠINE STV. 304. — FRANCOSKA ARTILERUA JE OBSTRELJEVALA KOLODVOR V NOVEANT SUR MOSSELLE. — NEMCI SO VDRLI V ANGLEŠKE STRELNE JARKE PRI LA BOISELLE. — VROČ ARTILERIJSKI BOJ OB BELOUŠKI FRONTI. — FRANCOZI SO IZGUBILI PRED VERDUNOM 150,000 MOŽ.
Nemčija in Amerika.
Kakšen utis je napravila nemška nota na ameriške vladne kroge. — Nova nota Združenih držav.
Washington, 1». «'., aprila. — Državni tajnik Lansing rekel predsedniku Wilsonu, da jo nemška vlada v svoji zadnji tinti deloma pripnznala. da so nemški podmorski čolni pomotoma potopili parnik "Sussex".
NVmSka vlada j«' i/javila, da je poveljnik nemškega podmorskega eolna potopil n^k parnik. katerega je smatral za anprloško pomožno križarko. — Potemtakem ni niti najmanjšega dvoma, da jrre v tem slueaju za "Sussex".
Napetost med Združenimi državami art Nemčijo se je zadnji čas precej zmanjšala. Predsednik Wilson ho v najkrajšem easu poslal X'emeiji novo noto, v kateri bo ustrajal pri trditvi, da je nemški podmorski čoln potopil "Sussex", in zahteval primerno odškodnino.
Nemška nota ho jutri predložena ."lanom kabineta. — Kaj lahko se pa tudi zgodi, da ho cela zadeva še za cel teden preložena, z ozi-rom na situacijo v Mehiki.
Pariz, Frnnrijn, VX aprila. — Poročilo, ki ga j o izdalo <1m»os popoldno fnnunsko vojno ininislrstvo, se glasi:
Ponori m o ni oh vordunski fronti pripetilo ničesar posebnega. Včeraj zv«*«Vr so Nona*i vprizorili napad na višino	toda opraviti niso inogli veliko, k«-r so naše
Mrojne piiskf* strahovito gospodarile v njihovih vrstah.
V splošnem vlada oh fronti mir.
Pariz, Fran«*ijn. 13. aprila. — Vojno ministrstvo naznanja sledeče:
- - Zapadno od reke Maas je nemška artilerija neprestano obstreljevala našo fronto pri hribu L<* Mort Hotnme in rnmmicres. Vzhodno od reke Maas je bila artilerija le malo v akciji. Neka naša baterija je bombardirala postajo v Voveant-sur-Mossell«' in jo popolnoma razdejala.
Xa fronti med Oiso in Aisno vlada skoraj popolcn
mir.
Pariz, Francija, aprila. — V bojih prod Verdn-notn .j.- zopet nastal odmor. Izmneena nemška armada poti. Imje jWitka. Prodno bo začela znova napadati, bo morala izpopolniti svoje oddelke, popraviti poškodovane topove ter se nanovo preskrbeti z mnnieijo.
Tukajšnji vojaški strokovnjaki so prepričani, da go-j •»♦ ml Petam tudi v bodoč-e ne bo izpremenil svoje metode,' nmpa?. da bo ostal lepo v defenzivi.
< It neral Peta in j«- popolnoma zadovoljen s tem, ker so Veniei izgubili pred Venlnnom trikrat toliko mož kot pa Fran • v.'\ Ako pravijo Nemci, da je postalo pred Verdu-»p.m 1~»0,<H)0 francoskih vojakov nesposobnih za bo j, Fran-
>/i ;>'i\ lahko trdijo, da sm jih izgubili Nemei prokn o00 sklenil, je tudi uspešno izvršil. Vsi t i<oč.	| hoji, ki so se vršili od 7. januarja
Ki .i .... i ..... :i .. i „	.1 i	ii- , pa do današnjega dne, so se za nas
aUormtro h<» nastopil ugoden trenutek, bo poklical - , . ,	,• ,
, ,,	■ .	,	,	i uspeauo končali. — \ jeli smo ka-
T'tal I etam rezerve / ojaeeno armado se mu bo posre-|kih 400 avstrijskih vojakov in za-
• pognati Nemce nazaj in napraviti konec obleganju plenili veliko vojnega inaterijala.
Italjani.
Izjava italijanskega poslanika v Washimrtonu. — Zadnji boji so bili za Italijane uspešni.
Washington, D. O., 13. aprila. — Iz podatkov italijanskega gene ralnega štaba je izdalo tukajšnje italijansko poslaništvo sledeče poročilo :
Ko ko se začtile nemške operacije proti Verdnnu, je sklenil italijanski generalni štab napasti z vso silo sovražniŠko fronto, da hi tako preprečil Avstrijcem, da ne bi po-šiljali svojih čet v severno Fran-eijo na pomoč nemški armadi. — Kar je italijanski generalni štab
Velika zorota.
Vrelima
Pariz, Francija, 1L\ a]>rila. — Zdaj s«* izd*-ljuje v fran-»skili tovarnah za mimicijo tridesetkrat več trehpalčnili strdkov kot s<- jih j<* izdelovalo začetkom vojne. Vee-h izstrelkov so isdotjiiji* št iridesetkrat več.
London, Anglija, lit. aprila. — Nemci so vdrli v to-I ponori v angh-ške strelne jarke pri I* Boisollo, tfKiar P«meri z našimi zelo slabo
liirle/.i so jih kmalo pregnali.
Zadnjo noč je vprizoril sovražnik In napade na an-!■ -k** strelne jarke vzhodno od Carney. Na obeh straneh
Avstrijci so dobili v naglici ne-kaj ojačenj in so poskušali začeti z ofenzivo proti tJoriei in I'al Piccolo. Italijanske čete so vprizorile protinapad in vjele preko sedemsto sovražnikov.
Avstrijski zračni napadi so se
bne-
. Posledice napada.
^rL^^^ -vražnik.. ni k.,,-,.o
niči ministrski predsednik Asqwith, da je bilo vsled zadnjih napadov nemških Zeppelinov mrtvih oziro-
drugega kakor umakniti se. Paril, Francija, Y.\. aprila. — Tz belgijskega gin vrt e-a stana poročajo:
Oh i'1'li fronti ><» se vršili manjši artilerijski spo-
Ii *	• i • i	..	'-ufliu i n i nrniauia i
i, k» pa niso imeli nobenega upliva na splošen položaj. bolj je bilo prlzilliet^ Berlin, Nemčija, i:t. aprila. — Časnikarski poroče-! Angleži so zadnji čas
ma ranjenih več oseb. Natančen se-; znam bo sestavila policija. Naj-
mesto Le it h. i obrežje prav
III« i.|.i, i.i. .tpriia. — ' asnikarskl poro<*e-. Angleži so zadnji čas obrežje prav alci, ki se mudijo na front i, pravijo, da so po francoskih 'lobro zavarovali, tako da se ni več »oročilih izgubili Neinei najmanj 200,000 mož. Izgube pri hali 0,1 stra?' noniškil1 Zeppelinov lokom nemškem bataljoni, so baje znašalo l,07tTmoz. rc tako XeUk° ^^
bi bilo to res. bi moral biti vsak mož tega bataljona mr < \ oziroma ranjen. Ko je napadel trinajsti nemški zboi vas Yaux, je padlo sedemnajst tisoč Nemcev.
/i	• i	« •	|	.	I "iiciu iniiwuu, na je mi>/.hm:ii
asi ii karskim poročevalcem se je posrečilo iz zanos-jdee portugalskega kabineta P< ljivogn vira dognati, da so nemške izgube veliko manjše, li deželi veliko razburjenje, kot pa francoske. Francozi so zgubili 150,000 vojakov, to so približno štiri armad ni zbori.
Najboljši dokaz, da so nemške izgubo le malenkostno, ;e to ker niso vjeli Francozi skoraj nič nemških vojakov. Vm oni, katere so vjeli, so bili hrabri nemški vojaki, ki so neprebrano-prodirali ter izgubili vso zvezo s svopmi oddelki
N mci že sedem tednov neprestano pokopu jejo fran-eoske vojake in spravljajo ranjence v bolnišnice.
Kodanj, Dansko, i:*, aprila. — Ker je nemški presto-lonasbdni k izprevidel, <la pred Vcrdnnom ne moro veliko opmviti, najbržo naprosil vlado za nova ojačenja. \ nnjkrajši-rn čn»n se !m začela pred Vcrdnnom tretja bitka, od katere bo vse odvisno. Francozi so baje nanjo prav dobro pripravljeni.
Nemiri na Portugalskem.
Berlin, Nemčija. ].'{. aprila. — Iz španskega mesta Bajados je dospelo poročilo, da je povzročil pa-
po ce-Ar
mada je baje odločno proti temu. <la bi se Portugalska pridružila Anp-liji. Vojaki pravijo, da pod nobenim pogojem ne bodo umirali za anpleike interese.
ProklaiLaeija vojnega ministra je imela svoj izvor v angleškem eoslaniitvu in je bila objavljena brez vednosti kabineta.
V Lizboni sta se spnntala dva polka. Po dolgotrajnem prizadevanju se je posrečilo mornariškim vojakom napraviti mir.
Zaplenjena pošta.
Včeraj je doapel v newyorsko pnst»ni«če d*QHki parnik '* Pride-hek vm." V Kirkwalu so vzeli
Dementlrana vest. London, Anglija, 13. aprila. — Angleška vlada je danes odločno
Turški napadi pri Bitlisu. London, Anglija. 12. aprila. — Neko rusko poročilo naznanja, da so odbili Rusi	turikc napade
pri Bitlisu.
dobe vsi nafti naročniki v Pennsyl*
, deinentirala vest, da je padlo v. vajnJJi fcnjfff1*" "Nova postava za bitki pri FeLahie 3000 angleških ] ponesrečeae delavce v Pennsjlva-
Dozdaj so aretirali osem zarotni kov. — Strojniki nemškega parni-ka zapleteni v zaroto.
V	sredo so aretirali pristaniški nadzorniki uslužbenca Ilamburg-Amerika družbe Enno Bode, Oto na Wolperuj, kapitana Kleista iz Ho bo ken i n elektrika Ernsta lie-i-keia, ki je hil prideljen moštvu parnika "Kricdrieh <ler (Jrosse" V s • štirje so obdolženi. da so bili zapleteni v veliko zarotn, kater« naloga je bila razdejali kolikor mogoče veliko zavezniških parni-kov. ki zapuščajo newyorsko pristanišče.
Včeraj se je podal zvezni detektiv Tunney v spremstvu svojih lo-varišev na parnik "Friedrieh der (irosse" ter aretiral prvega strojnika Karola Sehmidta, drugega strojnika Ceorga Prnedela ter \'i-ljem.t Paradiesa in Ernsta Oarha-de. Detektivi so jih prepeljali v nevvyorški glavni policijski stan.
Oni, ki so bili v sredo aretirani, so obdolženi požiga po prvem redu, ker so nameravali meseca maja lanskega leta zažgati parnik "Kirkoswald" in so položili na parnik tudi bombo.
Zagovarjati se bodo morali pred zveznim sodiščem.
Detektivi imajo baje dokaze, da je zarotnike plačeval bivši nemški vojaški atašej v Ameriki, pl. Pa-pen.
Tunney je izpovedal, da je dala neka izjava poročniku Fava, ki je tudi ohdolžen zarote, povod, da so začeli iskati njegove tovariše in jih po čudnem naključju tudi dobili.
V	If oho ken so zaprli kemično tovarno, katere superintendent je bil kapitan Kleist.
Usoda Srbov.
Republikanci proti linčanju.
Macon, Ga., 12. aprila. — Na državni republikanski konvenciji se je včeraj jako veliko razpravljalo o linčanju. Delegati so izjavili, da bi bilo najboljše, če bi morala vlada plačati sorodnikom linčane o-sebe 100,000 dolarjev odškodnine in da hi šerif, v katerega okraju je bilo linčanje izvršeno, ne mogel biti več izvoljen.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRIJO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje ▼ AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-1 i j o n o v kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati Cene:
Srbi so morali na svojem umikanju strašno pretrpeti. — Srbski kralj Samo štiristo mož.
Berlin, Nemčija, 13. aprila. — Dopisnik li.-,ta "Vossisehe Zeitung' se je pogovarjal z nekim srbskim vojakom, ki je bil navzoč pri umikat.ju srbske armade proti Jadran->ki obali. Povedal mu je, da so morali Srhi strašno pretrpeti, ko so se umikali preko zasneženih gora. Bili so skoraj brez obleke in brez jedi. Oh poti je bilo vse polno trupel. katera so kiju vali vrani in dru^e roparske ptice. Predno so se Srbi umaknili, so razdejali vse topove. .S.ir<••» strojne puške so vzeli seboj, katerih «!e|e so morali nosili sestradani vojaki na svojih hrbtih.
Kolona je si^čsla nekoč kralja Petra, ki je bežal v Crnogoro. — Kralj je vojake prav dobro slišal, kn so kričali za njim: "Kdo je kriv naše nesreče"'" — Ponoči so vojake napadale albanske bande.
Od eelejra polka je dospelo ramo 400 mož do obali. Vojake najprej poslali \ Skader. iz Skadra v Drač, odtatn pa na otok Krf. kjer so ji!i oblekli v angleške uniforme
jNapad na ameriške vojake. Značilna Carranzova nota.
V PARRALU JE PRIŠLO MED AMERIŠKIMI ČETA MI IN CIVILNIM PREBIVALSTVOM DO RESNEGA SPOPADA. — NEKATERA POROČILA PRAVIJO, DA J£ PADLO 150 MEHIKANCEV. — NAPAD IZ ZA SEDE. — PERSHINGOVA EKSPEDICUA JE PO POLNOMA OBKOLJENA. - CARRANZI JE ŽAL, DA SE JE VRŠIL SPOPAD V PARRALU. — NOTA DRŽAVNEMU DEPARTMENTS
Ustaja na Kitajskem.
Trije revolucionarni voditelji u morjeni. — Juanšikaj se boji intervencije. — Japonska na straži.
Šanghaj, Kitajsko, 13. aprila. — CJoverner province Kiansi je danes izjavil, da je njegova provinca neodvisna od vlade predsednika •Juanšikaja. — Provinca Kiansi meri 72,000 kvadratnih milj.
Šanghaj, Kitajsko. 13. aprila. — Po vojaški konferenci, ki se je vr šila včeraj v Kantonu, so bili u morjeni trije ustaški voditelji.
Peking, Kitajsko. 13. aprila. — Kitajska vlada je danes telegrafi«-no naprosila voditelje revolucionarjev. da naj prenehajo s sovraž nostmi ter s tem preprečijo intervencijo kake tuje države. — Kitaj sko časopisje pravi, da preti Ki tajski i»d Rusije velika nevarnost.
Tokio, Japonsko, 13. aprila. — Kitajska revolucija je povzročila tukaj veliko razburjenje. Če bo šlo tako naprej, ne bo Juanšikai vt:č dolgo časa predsednik. — Ako bo potrebna intervencija, Japonska ne bo zaostajala, ampak bo ščitila interese svojih zaveznikov.
K.	•	k	K.	t
S____	.85	1	120____	15.90
10....	1.60	1	130____	17.25
15....	2.15	1	140____	18.55
20....	2.80	1	150....	19.90
26....	3.50	1	160....	21.20
30....	1.15	1	170____	22JS5
3G....	4.80	1	180....	23.85
40....	6.45	1	190....	25.20
45....	Gl15	1	200....	26.50
60....	«.80	1	250____	33.15
66....	7.45	1	300....	39.76
60____	8.15	1	350....	46.40
66....	880	1	400....	53.00
70....	0.46	1	460....	69.66
76----	10.10	1	BOO....	66125
80....	10.75	1	«00....	79.50
86....	11.40	1	700....	92.76
00____	12.05	1	800....	106.00
100....	13.25	1	000____	119.25
no....	14.00	I	1000....	130.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primoraai računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakuovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Lisi dospe na upad ponavadi pur dni kasneje in med tem, ko doU naslovnik list ▼ rok* m pri nas cene morda ie TOftrat spn-
Ruska fronta.
Berlin, Nemčija, 13. aprila. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
Južno od jezera Naroč se je vr-Ul včeraj vroč artilerijski spopad. Pri Baranovičih smo posrnali sovražnika v beg.
Petrograd, Rusija, 13. aprila. — Pri Jakobstadtu smo pognali po hudem boju v beg neko nemško kolono, ki je poskušala zasesti naše strelne jarke.
Pomanjkanje sladkorja. Berlin, Nemčija, 13. aprila. —
Po najnovejših odredbah ne bo lobila na Nemškem nobena oseba več kot en kilogram sladkorja na
mesec.
Meso se bo smelo v bodoče prodajati samo trikrat na teden.
Pomanjkanje premoga v Italiji
''Baseler Anzeiger" poroča: — Italijanski ministrski svet se trajno peča s pomanjkanjem premoga. Anglijo so naprosili, naj podajanja o prevozu premoga hitro konča. Razpoloženje v Italiji je slabo. Prava vojna stranka in vojni hujskači se sedaj obračajo proti vladi.
P0Z0S ROJAKI!
Kdor še nima Slovensko-Ameri Ikega Koledarja za leto 19X6, naj <a nemudoma naroči. V zalogi gs imamo samo če nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 centov. Naročite ga takoj!
Oo,
Washington, D. <\. 13. aprila. — Za ameriško ekspo-dieijo v Mehiki postaja situacija vsak dan bolj resna. V ParraHi je prišlo do vrneega spopada med ameriškimi vojaki in mehiškimi civilisti.
Tz raznih mehiških poročil, ki jih je dobil danes dr žavni department, je razvidno sledeče:
- Včeraj opoldne (12. aprila) je vdrlo 150 ameriških konjenikov v mesto Parral, katero so bile zasedle O.uranzovc čete. Mehiški poveljnik je naznanil poveljniku oddelka, da po pogodbi, sklenjeni med mehiško in ameriško vlado, ne smejo ameriške čete v nobeno mesto, v katerem se nahaja Carranzova posadka.
Pred mestno hišo so se začela pogajanja, pri katerih je bilo navzoče razen ameriških in mehiških vojakov, tudi skoraj vse prebivalstvo. Naenkrat je pa nekdo ustrelil: najbrže je bil to kak civilist. Amerikanei so začeli zatem streljati v množico, ki je tudi dobro odgovarjala s svojimi puškami in samokresi.
Carranzovi vojaki se te bitke niso udeležili, pač so pa poskušali svoje ljudi pomiriti. Streljanje je kmalo zatem ponehalo, toda opolnoči se je zopet začelo.
El Paso, Texas, 13. aprila. — Mehiška poročila popolnoma nasprotujejo ameriškim časnikarskim vestem.
V boju, katerega so se udeležile tudi Carranzove čete. je baje padlo 150 Mehikancev in dvajset ameriških vojakov.
El Paso, Texas, 13. aprila. — Ameriška ekspedieija pod poveljstvom generala Pershinga, ki šteje 14.000 mož. jc. popolnoma obkoljena od Carranzovih vojakov. Carranzovi vojaki so dobili naročilo, da naj čakajo nadaljnili povelj svoje vlade. Mehiška vlada bo skorajgotovo zahtevala, da se morajo Amerikanei podati domov.
Washington, D. O., in. aprila. — Državni depart meni jt sprejel od tukajšnjega mehiškega poslanika sledečo noto:
Quretaro, 12. aprila 191 G.
Kliseo Arredondo. mehiški poslanik.
Washington, D. 0.
Gneral Agiular je sporočil vojnemu tajniku, da vojaškemu poveljniku v Parralu nikakor ni bilo mogoče n-krotiti prebivalstva, katero je napadlo ameriške čete. ki so vdrle v mesto. Noeoj se je nadaljevala bitka med našimi ljudmi, in Amerikanei; na obeh straneh je bilo veliko mrtvih.
General Obregon je že izdal potrebna povelja, da bo prejkomogoče napravljen konec tem spopadom. Kljub temu .se je pa bati velikih nemirov, ker je ljudstvo želo razburjeno.
Prosim vas, povejte ameriškemu državnemu tajniku, da se je vse to zgodilo vsled nepravilnosti ameriškega poveljnika. V Parral je prišel brez dovoljenja, dasiravno je vedel, da pogodba prepoveduje vdreti ameriškim vojakom x kako mehiško mesto, v katerem se že nahaja mehi--ka posadka.
Nadalje vas prosim, da sporočite državnemu tajniku, da bi bilo zelo nespametno, če bi se ameriške čete še ka j časa mudile na mehiškem ozemlju. To bi bil povod neprestanim spopadom, katere pa moramo na vsak način pre-preeiti.	v. Carranza.
El Paso, Texas, 13. aprila. — Sodeč po zadnjih poročilih, se nahaja general Francisco Villa še vedno v dolini listina, kjer se pogaja z bratoma Arrieto, ki imata na razpolago kakih 3,000 vojakov. Tudi Villa je dobil zadnji čas precejšnja ojačenja.
Njegovi vojaki so zavzeli mesto Jiminez.
El Paso, Texas, 13. aprila. — Ameriška ekspedieija nahaja v zelo slabih razmerah. Še veliko slabše pa bo, ko bo nastopila dolga deževna doba. Doddov kavalerijski oddelek je bil baje eel teden brez soli. Ko so jo vojaki'dobili, so se jo razveselili kot otroci candvja. Nek drugi od-flclek je bil deset dni brez kave in sladkorja.
Bitka pri Bairbnrtu.
Petrograd, Rusija, 13. aprila. — Pri Bairburtu v Mali Aziji so jo vnela vroča bitka meri ruskimi iu turškimi vojaki. Rusi so se morali nekoliko umakniti, ker jc hil so-vražnik v veliki premoči. Na armenskem bojiapu prodirajo ' ob gorenjem teku reke Ti-
^mmm........
Glavno mesto Mehike.
Washington, D. C., 13. aprila. — General Carranza se bo kmalo presolil s svojo vlado v Mexico City, ki bo potemtakem postalo zopet glavno mesto Mehike. — V Que-retaro je njegova vlada le začasno nastavljena. — Carranza bo prišel baje ie jutri v Mexico City.
ii n iiinif -	........a

GLAS NARODA, 14. APRH/A, #16.
fe«
i
|i|	II K Dni) ft" kratkim, je nek tak list priobčil
ULHO nnllllun članek, v katerem je sramotil Slo-
(Slovenie Daily.) Owned and Published by th*
■LOVENIO PXTBXJSHINQ GO.
(a corporation.) FRANK BAKSER, President.
LOUTS BENEDTK. Treasurer.
Piece of Business o £ the corporation
and addresses of above officers: 13 Cor t land t Street, Borough of Manns t tan. New York Olty, N. Y.
fta celo leto velja list sa Ameriko In Can&do	93-00
pol let JL	9m
relo leto za mesto New Yortr.« pol leta as mesto New York.« Krropo sa vse leto t, ..pol leta . „ „ Četrt leta......

1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
*UEAS NAHODA" Izhaja vsak dan
lzvzemSl nedelj lu praznikov.
"(i LAS NARODA"
(-Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays: Subscription yearly $340.
Advertisement on agreement.
Lh, pi si bres podpisa In osebnosti ee ne
tjrlotoCujejo. Denar naj se blagovoli poiUjatl pe e-
Uoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-fclvaltfče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopišem ln poflljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
Oortlandt St.,	New York City.
Telefon 4887 OortlandL
Čudno sovraštvo.
lovi k bi mislil, tla mora vla-i med vladujočimi rodbinami <1! /..! v, ki so zapletene v voj-strašno .sovraštvo. Lzkazalo so ■ i t*-um ni tako. Prav odkri-i prijateljstva seveda ni, o solvit j »a ni nil i jrovora. Samo ->ki vojak mora biti jezen na ki'tra mužika, katerega ni še dar videl. Nemški cesar in ru-t-ar sta i>a sorodnika in si baje v* dno potom kurirjev dopisu-i t« r ob kakih slovesmejših pri-li drujLT drugemu čestitata. JVla-■uitna so res ta odkritja, ki jih »riolx'-il pred kratkim nek ame-i r-asnikar. vrjetna se nam pa
d je izbruhnila vojna med Av-» in Italijo, so vsi listi pisali, »o to prava naeijunalna vojna Hrvati in Slovenci na eni ter lani na drugi strani.
Slovem-il*. posebno pa pridih. je nekako prirojeno so-tvo di> Italjanov. Treba je po-• na silne krivice, ki so jih !i ltalj; ni po Primorskem na-Ijude-m, pa bo vsak vedel, za-in odkod to sovraštvo. Na Pri-■>kem -vo biti Čisto slovenski i, v katerih s«> bili uradniki vi lahonov, ki niso razumeli ene slovenske besede in še > iuo so komaj za silo lomili. j<* hotel dobiti slovenski ik v kakexu čisto »loven-, krajn na Primorskem dobro moral j>erfektno znati mčino.
J\t kaj bi navajali te zglede, saj so vsakomur znani in jih je več kot preveč.. Ce je bila avstrijska vlada kdaj prisiljena, da je rno-t tla dati odgovor na to, je odvrnila. ila sta Avstrija m Italija zaveznici iu s tem je bila zadeva rtv i Proti tako velikemu dokazu s« veda ni bilo nobenega ugovora.
l\-» je izbruhnila vojna, smo mislili, «la t>r» konec te protokeije, pa s nu presneto zmotili. Prijateljstvu Avstrije do Italije *e je le ualo ohladilo, kljub temu, da Ita-lija ni bila nikdar njena prijateljic«. Mogoče je avstrijski gospodi />■ v krvi, da vedoma. daje
iti i
> Iv»
radn
lužbe al jat
UJl
S t 11
asprotniku Avstrije in
vence. Tržaška Edinost" je priobčila odgovor, toda ta odgovor j«* bil konfiseiran takoj, ko je dobilo vojaško poveljstvo prvo številko v roke.
Otroci slovenskih družin, katere so odvedli v Italijo, morajo zahajati v italjanske šole. Umevno je, da jiin bodo učitelji po sili vcepili ljubezen do vsega, kar je ita-Ijansko.	x
V Ljubljani .ie za italijanske begunce italijanska šola. v kateri poučujejo italjanski učitelji.
Na italjanskih šolah na Primorskem in v Istriji se še vedno ble-ste bapisi: V. VERDI. (Viva Vit torio Kmanuelo IU' d "Italia = Zi-vi-I Viktor Emanuel, kralj Italije.) Avstrijska vlada tega ne vidi oziroma noče videti.
Še vedno je naklonjena sovražniku, zaradi katerega so naši ljudje prelili že potoke krvi.
In kaj se bo zgodilo, ee ga premagajo..' Kakšen dobiček bo imel slovenski narod od tega ? Vsi vemo. da nobenega.
Životaril bo iz dneva v dan in
ma z. Blatne Brezovice, obč. Vih- pajden v Rusiji 1. 1066. — 1057. J združeni, da, tnintam e<*1o nelo^r
nika. Mladima poročencema želim'in Assemanov (vatikanski), pisan Ijivo zedinjeni.
veliko medenih uric in dolgotra-1 z glagol ie o. najden v jugozapadni'_ (Pride še.)
jen .srečen zakon! Pozdrav vsem Bolgariji iz XI. v. itd.; — Apo-' LISTNICA UREDNIŠTVA
rojakom iu rojakinja m po širni aljola: Trdinov v Moskvi leta | J. g Cleveland, O. — Na dolič-
Amenki-Car Mramor 140 119o.. Oehru ski pri Grigorovicu nega odvetnika sc prav lahko obr-
1 hTUrCo nt 'T1SarbOT:>dah': „ ltdV Y ra; Pogodmovstol- not(1; on yam ,m ^ Vsa trebua La Salle, IU. - Boj je končan, macem iz XI. veka itd.; -- Pare- pojasnila. 0e je res vse {ako kor
Zmaga ]e na.a. Kakšna vojna je me.imka_: v petrograjski knjižnici pripovedujete. se izplača stvar pa bila! Marsikateri radovednež od ]. 12,1; - Nomokana: iz XIII.. patentirati Podrobnosti 0 toza-
bo tako vprašah Naj vam povem: veka : - Paterika: v petrograjski	fj,vmll	liapravah nam m.
to je bil boj jecmenopivcev zoper knjižnici iz XI. veka; — itinera-	SO( znailo
vodopivee (kateri pa kaj radi tu-,ra: iz XI. veka. v isti knjižnic^:—/ Thcmas W Va — Pišite ni ni
di žganje pijejo) in sla^o smo a celega svetega pisma s cirilico:	slov. .-ZllVk.hVr ^vrean tur'AuV-
zmagal? ječmenove i. — Solnee v moskovski smodalni kujizniei	^	Vermisster iu Zurich.
nam ze nekaj dni jako prijazno od leta 1499. na W02 bstdi pre-	Switzerland/" Pisati morate v
sge. Pomlad se približuje, «arav^saniz vec rokopisov, veasili gla-	neniSkem frailCoskem oziroma
se prebuja, ptieice se \Tacajo na^&olskih. razne dobe v Novgorodu	ml -
.J „ • ,	t , i	j v \	t- v 'r* • i italjanskem jeziku. Pismu morate
zaj. Tudi človeku se zdi. koi. da bi^od dgakonov \ asilija. Gnde in
so prebudil iz dolgotrajne^ spa-^Klimenta ; knjige so tu po istem n jem liatan-no pojasaitit nja, čuti se kakor prerojenega in redu. kakor v latinski vulgatt
i* Jfi-i- , ...	. ,	piidjati za Uo centov znamk ni v
spa^Klimenta; knjige so tu po istem	„ -	.	... , .
1	1	njem natančno pojasniti, katere-
t . .	. . .j , . ,	... , . ...... .	niu polku je pripadal dotičnik, na
bi najraje pohitel v kolo zbrane- Jezik v teh rokopisih je sicer iz-	j...-. -	' - , -i ■ m,--
l , , , ..	, .	, *	,	Kateri fronti se je boril m pribliz-
ga zbora ter ubral tisto divuo: Ah, ni li žemljica krasna ! Oj. ptičiee to vedo. Ki svilena imajo krila. Iz grla vre pesem jim mila Tjakaj v modro, modro nebo. Iz zanesljivega vira se je doznalo. da se vrli Člani in članice društva "Slovenije" zopet, marljivo vadi-
kvarjen po ruskem, no vendar ima
no od kdaj ga pogrešajo.
čakal boljše bodočnosti, ki ne bo]jo v petju in dramatiki ter nas nikoli nastopila.
Kako je z delom po naših naselbinah.
hočejo presenetiti s tridejansko potrjen{K zatem raz-irila ^ tluli igro "Skriven zaklad" m lepim k fitni„hll siovenom. pevskim vsporedom na velikonoč-j ..Kr> je nami.e- Metod saiU h ka.
i bil privel Borivoja. ehov. zatem Ljudmilo, njegovo ženo. s pomočjo nekega
v sebi znake najdaljnjeje starine. Naročllica> __ Naul ni ZIiailo, da
...... . ... .. i ln bil v Chicagi kak slovenski ad-
Razširjanje slovenske liturgije. | vokjU Vprašajte za. pojasnilo ka-
Dolenja Panonija je bila sredi- kega rojaka, ki živi že dalj časa See Metodovega delovanja, ki se v ('hieagi iu kateremu so tamoš-je pozneje premestilo v Veliko nje razmere bolj znane. Moravsko; in v Panoniji se je biLi počela slovenska liturgija. katera je. po apostolski stolici zakonito
^ .. i*	. , * *v j j	, -Ko jena
no nedeljo in ponedeljek dne 2:i. tol^kj VPri
iu 24. t. m. zvečer v g. Kompovi kne/a Ceh(
mašni k a.
dvorani. Slovencem o naši, kakor tudi v sosednih naselbinah se nudi zopet par veselih urie, za katere bo prav gotovo dobro preskrbelo Durbm, W. Va. — Tukaj ima- društvo "Slovenija". Na to se mo usiijarno. v kateri je zaposlje- Lahko zanesemo. Kajakom pripo-nih precejšnje število ljudi. Naj- r0Čam, da sc v mnogobrojnem šte-raaujia plača je #2.8d na dan. ne- vilu udeleže teh zabavnih veče-kateri zaslužijo pa tudi po $2.25 rov, da s tom pokažejo, da podpi- Od^odT'odLT. klor
tZii	da*'	Udravl eni' ^^	Po' poročajo, v uprav takoin
POSLANO.
J>opis. ki ste ga črtali :{(». marea iz Ralphtona, Pa., je bil izmišljen. Vse je izmišljeno o M. VV.. .'ili je pa delovala luna na možgane dopisnika.
Mike Wajdoek,
Arrow, Pa.
Kje je ANTON SEROVTČJ Za njegov naslov želi izvedeti njegova žena Josipina. od katere se je poslovil pred ti. tedni, z namenom. da gre Za delom proti Pittsburgh!!. Prosim. kdo ve za njegov naslov, da. ga mi javi, ali'naj se pa sam oglasi svoji ženi: Mrs. -Josephine Serovič. 12 lit h St.. North Chieairo. 111.
-14-17—4)
Rad bi izvedel za naslov -I Oil NA < VliRKZA. Doma je iz vasi Kolk. fara Št. Lampert pri Liliji. V mesecu januarji! letos je kam odšel iz Forest kdo ve za njegovo bivališče, prosim, da mi naznani, ali naj se sam oglasi. — Martin Orošel. R. 2. Forest City. Pa._, 14-17—I)
Iščem svojega brata ALOJZIJA PLRSTENJAK. Doma je iz Dvora pri Polh oveni g rade u Pred par leti je odšel iz AVanke-gana in od t<><laj se ni se nit" oglasil. Iščem ga radi društvenih zadev, zato naj se mi javi. ali pa če kdo ve zanj. naj mi na-znnai njegov naslov. — Math. Plestenjak, 804 Market Street, Wankegan. IU.	* 14-1
neznano ( itv. Pa. Ce
Farme v največji
naznani. — Frank Golob, Box 2">2, Frontenae, Knnsas.
(12-1-1—4)
Rad bi izvedel za naslov M.VlvKA HORVAT. Dom a je iz K rapine na Hrvatskem. Prosim ga, da se mi oglasi, ali pa če kdo drugi ve za njegov naslov, da ga mi
FARMA NA PRODAJ.
60 a krov valovite zemlje, lepa hiša. s 7 sobami prav ob glavni cesti, velik hlev za 15 govedi, v »a
Poročevalec.
nedelj. — F. P.
Boomer, W. Va. — Delavske razmere so prav slabe. Kompanija nam utrguje zaslužek, da je groza. Ce ne bo drugače, bomo zastav-kali. Sem ne svetujem nikomur hoditi, dokler se kaj ne izpremeni. M. Negro.
La Salle, ni. — Z delom se ne moremo posebno pohvaliti. Tovarne še dosli povoljno obratujejo, premogorovi pa počasneje. To poleg M Mesica, S. Ljubiča i. dr
Slovenska liturgija pri Jugoslovanih.
— Povest ne črtice. — .
je že v navadi, kadar postane solnee bolj prijazno in gor ko, tako da ni potrebno vedno peči "pitati" s to r-mo tvarino. — Poročevalec.
D c p i s i.
sestavil Andrej Fekonja.
je v kratkem dosegel, da se je v onem narodu krščansko
ime daleč okoli razširHo. Takrat!	SlOYeOSlrf kolODlil,
je skrbel, da je evangelija luc za-	*
svetila v Poljski; iu ka je bil on Mi napravimo dobre hiše in izči-tja dospel sredi skozi Galicijo, po- stirco zemljo za naše naseljence, stavil je škofovski sedež v Lvovu.' Ako bi želeli lastovati 40 ali več
nekateri akrov zemlje v naši največji sio-takoimenovano vens-ki koloniji v Ameriki, na ka- ostala poslopja v dobrem stanju. I Sloskovijo ter je ustanovil stoiico teri zemlji bo že postavljena hiša 1* god na prilika za Slovenca. Cena škofovsko v Kijevu." (Leo XIII., y dva nadstropja, zgrajena dobro nizka. Za pojasnila pišite na : 30. kimovca 1880.) » krščansko iu ^T»ežno, dovolj velika za tri	Anton Starich,
vero je pa k vsem onim severnim sobe il1 *'no kuhinjo, dogotovljena, [14,21,28—1) Sheboygan. Wis. in iztočnim Slovenom prišla, tudi da ^ nastanite v njej takoj, ko knjiga in liturgija slovenska. naselite mi zemljo; razun tega Vendar se je ta do današnje dobe dva akra čiste zemlje, da jo pri-obdržala tam samo pri mogočnih	delovat i takoj, ko se na-
Rusih, kjer sta. jo vzdržavala pra-	A to dolgotrajna iz-
vosLavna cerkev in država.	j plačila in prvo naplaeilo manje,
V Veliki Moravski in Panoniji	hiša f1^
sami pa so takoj po Metodovi snir
IŠČE SE
strojarje za "Ream House" in "Yard": plača na tedeai. Za-ono se potrebuje "tekarje", ki imajo oil kosa. Sprejme se tudi one, ki še niso nikdar delali v _	Pišite po naš časopis GOSPO- strojanii; počet na plača za pol
ti" zadele 'slovensko liturgijo tri	kjer bodete našli plan od	.$2 na dan
velike nesreče. Leta 886. so iz- hlsfk 111 natančen opis hiše, cene in	A Miller,
f. gnali iz Panoniie in Moravske Me- plačila, zemlje ter vsa ostala po- (14-11—4}	Whitehall. .Mich.
Dokler je še Ciril živel, je več gn----—	.
cerkvenih knjig prevel iz grščine todove učence, kateri so odšli po- trebna pojasnila. Pišite po Časopis
Carbondale, Pa. — že je
bližno tri leta, (kar sem tu v
pri-tem
v staroslovenaki jezik. Da mu je največ v Holgarijo. Zatem je nem-tudi pri tem pomagal Metod, o ški kralj Arnult* 1. 892. pozval zo-tem ni dvoj lie; vsaj "Žit je svete-1 per Svetopolka silovite Madjare, ga Metoda" izrecno pripominja: kateri so opustošili Panonijo in "s izbrannvmi službami i eerkov- ra/pod ili stanovnike. In naposled nymi s Filosofom preložil per-' je po usodni bitki pri Požunn ! v ee."	|i»07. padla Velika Moravska, te-
Po Cirilovi smrti je Metod živel daj središče slovenske vzajemno
vseeno, če ste voljni kupiti farmo;
NOVI CENIKI GOTOVI.
ali ne. .Mi pošljemo časopis vsake-!	n0vi+ veliki k.f SQi ^eniki
mu zastonj.	;o00° s? "otovi	pošiljamo
Prodajamo tudi nečiščeno zem- brCzPla^no.	, , .
Prosimo cenjena slovenska m
vej, ot grečeska jazy>ka. v slo- Svetopolkovi jih je pobegnilo še venfek." In Joan eksarh bolgarski,'več; a po raapadu Velike Morav-
leto malo upošteva tisoče ro. Plača v teh tovarnah ni velika.
Od začetka plačajo navadnemu
dobi od 25 do 35 centov od ure. Drugače seveda je v rovih. Zapad-no od Carbondale D. & H. družba ima večjidel takozvane kon-
da jj
in ti.-»o«"e Sloveoeev in Hrvatov, ki umirajo zanjo.
Kar bomo zdaj navedli, so dejstva. katerih ni mogoče ovreči.
Prebivalstvo slovenskega mesta Postojne, katerega »o ®e pred kratkim obstreljevali ilaljanaki zrakoplovei, jo dobivalo dozdaj uradna naznanila v nemškem in slovenskem jeziku, zadnji čas imajo pa naznanila samo italjansko besedilo!
Načrti, po katerih bo uprava berlinskega mesta sezidala Gorico, so že končani. Niti ena ulica ne_
sJ o venskega imena, am'da razume, da kontraktor zahte-»k vogalih bo vtisnjeno! va naloženo karo tako, kolikor se
more nanjo naložit L Ako katere-
malern mestecu ter vedno pazljivo ^ šestnajst let. V tem času jena-jsti, in na njenih razvalinah so se citam priljubljeni mi list Glas Na- aaljeval sam prevod ostalih knjig uselili sovražniki Slovanstva : tu roda Zali bog-, do danes še nisem sv pLsma s pomočjo dveh brzopis- Nemci, tam Madjari, ki so bili ta-videl dopisa iz te naselbine. Sicer eev to je dveh	ki sta krat še pogani, v vseh stvareh po
iu veliko Slovencev tu, po številu znala ja,ko hitro pisatl To nara dobni nekdanjim Hunom in Ava le 10 rodbm in 2 samca, kateri pa svedo0i - ^itje sv. Metoda", ki.rorn.
živimo v pravem prijateljstvu, pripoveduje o njem: "prežde žel Po Metodovi smrti so se iz nje-"dokler ne pridemo skupaj". Le ot u-eilLk svoih posaž dva p0pv'govo nadškofije umaknili le bolj na žalost moram poročati, da to .skoropjsea zelo. preloži k borze eloveči duhovniki slovenski; po prijateljstvo predolgo trpi. 3h-jvse knigy	razve Makka- prihodu Madjarov in po smrti
shm, da je to tudi glavni vzrok, da tako laalo Slovencev tu ostane, akoravno jih več pride, ker se omenivši smrt Cirila, naravnost ske so se prejšnji od smrti ali rob-boje, da bi jih od samega pnja-j da je njegov brat Metod pre- stva preostali prebivalci razpršili teljstva ne pojedli. Me*to samo vcl pasIcj iz grškt>ga šestdeset u- na vse strani; nekaj jih je pobeg na sebi je sc dosti moderno ure- stavnih t j. kanoniških knjig sv. nilo do Tater (sedanje Slovaško^ jeno m šteje nekako 18,000 pre bi- pisma (Jojm eksarh Sft nasia31ja nekaj k Bolgarjem, nekaj k Hrva valcev, od katerih jih je kakih,na KV Janeza Damašana. kateri! tom m drugam. Od te dobe ni več
- w^t	m Iroev' kaklh jih toliko šteje), ter pravi, da se! slovensko liturgijo v onili zem-
»000 Italijanov, ostali so Arabci,! je 011 Joan? zat(> ^^ prevajatiiljali. v katerih sta jo bila najpre-
naša sveta apostola. A oadocl iztisnjena, našla si je
je pa premogorovov: vr pm
, x —-----------j—.---- 1
jezi ka, ježe jest greesk teri so že prej spoznali v slovensk... onv bo BO preložil, stusovo. Radostno so se je oprijeli, beaše uže Methodij, jakože si v-! ker so vedeli, da jim je čvrst po-ty do Sci-antona. Razun te jih je.^-^ siLšal namreč od- Metodovih! mooek h klanski in narodni pro se nekaj drugih, kakor dobro zna- u5cneev, pr^edših tedaj v Bolgar-na Ene. Premogorovi te družbe; sko. _ Metod je popolnil torej Oi-
Mda| m* dobro obratujejo m se rilov prevod tako> da je potom. gostoljubno moravsko - panonske večkrat pripet., da bos.si {>ovpra- stvu zapustil celo svoto pismo po-'prognance; od njih so dobili ne sujejo po delavcih. Lriako jc vtfr slovenjeno, razen takoimenovanik samo pridnih delavčev v vinograde vtero-kanoniških knjig, namxee. du Gospodovem, ampak tudi sv.
MakabejeevJ prvoučiteljev Cirila in ^letoda
E&tcre, Judito in Tobije. Vse je dragoceno dedščino: knjigo slo-prevel po grškem prevodu, po ta-1 vensko in slovensko liturgijo. kozvani septuaginti.	j Pa kakor je vsak jezik podvr
Metodo v živi jenjcpisec veli, da; žen izpremembam, tako se je zgo-
je preložil še ''Nomokanon" (= dilo tudi slovenščini.: "Vzbudila zakonu pravilo, t. j. knjiga cer- je cerkveno in narodno književ-deiavcu le po 14» do 19 centov °d; k v enih zakonov) in "Otečskvjenost in jo pospeševala, dokler se ure, ako pa razume nekoliko pri(knigy- (paterikon, kratke pove-ni živi jezik narodov ločil in si strojih ali kaj drugega, kmalu sti 0 svetnikih) ; m "Žitje sv.1 osnoval lastno slovstvo. Izpreme-
- > V- * ' SQ -iraDt1'! je on. Joan, zato odločil prevajati ljali. v k numm Poljaki, Slovaki m Nemci. sv^te 0^ct0( kcr gv ism0 bilo!jc. uvela
Tu v okolici sicer m veliko tovarn. žo prcv^eno po sv. Metodu:: od ondoc
v. c je pa premogorovov; vr P1*^ ^ ^ preloži vse u.stavnvje knigy 60* utočišT-a pri drugih Slovenih, ka-vmi je seveda družba Delaware ot elin.ska jezvka, ježe iest ^rčesk teri so že prej spoznali vero Kri-4: Hudson, katera last u je vso tukajšnjo okolico, vštevši Forest Oi-
svet i.
Zlasti južni Sloveni so sprejeli
varnah. izmed katerih je na prvi
stopnji Hftadriaks Plato Pattern Modroiti. Širah^ Shop. Ta obratuje s polno paro.
Tndi ostale tovarne, kakor D. & II. Car Shop. Carbondale Machine Shop m dr. obratujejo s polno pa-
Konstantina" (Cirila) trdi, da jej njena po njem je ostala v li Metod prevel iz grščine na sloven-1 giji, a ondi se postarala in deli
ski jezik osem Cirilo vih govorov proti mohamedanskim in zidov-
traktorje in ti plačujejo delavce .skira učiteljem med Kazari. na več načinov; večinoma plačajo To književno delo prvoučite-po 4>"» do 50 centov od kare. To je ljcv in verovestnikov Cirila in
talko, da so trije zaposljeni, in si cer premogar in dva nakladalca. Ta dva na kladalca morata naložiti 9 kar na <lan, pri tem se seve-
oo nosna pak na vi nemško iu italjansko ime.
V Trstu imajo I tal j a ni, katerim za veliko Italijo, največ
ga veseli, lahko pride poskusiti. Pred pustom se je tu poročil ro-Trstu izhaja tudi ne-1 jak Frank Narode z gdč. Comma-
Met oda. je torej prvi plod cerkveno slovenščine, a tudi glavni temelj slovenske naobra žen osti in
litur-
giji, a ondi se postarala in deloma zamrla; ie deloma še živi pri Bol-garjih. Srbih in Rusih po cirilici v pravoslavju, dokler se še to vzdrži."
Hitreje pa je propadala glago-liea. Že ravno se je morala umakniti cirilici od iztoka na zapad k Hrvatom, kjer se je do danes o-
književnosti. Pomagali so jima: hranila le še v majhnem ostanku njuni učenci, zlasti Gorazd, Kle- slovenskega bogoslužja.
ment, Naum, Angelar in Sava. Za to se vsi skupaj, sveta učeni ka in njiju učenci, imenujejo sveta sedmerica, sedmipoeetnici.
Najstarejši rokopisi evangelija
Govoreč torej v naslednjem o slovenski liturgiji pri južnih Slo-venih, omenil bom poleg tega tndi nekaj o eerkveni književnosti do-tičnilr plemen; kajti obe, i knjiga
a j italjanskih čafopisov. Pred din, rodo« Poljakinjo. On je do- «o; Orttvmirov, pim . ciriUoo, i b^goflulje, '«u navadno temo
- ................- ■ . . -
Ijo brez hiše.
Vsa pisma naslovite tako-Ie: Homemaker Land* Company, Dept. 3,	Tioga, Wis.
PRODAM
tri vrst no harmoniko, krasno uglašeno, skoro popolnoma novo, Weisovo delo, po nizki ceni. Katerega veseli, naj se osebno javi, ali naj mi piše na naslov: John Trušnovec, 6G George St., Brooklyn. N. Y. (13-15—4)
hrvatska društva, katera nameravajo kupiti to poletje zastavo, re-galije. kape, znake, pečate in sploh kar se potrebuje za društva, tako tudi za pevska društva, da nam izvolijo pisati po cenik in gotovi smo, da bodo z našo ceno in blagom popolnoma zadovoljni.
IVAN PAJK & CO., 45C Chestnut St., Conemaugh, Pa.
(7-4 6x v 2 d)
V A BI L O na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo POMOČNIK št. 2 SDPZ ('an1P 4
v Johnstown, Pa., v dvorani dr. Triglav v Moshain v soboto 20. aprila 1916.
Vstopnina za možke 25 centov. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Tempotom vljudno vabimo vsa sosedna društva ter rojake in rojakinje iz cele okolice, da se blagovolijo udeležiti v obilnem številu te naše prve veselice v tem letu. Za sveže pivo in dobri prigrizek bo preskrbljeno. Za lino zabavo vam jamči	Odbor.
IŠČE SE -
."10 mož za delati logse na kon-trakt. Zasluži se lahko od $4.50 do $5.00 na dan. Delo za dve leti. Vprašajte pri:
Peter Meneghini,
Crest m on t. N. C. 14-15—4)
Kje je ANTON TURNŠEK, po domače Vajdo? Seznala sem, da se je ponesrečil nekje v
Kje se nahaja IGNACIJ UKBAN-ČIČ? Doma je iz Bača na Notranjskem. Pred dvema letoma je bival v Superior, Wyo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega radi društva sv. Barbare postaja št. 6!i. — Louis .Te-rasha, Box 141. Superior, Wvo.
(12-14—4)
Delavnik 6, S in 10 ur, plača od Colo- $2.00 do $4.00, povprečna plača radi, toda nobenih podrobnosti okrog $11.00. Posebej 10f£ pri bol j-liimam, na kak način. Prosim iška za regularno mesečno sodelo-torej rojake, če kdo kaj ve, da vanje. Samo stalni delavci naj mi javi. ali naj se pa sam ogla-1 vprašajo. Velika slovenska naselbina v Sheboygan.
Kokler Co., (11-26—4) Sheboygan, Wis.
si, — Frances Frizel, Box 113,]
Sublet, Wyo._(11-14—4) j
Iščem svoja dva bratranca JANEZA in FRANCA DEBEVC. Doma sta iz Bczelaka. Pred tremi leti sta bila v Lorain, O. Prosim eeujene rojake, če kdo ve, da mi poroča, ali naj se pa sama javita. — Frank Ravnikar, 220 Belvedere St., Waukegan, 111.	* (12-14—4)
VABILO na
VESELICO,
katero priredi društvo ** Napredni Slovenci" št. 254 S. N. P. J. v soboto dne 29. aprila 1916
v dvorani honairskih Slovencev na Bon Air. Pa., blizu Franklina.
Pričetek ob 7. nrr zvečer. Vstopnina za moške jo $1. ženske so vstopnine proste. Za splošno zabavo bo izvrstno preskrbljeno. Vesele (»oskor-nii-.-bo igral tamburaški zbor "Triglav". Natakarji in kuhinjsko o sol > je bo vedno na straži, da bo nihče trpel žejo :tli glad. Imeli bomo sveže pivo i;t rine kranjske klobase t*M- razne druge izvrstne prigrizke.
Tempotom A'abimo vse rojake in rojakinje iz p.on Air. Franklin. Conemaugh. Moxham in ostalih bližnjih naselbin, posetite našo veselico na zgoraj omenjeni dan in zavžili bomo skupaj par veselih urie, ki bodo ostale vsakemu v-»lo-brem spominu.
Na veselo svidenje 29. aprila!
Anton Jakobe, tajnik.
14.1S.21 4
POZOR slovenska pedporna društva v Greater New Yorku!
Podporno društvo ■Slovenija" S. N. P. -J. ho priredilo dne l<>. iu 11. februarja 1017 svojo veselico v proslavo des etletnice svojega obstanka. Zato prosi imenovano društvo ostala društva v Greater New Yorku, da upoštevajo ta dva dneva pri določitvi svojih veselic. To pa z namenom, da se ne ho vršilo na Hii dati več slovenskih prireditev.	14&21—4
Suhe dežele?
Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po cenik!
JOHN LANICH,
box 1024 Cheyenne, Wyo.
| Nova naselbina. |
jp Rojakom, kteri so name-	S
njeni naseliti so v Lange-	>£
A loth, Pa., kjer deluje Ame-	W
^ rican Zinc & Chemical Co.	2j
ifi naznanjam, da imam napro-	*fi
® daj vsakovrstna poslopja za	jj!
^ obrt, hiše v najem, ter praz-	y;
ffi ne lote.	W
S Vsa pojasnila daje	[2
| JOSEPH ROSTAN, |
S Real Estate & Fire Insurance* S Box 360, Langeloth, Pa. ffi ^WWffilfiifilfiWffiWifiifitfiifibfiilitRlfiS
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA.
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $G.50, 27 do 28 gal: $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeee vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50, — 100 proof močan tropinjevec gal-$12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel.
S spoštovanjem
S. JACKSE. Box Ifil	Rt. Helena Cul.
Rad bi izvedel za naslov svoja matere FRANČIŠKE ZAVO-LOV&EK in svojih dveh bratov JANEZA in FRANKA ZAVO-LOVŠEK. Doma sta od ^larije pri Novi Štifti na Spod. Štajerskem. V Ameriki se nahajajo že nad 10 let. Sporočiti jim imam več važnih stvari, zato prosim, da se mi javijo, ali pa čc kdo ve, da mi naznani njih naslove. Sam Zavolovšek, Box 66, May iiard, Ohio.
_____

Dalraatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
Edin« doult vinarsko podjetje z velikim skladiščem v mesto New Yorku Naše vina, kakor {udi žganje so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Oduw jih po domačem načinu. Prodajamo jih po sledečih nizkih cenah: V zalogi imamo tndi vsakovrstna vina in likerje.
CENE ZA SOD VINA:
(Claret)) 52 galon samo____$26-tt
(Zcnfandel) S3 salon samo.. $28.04 (Barbera) 52 galon samo.... $3g.0t fRnrgeody) 52 galon samo.. KIS .M (Opol) 52 salon samo..... $40.00
BELO VINO
(Riesling) 52 gal. samo_____$37.50
IHoek) 52 galon samo......$S5.M
(Sauteme) 53 gal. samo... $40.00 VINSKO ŽGANJE
Za trgovce so posebne cene. ^od,2'd,° 28 galon----$2.15 galona
Sod 50 do 52 galon.... $2.10 calana ZA VSAKO POŠHJATEV JAMČIMO. Samo sa GOTOV DENAR. FeiUtte p« Money Orient ali v priporočilnem pisma na sledeči naslov:
DALMATiNSKO-KALlFORNUSKA VINARSKA ZADRUGA 1« Liberty street, Ap. A. Mew York, N. V.
.i.i.ii mu ..
. -_
Slo
podp. društvo
sviti Barbare
ZA.ZCD1NJENE DRŽAVEIft£VERN£aAMERlKE.
(Sedež: FOREST CITY, PA.
lakAr^ririM da« 21. juurja 1902 * britvi P«uflmk
GLAVNI URADNIKI 1
FMdMdalk i JOŽEF PBTEHNEL. Box 05. WlUodt. P«.
I.	podpredsednik: KAHOL 7.AT,AB. Box 047, Forert City. Pa.
II.	podpradMdBlk: 1>)L'13 TAUCHAK, Box 835, Bock Sprla« Wf*t Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. H. tajal k: JOHN OSOMN, Box 492. Forest City. Pa. Blacaialk: MARTIN MUHIČ. Bor 537. Forest City. Pa. FsctotaMens*: JOSIP ZALAii. 1004 North Cblesro St. Jollst DL
VRHOVNI ZDRAVNIK t Dt. MABTU IVBC. «00 Ctlcaco 8t., Jollst. HI.
NADZORNI ODBOR t
PrMssdalir* IGNAC PODVASNIX. 4734 Hatfield St. PlttsbvsS. Pa. L nadzornik: JOHN TOR NIČ. Box <KTV. Forest City. Pa. LL sadsornik: FRANK PAVLOVČlO. Box 70S. Conemausb. Pa.
III.	sadsornik: anorBJ SLAK, 7713 Issler Are., ClersUad. Okla.
POROTNI ODBORI
PrMstdAlk^ MARTIN ORREŽAN, Box 72. Rast Mineral. L porotnik: MARTIN fiTEFANČIČ. Box 78. Franklin. O, poročnik: MIHAEL KLOPČIČ. S28 Dtvsoa Am. M. F. »•id, Detroit, Mick.
UPRAVNI ODBOR f
Pvstfssdalf: ANTON HOČJEVAB. K. F. D. No 2. Box 11%. Brldflspsrl a L a^ramlkr ANTON DEM S AR. Box 135. Broojchton. Pa« U, ap ravnik- PA VRL O BREG ar, Box 402, Witt, HL
Dopisi aa] m polil j* j o I. UJnlta Iraa Telkaa. P. O. Bal m* Fsrftrt Otri Psaas.
DrtUKrsas dasUa? "CClB lilODlu"
d. i. m
----
Vesti iz Srbije.
T
6ref Tisza.
Avstrijski politiki z ozi-rom na Balkan.
zbora iee načrt go-
|'ivtls»<lnik poslansk«'
dr. Sylv»-st»*r da j«-N|»o«larske hkupnosti /. irebu /ii.Vti izvrševati. Pravi:
K"i >»<> scilaj t tuli najbolj mf-j rodajni krogi «*«li?ii. da s«* ne roo-j r.> iti pr.k«» vro>podarfck«* skupno* obrh (trav, /aro jc treba sedaj nastopiti |»ot. <l«i s«- ta gonpodar-
nW;i skupiHtsI tlldl IZ|M'lj«>.	m-
j.- ila z;«hteva. da vs»* tri drža-\v pošljejo svoj.- zastopniki*, ka-t. • r 1111 naj vlade naroee. * n«j na potila^ri rt-soliu-ij gosjWMlarskib društev in zborovanj stavijo natančne in podrobno predloge, to >•• pravi: dotienim resolucijam naj dajo konkretno obliko in jih predloze vladi k«»t /akonsk*- načrte,
I hi se dose/e ta najvišji eilj. je vivha sedaj iti na vlado. da tudi oiih stopi na tu pot. Zato se morajo v vseh treh državah takoj imenovati delegati. ki hi se av loritativiio imeli pečati s temi v prašanji. Parlamente se pri ta kili pogodbah vpraša že itak šeb Tedaj, ko teh po^odh ni mogoef več i/prciiicniti. Zato bo tudi jav nosi morala spremljali podajanji' teh delegatov, Delo bo stopilo ^ tretjo hI o p 11 j o šele tedaj. ko s« ho predloge dehtralov predložile vladam v odločitev. Do tedaj j* ireba \ se pi-erešetati, da ho odobritev le formalna stvar.
štajerski nem. posla nee vitez I'antz piše o stališču ogrskegr
min. predsednika grofa Tisza dc i«-f»ii vprašanja:
1 »rof Tis/ii je izjavil, da jr avsirijskoo^rska nugodha pred pogoj za razpravljanje ' o gospodarskem zbliža n ju monarhije ir \'emčije. V Avstriji so se nazori ra/bistrili in razumni politiki sc prišli do nasprotnega mnenja ir sodijo, da se mora vprašanje go-spoda rs k epa /htižanja z Nemčijo razpravljati istočasno / ogrske uajrodbo. i .. tejja vprašanja tie zjasnimo, ne moremo začeti po-
dovoljna s predmetom .svojih n-trrarnih pridelkov, ki je /ned njo in Avstrijo carine prost, in da se obdrži visoko agrarno carino in si ne želi bistvene spremembe teli razmer.
; Toda \ Avstriji in v Nemčiji ... i pa stoji stvar drugače. Ne samo N,'m< uo| teoreki in politiki, kakor je ro rekel grof Tisza. ampak široki sloji industrije in kmetijstva in ne ravno v zadnji vrsti tudi kon-sumriiti. kateri imajo po svojih izkušnjah v te.j vojni pač tudi pravieo, da se jib posluša, si žele ustanovitve velikega enotnega sred njo«-vropskega ozemlja.
V tej veliki zvez? bo Ogrska vsled bogastva svoje zemlje uživala prednost. Krogi, ki mislijo na avstrijske interes«*, hodo proti nazoru grofa Tisza morali v-z.eti io jjesln: lirez razjasrfitve v Berlinu, nobene določitve v* Bu l
— Novi generalni guverner v , pnsi. Trmanev je vnovič inter-Belnrradu grof Salis-Seewis j* peliral radi pogostih dogodkov v sprejel deputacijo magistrata in armadi, ki kažejo sovražnost pro-srbske duhovščine. Voditelji de- t[ Madžarom, pil t ae i je so se v toplih besedah za-| fjrof Tisza mu odgovarja . hvalili za dobrohotnost in pravic-1 __ Vsakdo ve. da dobe v na-nost. ki jo kažejo v lielgradu ura- ši armadi razna narodna čustva dajoče ol.lasti in avstrijske čete in nazori in na drugi strani pa napram belgrajskemu eivilnemu preostanki starih nazorov, kar na-prebivalstvu. Prosili so general- pravlja v tem že itak kočliivem nega guvernerja, naj bi tudi on vprašanju netivo.
Tisza spominja na razna visoka priznanja ogrske armade, pra
gojil enaka čustva napram prebivalstvu.
Grof Salis je odgovoril v srh-	vrsTa višjih poveljni-
škem jeziku in posebno tiste be-^ kov porabi vsako priliko, da poudarijo veliko delo in čednosti ogrskih vojakov in ogrski polki v najlepši harmoniji pod poveljstvom nemadžarskih častnikov izvršujejo svojo patriotieno dolžnost pri popolnem poudarjanju
sede so napravile globok vtis. s katerimi je izjavil, da ne bo trpel političnega strankarskega prerekanja, pač pa ho z vsemi močmi podpiral resno delo.
—	Zadnje dni so se vrnile nekatere ugledne osebe v Bel grad, svojega ogrskega čustvovanja in sicer: Mihajlo -lovanovie, predsednik kasaeijskega sodišča: ir. Trifkovič in Mihajlo Jlič, bivša ministra in poslanca: Vladimir Todorovic. vpokojeni drž. svetnik ; .Jefta Štefanovi«*, vseueilišni profesor in še nekateri drugi. — Kakor se poroča, se vrne v kratkem v Belgrad mnogo uglednih oseb, ki so igrale v preteklosti Srbije važno tilogo.
*'Reichpost poroča: Srbski državni arhiv, katerega so, kakor je znano, našle novembra meseca naše čete skritega v nekem srbskem samostanu, so sedaj pripeljali nn Dunaj v zunanje minisir-stvo. Del uradnih aktov, ki se jc našel v Nišu ter bil skri. s še nekim drupim arhivom, se nahaja v Sofiji.
—	Iz Rima se norcn-c : Na Vsi-uari. nekem malem otoku severim od Sardinije, je došlo lii.OOO avstrijskih vojnih ujetnikov iz Srbi-
—	*'Vilag"" objavlja iz notranje Srbije brzojavko, da so uvedle vojaške oblasti preiskavo, da se dobi truplo majorja Tankosiča, dušnega povzročitelja morilskega napada v Sarajevu. Sledi preiskave so vodile v Trstenik, kjer so pričeli v navzočnosti popov in domačinov Srbov, ki so poznali Tankosiča. s preiskavami. Dognali so. da Taukosie ni padel na bojišču, marveč, da je bil močno ranjen v neki praski, da se jc dolgo časa zdravil v Trsteniku, kjer je umrl. Truplo so izkopali v navzočnosti dveh popov, ki sta z drugimi pričami izpričala, da so res našli Tankosičevo truplo.
dimpešti. brez razjasnitve v Bu dimpešti. nobene določitve v Bcr-> Unit.
Znano bo. da so Ogri povdar-jall svoje Velike posebne illtere-c, prej v Bosni, sedaj tudi v Srbiji. Ni dolgo tega, kar se je na Igrskem pod pokroviteljstvom lajodličnejših oseb. iz političnih, rospodar>kih in denarnih kro-rov ustanovila posebna družba, ki bo vneto gojila in pospeše.va-a posehue odrske interese na — lalkann. Priznati s«^ moi-;t Ogrom !a svoje nit.-1'esc pravočasno spona jo. pravočasno začuo izvrš<*-ati in jih brezobzirno branijo. Te dni so pa tudi na Dunaju zborovali zastopniki velikih nvstrii-•kih osrednjih korporaei.t industrije. obrti iu trgovine. Pred-lednik je v»oudarjal. da morajo no Ofrrskem vzgledu tudi v Avstriji dobiti primerno oa-ganiza-*ijo za interese na Balkanu in Vz-lodti. Razi in Ogrske ima že tudi NVmčijn talin organizacijo za go-;podarski protn. t z balkonskimi leželami in Malo Azijo. Dmsedaj ie bila v trgovskem prometu A-vstrija na prvem mestu (21 odstotkov . Za njo je stala Angleška naglo pa se ji bližala Nemčija. Avstroojrrski izvoz je v letu 1913. poskočil od 245 milijonov na 400
trajanj / Ogrsko, ter se obeh v
prašanj ne da ločeno obravnava-j mi.ijJonnv kron ^ ee prištejemo še ri. K vsemu pa se še pridružuje ;	Turčijo ifo Egipt od 280 na
odločen ugovor, da naj sklenemo (todaljšanje nagodbe. katera naj
bo na Ogrskem o<l zbomiee odobrena. pri nas pa sklenjena brez državnega zbora.
«»rof Tisza se jr- sieer v o»lgo-voru na dotičnn interpelacijo v načelu pok.tzal kot prijatelj spodarskega zbližanja z Nemčijo. Njegove hesede pa kažejo, <la ne upa dosti. tM se njegovo nače-
500 milijonov ki">on.
Pri tem izvodu odpade na Ogrsko samo kaki'h 12 odstotkov. — Izvoz v Bosno je poskočil od 112 na 130 milijonov. Iz balkanskih držav pa so uvažaj i znatne množine. Sedaj morajo to važno trgovino ne samo obdržati, ampak tudi razširili. Bivši minister Bae-renreith je povdarjatf kot največjo važnost. <!a Avstrija kot taka
Lovska poveljstva.
Io tndi v pr;iksi ttio^Io uresniči-j in Nemčija a- vprašanjih Balka-Ogrska tioee. da Avstrija in ;»» in Vzhoda postopata spora-< »grška obdr/ita vsaka svoj av-Uiimno. \a zhk>rovan.iu so skleni-tononien carinski tarif in hoče li. da vse prizadete organizacije
Avstrijska uradna poročila poročajo z ruskega bojišča, da čez-dalje bolj pogosto nastopajo ta-koimenovana lovska poveljstva, prostovoljske čete in poizvedovalni oddelki. Lovska poveljstva so neka posebnost ruske vojske. Ti oddelki sestoje iz izbranih mož različnih polkov, ki se urijo pri posameznih polkih.
Ime imajo od tega, ker se je mislilo, da jc lov na divjačino najboljši način vojaške izobrazbe. Slaba stran te uredbe je, da s tem izgube posamezni polki naj sposobnejše in najbolj predrzne može, kar hrezdvonmo škoduje posameznim polkom.
Prostovoljske čete se sestavljajo v Kurtandiji in sicer iz Letov. Istočasno se poroča iz Volinja, da so sc tudi tam prikazali četa-ši. Ker poznajo te čete zelo do-br o tamošnje azeinlje. so včasih njihovi obiski zelo neprijetni. — Nepričakovano napadejo etapno črto. kar jim je tem lažje, ker so v zvezi s tamošnjim prebivalstvom. ter morejo računati na njihovo podporo. Veliki pra gozd i in močvirja so najpripravnejše ozemlje za podobna podjetja. Na takih krajih sc morejo nepričakovano pokazati in zopet izginiti.
Tudi pošiljanje močnih poizvedovalnih oddelkov je žp tradicionalno v ruski vojski, česar se drži rusko vojno vodstvo kljub slabim izkušnjam. Ako jih sovražnik prisili na boj, nimajo navadno moči, da se mu uspešno upre-jo t*-r vsled tejja -pretrpe velike izgube. ne da bi dosegli svojega
namena.
stopiti v gospodarsko zvezo le s
formulo * preferenc«*ro je s _
prednostnim medsebojnim obra-vanjem. To vemo že davno, kajti le grof And ras*y se je povspel do velikosti probhma o eeloti, vsi drugi ogrski gospodarski politiki so proglasili, da se da Ogrska približati le s formulo "preferen
organizacije in gosposke izvolijo ožji odbor.
Poveljnik belgrajske policije.
Iz Osijeka se poroča, da je od po to val ta mošnji okrajni glavar dr.
ki bo v zvezi z orientalsko sekci-jTuk Vučetič v Belgrad, kjer prejo trgovinskega muzeja izdelal vzame upravo belgrajske polieije. podroben program za organizacijo. propagando in vse nadaljno Ženska notar v Švedski.
Iz loenkoepinga se poroča, da je dopustilo sodišče Gota gospiei Carin Ileymanuf ca ml. iur. notarske
delo.
ee
Za vsebino oglasov ni odpovor- i posle pri sodnem dvoru. Ileyman-Razumemo, da je Ogrska'za- do n% ttpravnlštvo ne urednlitvo.'nova je prvi notar ženskega spola.
Nikar ne vidimo samo hudega: pri vsaki armadi nastane kaka napetost med predstojniki in podložniki. To se dogaja tudi med ogrskimi častniki in vojaki; seveda je treba to pripisovati tiranski individualnosti predstojnika in samo v naših razmerah dobe ti dogodki ki tiče navadno v osebnosti in značaju, narodno ozadje, čeprav ga v resnici ni. — Zato sem skušal tudi jaz spraviti čim več Madžarov v častniški zbor. Večina Madžarov prav gotovo ni nadohrohotna proti Romunom in Hrvatom. Vendar jih je zelo veliko med nami. pa najsi bo v civilnem ali vojaškem življenju, ki v jezi proti svojim podložnim. ki so slučajno Hrvati ali Rurauni. rabijo izraz --- jaz ga nočem ponoviti — ki spominja na njegovo ruraunsko ali slovaško pokoljenje,
Orof Tisza pozna merodajne vodilne kroge, ki cenijo Madžare in bodo to svoj enaziranje tudi u velja vali pri onih, ki imajo različne predsodke proti Madžarom. Kdorkoli bi hotel v armadi zasledovati Madžara in zatreti njegovo ime in pravieo. da se poslužuje svojega jezika, kjer ni predpisov službenega jezika, ta bi naj prvo povzročil gravamen proti ogrskemu narodu ju škodil tudi vojaškim interesom.
Zbornica je predlogo o finančni centrali sprejela v tretjem branju.
V	razpravi o izrabljanju sed-mograške nafte, oziroma pogodbe z nemško banko, je poročeva-lee Boethy rekel, da je ogrska dežela ravna na kapitalih in zato mora privabiti tuj kapital.
V	imenu cele opozicije je poslanec PJath.v odklonil predlogo, ker škodi Ogrski.
Na besarabskem bojišču.
Pri Liptaniju v Besarabiji premikajo v velikem obsegu čete. V Nowosielico prihajajo ponoči in podnevi vojaški vlaki. Te dni je došlo v Nowosielico iz Liptanija 50 motornih vlakov in avtomobilov, ruska konjiča in topništvo. Vse je odrinilo v severno Besa rabijo. Rusi so končno izprevi-deli, da se jim je popolnoma izjalovilo njih prodiranje prot? Bukovini in se zato. kolikor mo goče hitro, pripravljajo za obrambo. Obrambna dela tudi izvajajo v severni Besarabiji. Po potniki, ki se vozijo po železnici, smejo prestopiti na ruska ila le pri Ren i ju. Vojaško važna kri-žališna cesta močno utrjujejo. V Beni tudi dohajajo vsak dari veliki vojaški transporti. Državno premoženje prevažajo v notranjo deželo. Položaj v Besarabiji smatrajo za neugoden.
Lahi zahtevajo Tunis.
"Hamburger Fremrlenblat poroča i z ITa a ga :
Bivši nizozemski minister Kuv-per namiguje v ' Standardu", da
.)« izjalovila Briandova misija ker ni hotel podariti Italiji Ti i niša
VABILO NA VESELICO^
ki jo priredi flrnštvo Bona irski »Slovenci"
št. 7!» S. D. P. Z. v soboto 27. majnika 1916
v svojem lastnem domu v Bon Air, Pa.
Prieefek je ob uri zvečer. Vslopninn 25r, dame vstopnine proste.
Tempotom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Bon Air, Pa., in okolice, da se tc naše ves-*-liee polnoštevilno udeležite. Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni v pokritje stroškov za delegata itd.
Igrala lw> izvrstna godba. Za vsestransko postrežbo bo vse v redu preskrbljeno.
Za odbor: P. Bukovce, tajrtik. U3-14—4)
K $1000.00 nagrade
Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor gobe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica.
Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slovencem, temveč jaz sem le pazno gledal nesramno reklamo in pa uspeh različnih naselbin.
Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnje na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti.
Edino v Missouri je ostala in procvita brez hrupa in reklame.
Vsak Slovenec lahko zasluži $1000.00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZKLJUČNO le od kmetijstva.
Slovenec, ako želiš imeti dom, tukaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več let tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig, niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečamo z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi ss\o zadovoljili s koruzo, pšenico, ovsem, senom, detelje, kuret-nino, vrešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi nekaj v>ia, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni v bogastvu, pač pa v nvocvitu in na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti
kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Ameriki in to vse domače.
Slovenec, ki želiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj u dobiš, boljega nikjer širom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50
Pridi v naše krajo in ako nočeš, ne hod; k meni, ker v Ripicy in Butler Countiiili je precej Slovencev raztresenih. Prepričaj se, kako so boli v; p0 zatrdilu ničvrednih ljudi, i.n našel boš le polnoliči-e rdeče otroke in ljudi, zdrave kakor kjerkoli drugje.
Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto govorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo dežele.
V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita, prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke.
Zeailja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih krajih narejene kmetije in v lavnini pa gozč, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej
naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo.
Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje.
Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja. Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
—m
"'J* - *»HH!W
'^'^■■Mrifii

Jvgislovanska
ig =
a
Katol. Jednota
ia

lnkorpori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 10G, Pearl Ave, Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCU, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 083, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MiKE 35UXICH. 421—7th St., .Toliet, 111. PETER fcPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN AUSEC. 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KKŽ1S.MK, Box 133. Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain. O. JOSEPH PLSHLAR, .108—£th St., Rock Springs, Wyo. G PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
EPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1,
Ely, Minn.
IS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOUN GRAIIEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne l>oš:ljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednik*" porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ie ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
J(
L<
Paul Bourget. — A. Kalan.
i m* Vil
lo h
pri vaši materi r;iz<-n vas še kdo ! drug videl t
Moj o«"*e. drug pa nobeden, i je odgovoril. — napadalo je ni [niktlar kakor po noči.
I Ali teh napadov ni imela od otroških let* «ra vpraša pro-i se je poveilalo. — j fesar.
m Itobier. «la je	Vedno mi je pravila, da jo
svni;». Mojro. da M'* trikrat napadlo. — odgovori stanju ne/aveduo- Robier. — in sicer prvikrat, ko je it ja/ nisem bil jie-r'''51 sedemindvajset let stara.
Dalje.)
Na to
sn»er trotovo
Uol-spo-
>rej j.* vedela. < val
na<
a jo je naje zdrav-
ilite
•I k.
odr
n M i
petil
lp.
da ji drugi? tor. A k moji gotovo -nemil -l:ic-. To je do-otovo ni eu-i prodajalna
OUf ste
»dni da I
>r«
11uin; 1 da
Ali
ali
•to m osmo lisa. Po mojem v prodajalno > je prazno. Iiil ki je smatral u prod no. da iz-i- videl mrtve-, kdo ve. Mo videl. ker sem konec proda-
padalo. nik.
To j.- bil dvoboj z dvema pričama. le ena sama. Portehaut, je mofrel razumevati podrobnosti boja. Čuvaj Hahert je premalo J vedel i/, patologije, da bi bil nio-irel spoznati že precej od pričet-ka iloprto past. ki jo j<* nastavil psihiater sleparju.
K:n- označuje histerične in epi-| leptične napade, pod ne v ne in pontine je to. <la jih bolnik prebo-i. ne <la bi se kaj spominjal, da j lil .(•' pretrpel. Redko se zgodi,
Kako
jih ni vzel
mu
Ui
Oier.
o< i govor i pa morda našel t ud Sa j j.- verjetno, da > je prišel IZ zadnje«;
da ja Ine proti meni. j sil zvonček, mejtem stvar zaklenil v Ida j
pa je imel roe ključ
leki pri sebi, ko <ra j viseč da \ kake v no
in ki je edino re
jaz vzdržujem nična.
i iospod doktor, vi mi boste priznali. da norca lie morejo smatrati, da bi bil odgovoren za svoja dela. .laz sem bil umobolcn. te-•ra niso vedeli. Dokaz za to pa s»-je pojavil, ko so me zaprli. Jaz za-
la s,, histerija ali bož.jast pojavi-a šele po dvajsetem letu. zelo •edko tudi. da bi se napadi kaza-i samo po noči. Nasproti pa je ibsolntno pravilo, da se teh napadov ne zavedajo. Ko je na v-prasanje, ali se jt* mati teh napa-lov spominjala, odgovoril Robier pritrdilno, s tem je bilo dokazano. da je simulant. Jasno je tori j bilo. da si j,» i/inislil te napa-le. da obteži svojo dedščino s sramoto.
Ko je Robier tako odgovarjal, /.adel <^a je oster pogled zdravnikov. Toda kako je raoproee, da bi navaden delavee govoril o boleznih v glavi s tako znanstveno točnostjo? Odkod ? Kdaj? Kako bi »i to pridobil ?
Pri drugem še bolj zavitem v-prašanju. je Robier na novo dal lak odgovor, iz katerega je bilo stvar pojasniti, sumiti ali pravzaprav kot. istino trditi, odkod da je imel tako iz redno znanje o živčni patologiji. Ker je pripovedni eelo vrsto raznih malovažnih dogodkov, ki so kazali, da je mati imela res bož.jast.
Čutila j«* večkrat. — dejal j'*- — tako potrebo po spanju, tla je zaspala kjerkoli je bila. Silno jo je jilava bolela.... Drugikrat
JIll je vzel. — lahko jih v blagajni. Jaei|uiu. ki
i konca pro-o se je oblaka ko stvar ;ijno. Morda v tudi v ob-kdo našel pa v ozadju prodajalne. To-aj ni moja
l|a se je to z »rodil O. ker to II! eni zvezi s trditvijo, ki jo
lo zahtevam, da se na podlagi te-'*«' j«' vsa tresla.... Ali je to vse? ^a novega dejstva razprava proti Ne! Se sem nekaj pozabil. Včasih meni obnovi, da se morem žago- [ varjati. ker sedaj sem tega zmožen.
Vse to je govoril z onim rahlim glasom brez vsakega povilar-ka. zdelo se je kakor da bi bil točno po posebnem nietronomu izgovarjal zlogi*: poteze so mu bile vedno ueizpremenjene, kar je dokazovalo. da je silno skrbno čuva! sam nad seboj ali pa da je bila to anomalija, kakor se kaže pri norcih.
Courrioles ni ostal nič manj neobčutljiv.
— Po vzemimo torej vse pojave, o katerih ste govorili, — je dejal. — Ali je one živčne napade
je strmela silno vtrujena kar na zopet ; prej. dokler je ni kedo na to opozoril. Videl sem jo. da je dvigni la kozarec, da bi pila. pa je tako držala kozarec vsaj pol ure. ltazven tega pa je bila čisto taka kakor drugi ljudje.
Po tem odgovoru pa je zdrav nik hipno spremenil smer svojega spraševanja. Pustil je mater in pričel razgovor o Robier-ovem bivanju v azilu. Vprašanja njegova so bila hitra, kratka, na videz skoraj brez zveze. Odgovarjal mu je premišljeno, polagoma, tako • la je bil prozoren pravi namen Mogoče pa bi bilo. da je bila v teh odgovorih resna skrb braniti
■f**ein popolno zakonita pri ljudeh
ki so domnevali, da je tako. Ce
je bil res norec, bi bilo čisto na-'ravno, da se krčevito zagovarja !da bi si dobil prostost, j j Ko je koneeno po enournem i ' spraševanju Courrioles rekel ču-| j vaju: — Dovolj, odpeljite ga! — j zdelo se je. da je njegova neob-j čutljivost precej olilapela.
— Ne boste me predolgo f-asa [ pustili zdihovati v ječi. kaj ne
I gospod doktor? — dejal je. ko se je umaknil. — sami veste, da je kruto biti v ječi zaradi zločina, [za katerega elovek v resnici ni ]odgovoren. Dovolj je, da ga je storil, ne da bi se tega zavedal.
—	No, kaj pravite? — vpraša zdravnik Portehaut-a. ko so se vrata zaprla in ko sta bila učitelj iu učenec sama.
—	Kaj naj rečem, gospod doktor. — odgovori dijak. — to je simulant najposebnejše vrste, kar
[sem jih ketlaj srečal.
—	Vi sodite malo prenaglo. — reče Courrioles majajoč z glavo.
Videli ste. kako je Lil točen, uprav klasičen, ko nam je pripo-j vedoval o krčih svoje maetre. On si vendar ni mogel izmisliti, kar j«- pripovedoval o navadi, da se je mati I oliko časa vzdržala v istem položaju. To je katatonija, bi dejal Kahlbaum. .Misliti moramo, j da je moral ta slepar imeti v ječi v rokah kako popularno knjigo o živčnih boleznih, ki jo je predelava! kakor kal? kandidat pri pismeni skušnji. To je mogoče, vendar malo verjetno. In pa pojavi njegove lastne norosti, kako ga j>" napadla z raznimi bolečinami v glavi, da je bil brez spanja, da ni mogel ničesar vživati. Dn-1.1«' njegovo zdravljenje, ta zna-ilna razburjenost in koneeno to. la so vsi ti pojavi tako hipno zginili nekega jutra, ko se je vzbu-lil Jaz bi ga imel za umobolne-ga, ki hi ne bil videl, da je simuliral druge simptome. Se enkrat torej: Ta Viljem Robier ni umobolcn
—	Sicer pa. — dostavi učenjak -cz nekaj časa. —danes sem ga e potipal.....Jutri pa mu stavim vprašanje, na katero ga ni mogla pripraviti nobena knjiga. Vi že veste katero. Gre .se za mojo trditev, ki še ni objavljena, za 11 vperesthesie dissociee*.
Za ta zakon. ki. si ga je psihi-iter prisvajal s tako naivnim ponosom. je vedel Portehaut, ker mu je bilo znano, tla ga je nedavno učenjak raziskava I in tudi odkril. Courrioles je bil iznenaden, io je dognal pri svojih bolnikih na vseh klinikah posebno nasprot-v tem. da je bil kak bolnik popolno neobčutljiv, zraven pa za *ako molenkost silno občutljiv. Norec na pol nag blodi po ulicah ko škriplje vse od mraza, pa nc ni i nobenega mraza. To je splo šna neobčutljivost. Neznaten krik pa. ki ga vi niti ne slišite, pa ga tako pretrese, po finem sluhu, ki mu ga donese, tla se n;u nenava-luo razburi ta organ. To pa jr delna občutljivost v najvišji meri. To je označil učenjak s tehničnim barbarskim izrazom " hvpe-resthsie dissoeiee".
—	Da. — je nadaljeval. — akc je Robier študiral pojave norosti po knjigah, tega pojava ondi ni našel, ker o tem še-jaz nisem doz-daj objavil svojih zapiskov. Klasična ideja to. da" norei nič nc čil tijo. Vi razumete. ('e je simulant pripovedoval nam bo. da so vs: njegovi čuti enako pešali. To br licer neznatno znamenje, pa popolno gotovo in tudi ga že imamo
Toda ali je on simulant ?. . . *
—	Oho. Cronlebois. vi pa pridete prepozno, prijatelj. Sami ste se kaznovali. Portehaut vam bc povedal, kaj ste zamudili.... A. Madame Suzana nam pripelje nov zanimiv slučaj....
M me Suzana, močna brk a sta vescljačka, ki je pomagala Ila-bertu pri ženskah, je vstopila istodobno kakor Cronlebois. Dijak, ki je zamudil, se opravičuje ir v sede na drugo stran doktorjevo Postrežnica je skoro nosila pod pirajoč ob rami razcapanko, žensko kakih štiriindvajset let z oma-hujočo glavo, oči noro štrleče, k^ so jo policaji pobrali na cesti it ki ni vedela ne kje stanuje, ne kako ji je ime.
—	Poglejte, kar sem vam že to! i krat povedal. — reče Courrioles. ko se je nesrečnica vsedla na stol.« na katerem je ravnokar sedel Robier, — kakor ženske o hranijo v vseh svojih potezah, v svojih pogledih, s svojimi stisnje tiimi usti, neki videz zlobnosti. ki ga moški nimajo. Pa te vsaj priz najo! — nadaljeval je učenjak smejoe se.
—	Et nune erudimini. Učite se. mtadi ljudje!--
F
Ali je Croi
____* • _ % • _


mmmm
zaljubi jen ?
vpraša psihiater dve uri pozneje dijaka Portehaut-a, ko je.	_
šel iz pravosodne palače. Navad-L. .	. . _ ,
no sta oba Wagnerja novodobne-1 °Sr8ko gospodarsko delo na Bal-
ga Fausta svojega doktorja vedno spremljala do doma.
j — l*a. — je nadaljeval. — da. ravnokar je prepozno priš- I. se-jdaj pa naju je že tndi ost a vi!. Že več dni ga opazujem, da ni Mrav pri svojem pos'u. In ko sem go-jvori! o zlobnosti žensk pri umo-jboini. vi niste opazili; On
kanu.
Ogrj so zgodaj začeli gospodar-ko osvajati Balkan. Ni dolgo, kar s«1 je v Budimpešti iz vrst vseh politikov. finančnikov in industrij-, ee v ustanovila posebna družba, ki i ho gojila gospodarske vezi med O-;grsku in Balkanom. Grof Tisza jei že Srbijo proglasil
m
Rad bi.Kvedel za naslov svojega
bratranca JOSIPA R ANGUS. Doma je iz vasi Sele na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake ši mm Amerike, ki kaj vedo o njeni, da mi poročajo, ali se pa sam javi na naslov: l-Tnace Potočar. Box 1:56. Thou as. \V. Vi»- i.j l.»— 1;
.. li
!nil z očmi.... takoV....	' teresno ozemlje. Ravnokar se je
Natančni opazovalce je poka-(ustanovila v Budimpešti nemško-zal s svojimi trepalnicami gib- i »vstrijsko-ogrska-bolgarska zdru-Ijej. ki ga je vznenaden opazil pri žf*nil »»dnstrijska iu lesna akcijska svojem učencu. Tudi to je bii do- 'bnžba. ki bo izrabljala bolgarske
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom ▼ državi za ogrsko in-j ILLINOIS naznanjamo, da jih bo
obiskal naš potovalni
v kratkem zastopnik
•c
kaz. do kake stopinje je v vsakdanjo vajo pri njem dozorela op-i zovalna zmožnost.
—	Jaz l»i vam tega ne bil povedal. gospod. — odgovoril je Portehaut. — toda res je. Ima neko žensko ljubimko, čis+o navadno osebo. Pravijo ji Ju I seta. Ona je izredno dobre volje, u joga pa dela strašno nesrečnega.
—	Prostovoljna seksualna psihoza. reče Courrioles in zmaje z ramama. - Čudna ljubezen! Skušala bova. da ga odvrneva od lega. Prav je. da ste mi povedali. Takoj ga poiščite. Povejte mu da ste danes zvečer in jutri zaposleni in da ne morete biti navzoči pri slučaju Rohier-ovem. — Sporočite mu natančno o današnjem prizoru in naprosite ga v mojem imenu, da naj opazuje tega eloveka nocoj in jutri zjutraj.
Poznam ga. on bo slušni.
Pod tako robato skorjo je ženske sovražeči Courrioles skrival svoje globoko in plemenito srce. s kate run se odlikuje toliko učenjakov. Dasi ga je sedaj v zlasti zanimal slučaj Robierov, vendar mu je bila zaupnost poštenega Portehaut-a gh*de tovariša še ved-IlO v mislih in za to je drugi dan v bolniei najprvo povprašal svojem dijaku.
(Konec prihodnjič.)
po
Avstrijski cesar potrdil kardinala Skrbenskega za olomuškega nadškofa.
Olomuški li^ti poročajo, da j*1 na mest niši v o po naročilu naučne-ra ministrstva sporočilo olomuške-nu kapitelju. da je avstr. eesar iz-/olitev praškega knezonadškofa kardinala Leva pl. Skrbenskega za cnezonadškofa \ Olomileii jiotrdil.
Rumunija dobi nove generale.
Med starejšimi častniki pojde v >okoj •) zbornih in 'J brigadna po-"eljnika. ravnotako tudi sedanji lačelnik generalnega štaba in nadzornik tehničnih čet.
m zlasti maeedonske gozdove. V kratkem se ustanovi v ta namen tudi srednjeevropejska industrijska banka. Imela bo kapitala 10 milijonov: vodil jo bo neki znani ogrski politik.
D' Annunzio — pesnikuje.
1/. Benetak sc poroča francoskim listom, da je napisal d Annunzio lovo delo pod naslovom "Oda srbskemu narodu". To je baje najboljše delo. kar jili je d* Annun-zio napisal. Glavna motiva sta: "uvstvovanje s Srhi in sovraštvo »»roti Avstriji.
osvojeni
Bolgarska uprava v Srbiji.
Bolgarska vlada objavlja admi-nitrastivno razdelitev osvojenega tarosrbskega in maeedonskega <>->:enilja. Ozemlje je razdeljeno v ^letleče okraje: 1'itolj (Kičevo.
Resna. Prilep). Stip i Kočana, Ue-ova. Carevo Si>Io. Kumanovo tlvri-vapalanka. Kratovoi. Ohrida (Di-bra. Struga . Skoplje (Veles. Ka-čaniki. Tetovo, t Kovadarei. Perči-loviea), Požarevae fKučcvo, Go!u-bae. Veliko (.iradište), Cuprija (Pa račin. Jagod iu, Rekovec). K ruše vrae 1'Trstenik. IJrusa, Aleksan-Irevo . Pirot < Belapalanka. Babu-iai. N'ranja Vlasotince. Lcban. lilijan'D. Njcgotin ob Donavi Kladovo. Milanovo. Brza pal a lica . Zaječar * Knjaževae. Kraljevo •^elo ). Prišt ina.
Odposlanci zagrebške trgovsko-o-brtne zbornice v Belgradu.
Te dni odpotujejo v Belgrad od-)oslam-i zagrebške trgovsko-obrt-le zbornice v Belgrad. da se infor-nirajo o tamošnjih razmerah, kar e tiče trgovine in obrti.
Močan potres v Sibinju.
T/ mnogih mest Sedmograske sc poroča o potresu. V Sibinju je trajal potres <10 sekund. Osebe, katere so bežale v strahu na ulice, so bile več ali manj ranjene od strešne opeke in ometa.
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo stroko spadajoče posle ter izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. __Upravništvo Glas Naroda.
Rojaki, naročit« s« na "GLA* NARODA", edini slovenski dntr-nik v Ameriki.
1 ■
POTREBUJEM
več mož za delati v gozdu. Prednost imajo gozdarji. Dela se 11 itv na dan. Plača od $2.25 do *2.40 na dan.
-i''K«tuk Jurea. Box 812. Rich wood. \V. Va.
1
DR. BUKKFS MEDICAL INSTITUTE
407 East 58th St. NEW YORK,	N. Y.
Starokrajslii slovenski zdravnik.
Zdravi usiM-.-no bolezni ieliidra. plju«'-. jeter, mehurju in vse notranje bolezni, kakor slabokrvnost, revrnatizem, tA.in« to-lezni. boijast. l>olezni na maternici, ktune bolezni ir. otroške bolezni.
/d ravni k
slovenski.
sani govori
Ckiprto je vsak dan Outli v nedeljo) od devetih zjutraj do ted.-nih zveier Med prro Ave ia Ave. A. Bliz I. Are. i*i-šite »li pridite ooebno.
POZOR!
H1PN0TIZEM
Izšla je vsezkozl zanimiva knjiffa, kakor.šue Se nimajo Slo-} venci ne tu ne v stari ilomovint I Kdor jo bo naročil, jo l>o z užit-i kum prebral In dnbil vpogled v i mnrsikatere stvari, o katerih do-z<laj še slutil ui.
Knjiga ima preko sto strani, opremljena je z dvanajstimi krasnimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden Človek za nenaravne;
Stane 00 centov. Tri knjige $1.50.
Oni, ki ni ž njo zadovoljen, noj jo vrne in dobil bo denar nazaj.
Naročajle pri: "SI.OVKNSKA knjigarna", P. O. Box 1611. New York, N. 1\
Za smeh in kratek čas.
Tolažba.
Vabilo.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NEW YORK, If. Y.
MOLITVENIKI:
Rajski glasovi, elegantni vez s
zapono	_70
Skrbi za dušo. v usnje vezano $1.20 Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 Strelec
j S v. Genovefa
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan
—	Oh, moj mož je hudo imlan.
—	Kdo «ra pa zdravi ? ' — Zdravnik li.
—	Poteni pa le brez skrbi bodite. — On ji> zdravil tudi mojo pokoj-
lO Ž« Ml O.
V trgovini.
—	Še nekaj sem hotel kupiti, pa sem pozabil.
—	K;ij ste pa pozabili?
—	ČV l»i vedel. k;ij sem pozabil, bi kupil.
Sleparija.
- Ali veste kaj. gospod Zdaj. ko sva naplesala, 1 * t šla rada v razsta v<».
—	XV veni. ne vem. Xa razstavi je kip nekega nio/.kega. ki je bos.
N«», to je vendar vseeno.
—	Ni vseeno, prospodb'na. On je do vratu bos.
Modrovanje.
Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina DomaČi zdravnik Hitri računar Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slovensko-angleški in angl..
slov. slovar Slov.-angl in angl.-slov.
■lovar Slovenska Slovnica, vei. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko angleški
tolmač Vošeilni listi Zgodba sv. pisina žirovnik, narodne pesmi, v Iv 3. Evezek, vez., po
, Odvetniška tarifa	r—.30
Pavliha	L
Pod Turškim Jarmom	t-^.25
Pregovori, prilike, reki ,—.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Srečoloveo	»—.20
. .25
;Sv. Notburga	t—.20
:—.25 jTitanik	^.^o
'Trojka, povest	^-.50
—.50 Turki pred Dunajem	—.35
—.30 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 —.40 [Zgodovina c. in k. pešpolka :—.70 ( Št. 17 s slikami —.50 (Zgodba o povišanju —.40 | Zgodovina slov. naroda 5. $1.00 I zvezek —.50 Zlate jagode, vez.
Življenja trnjeva pot
.50 .30
$1.00 —.20 —.25
i— .40
t—.30 s—.50
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevima Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.73
&1.50 i SPILMANOVE POVESTI:
—.50! $1.20 | —.40 j
—.50 j —.50'
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike
2.	zv. Maron, kršcanikf deček
4. zv. Praški judek
6. zv. Arumugan, ain indijskega kneza
S52'^ 11. zv. Rdeča in bela vrtnica
j 12. zv. Prisega huronskega
glavarja 15. zv. Angelj »užnjev
—
-.60 -.50
—	Kako pa kaj trgovina?
—	Slabo, slabo. — Tovarne sleparijo. da ie groza. — Pred kratkim sem naročil par sodov umetnega sirovega masla, pa bilo še to ponarejeno.
—	Ti. otroka bom pa začel kraa-lo učiti telovadbe.
—	Zakaj pa?
—	Zato, da bo že ®saj na noge priletel, če ga bodo vrgli iz gostilne.
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE:
Božični darovi Ciganova osveta Don Kižot Erazem Pred jamski Fabiola
Gočevski katekizem Fledvika Hildegarda Elirlanda
Hubad, pripovedke, 1. iu 2
zvezek po (lustrovani vodnik po Gorenjskem [zanami, mala Japonka Izdajalec domovine Faromil
Jeruzalemski romar Knez črni Jurij Krvna osveta Leban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. zvezek Mlinarjev Jane« Mrtvi g ob ta č Ma jntrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana in
poveličana O jetiki
t—.20
t—.25 —.20
—.23
t—.30 »—.30
■—.15 —.25 —.20 i—.20 —.35 —.25 —.25 —.25 t—.25
—.20
—.20 —.20 —.20 —.20 —.45 —.25 —.20 —.20 —.25 —.80 t—.45 —.25 —.30 —.20
i—.20 ■—.15
BAZULEDNICE:
Newyorske i cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New York a po
Album mesta New Yorka > krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Voju astenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih . držav po Avstro-Ograke mali
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet
—.03
.10
»—.25 «—.15 —.50 $1.50
r-,25 ^-.10 *—.50 .25
♦1.5»
OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ go-postni nakazi; ' **	**	* "	"
id načunana,
to vini, postni nakaznici, aii poštnih znamkah^ Poštnina j» pri r*«^ J cenah ~
N.
■ . ; - ■■ ■ '
GLAS NARODA, &.J&PRILA, 1916.
Petelinčkove hlače.
Spisa! Rado Murnik.
1.
• rnorumenimi vrati. Ijeno gledala In se igrala z rdeči-J Anka pa mu je pokazala lirbet ojjišniee j<- bila dva- mi kroglicami njegovega strelske-S i" j? sama krenila proti Siš-ki
l'ra nad
čeiitpet rske v o j
indvajset.
To ni bilo prav nie čudnega? včasih je bila tudi trideset, dasi sta kazala ka/alea no.' in dan pol-dvanajstrh. Voja-iki nrar. baje ob-•*oj«-n na smrt, zaradi tega umo-
mrzla pečenka je našla v njegovem želodcu gorak grob.
Dobroti ji va deklina ga je tiho potegnila za sabo v kuhinjo in mu dala lep kos krače in kruha. Martin je na<*lo jedel In se ni dosti
To se je Martina zdelo za malo. Pokašljai je v zadregi. Stopilo se mu je iiiako. Dosihiua' je visoko eenil in čislal grajane hlače in si domišljal v temi svoje nevednosti, da jih skoro ni lepših pri vsem
menil za Trško, ki ga je zaljub-1 sedemnajstem.
«ra motvoza. " Pojutrišnjem
zveeer
' Petelinčkove hlače. petelinč-našTl\'kove hlače", je šumelo poparjene-
mu Martinu po ušesih. Sramežljivo je ogleda val nesrečne hlače Lu zdele so se mu čezdalje grše. "Kdaj sem neki tako zrasel?"
^jK-t ne bo domu", je za še petal a. "Povabljeni so. Prideš pojutrišnjem
Vrli ljubimec je samo pok i tnal: 1 >i';t pa pumilo-'-en, je pr«jkone govoriti ni hotel, da se ne bi za- s<* j'- vpraševal. "Ali so se zavo slutil, da 1> > ura kazala hudo na-j davil. V kratkem je bila večerja 1 jo pranja skrčile tako.'" i t" /ato j«- dal vojščakoiua-te- p.»d streho. Milostno kakor paša Žalosten se je vrnil v vojaipieo, ■vtrj< ni.i v b.-lih suknjah in usnja- se ji j,- clal poljubiti. V takih ne-' Odslej je vedno premišljal, ka-t n o k tilnikih dvoje svetlih seki- prijetnih trenutkih je vselej za- ko bi dobil daljše hlače. Ta mue-! da Ki .i.» razbila, kadar bi na-'mižal Ln. pa figo držal v žepu, da na lazglabanja mu uiti pri vajah,
in računski podčastnik in si natika bi bele rokaviee. Dnevni šarž je razvrstil prosilce in grešnike ter javil naredniku, da je raport pripravljen. Narednik je pregledal vrsto. Že se je bližal zaspani poročnik. Narednik mu je javil, kar je zvedel od dnevnega korporala. Zažvenketale so ostroge, prihajal je stotnik.
"Pozor!" je veleval lajtnant.
spretno pihal na orglice. V zatohlem prostoru je zagatno dišalo po tobaku, petroleju, pokostu. komisu. čevljarskem mazilu, po klobasicah, jesihu. čebuli in samih takih žlahtnih dišavic-ah.
Janko je odprl okno in gledal doli na kostanje in Ljubljanico. Iz kantine so udarjali na uho po-.skočni glasovi hreščiive h-irmoni-
ke, .....



veseli vzkliki, glasa u smeh. "KiTaport — desno glej! Gospod Tedaj se je vrnil Krajnikov stotnik, javljam najpokorneje, da} Martin, Jankov snažilee, z izpre-
,}e raport pripravljen.'
rumenkastem zidu slare kasar-j 4"Ne bodi je stala stotnija sedemnajste- vrnil hitro. '
diitiašnji ukaz polkovnega in lijaku pod Tivoli. Prižgal si je bataljonskega poveljništva. Zve- oteto viržinko in hodil po temne-deli so, kateri častnik prevzame čem se drevoredu gorindol, do-jutii posit lno in potkovno nadzor- kler ni zagledal svoje tretje lju-vn, nadzorstvo v vojašnici; ka- biee Anke.
izpr<
hoda in se je jel urno slačiti. Jan-Dvanajst glav se je zasukalo ko so je obrnil oil okna. In zdaj na de^no, dvanajst desnic drsnilo je zapazil, da mu tlači Martin ne-ob puškina kopita. Stotnik je kaj v njegov telcčujak. stopil na desno krilo k prvemu1 "Krajnik. kaj pa mi žokate možu, k dnevnemu korporalu. Ta tjakaj?"
mu je javil ''oddajo" dnevne slu- Martin se je /trenil in obstal v , žbe. njegov sosed na levi pa. da ■ hudi zadregi. -Tanko je stopil k gajala.	[ mu ne bi kaj škodovalo. Ognje v i- niti v službi niso bila v prid. Ne-j jo prevzame. Stotnik je stopal da-'njemu.
IVa v/apr.-i v i« bilo ob petiii po- ta l"rška ira je hotela pa tudi nia- zadovoljni višji so mu prtdevali( Ije proti levemu krilu. Moža. kil "Saj to so moje hlače, moje p..!dii.-, Nii dolgočasnem dvorišču lo objeti.	j imena domačih -živali, pa tudi Čud- sta koprnela po novih podplatih, boljše komisne lilače. ki sem jili
no sitna!" jo je za- nib zverin, živečih v tujih delih sta se morala obi'iiiti. vzdigniti izgubil!" se je začudil enoletnik. Da mi ne stareš vir- '-veta. Martin pa je navzlic vsemu noge in pokazati raztrgane -čevlje.| "To je že preneumno! Nosili ste ga pehotnega polka, ki jc bival ta- /inke, ki jo imam pod suknjo! temu le ugibal, kako bi ugodil Stotnik je ugodil prošnjam in .sto-'moje hlače, ne?"' krat ves v Ljubljani. Fantje ->o iz Adijo!"	.svoji natančni Anki.	J pil pred Havana. Računski pod-j "Prosim, ne zamerite mi!" je
ii-t s i u /1 m joeega poročnika postu- ln šel je. Mahnil jo je proti rib-	i častnik je pogledal izza svojih za- jecljal zasačeni grešnik. "Mislil!
III.	t piskov tako resno in svečano, ka- sem, da to ni nič takega! Saj jih
Nagajiva tira nad vhodom sent- kor bi prisostvoval okrutni ob- niste potrebovali nikdar, ker no-petrske kasarne je bila jasnega sodbi na vešala.	-site zmeraj svoje posebne."
majnikovega dopoldne še zmeraj "Gospod stotnik, javljam naj- "Kaj pa vas to briga ?" je vzki-dvaindvajset. Z urnika bližnje pokorneje, da sem pozvan k ra- pH Janko. "Ta je lepa! Vi ste no-k■► <•■ je kdo pregrešil in kakšiio Anka je biki znlo dekle s črnimi cerkve pa je udarilo, počasi enajst- portu", se je oglasil Ravan.	j sili moje hlače na izprehod. jaz
p..koro so mu naložili; v katere očmi in rdečimi ustnami, z gospo- krat. *	| "Zakaj?" je vprašal stotnik sem jih pa iskal. Vsak večer ste
gosi iiuier a,-, smejo več zahajati >ko-hl('dim obrazom, rdečo bluzo Vojaki Martinovega voda so se hladno, dasi je moral vse vedeti iz jih pa lepo tiho skrili v moj telečjo lak«- zanimive noviee. Ko j - jn rumenimi eeveljci. Po čelu ji pripravljali k menaži. Nekateri so knjige jutranjega raporta. lajtnant prebral Š-- imena "inh, ki je mahadral krasen šop viržinka- že sedeli na klopeh pri belo umiti "Moj tovariš je izgubil lila .m.rajo i itn v <dit/oo. in ko je na- storjavih las. ljubko mahadral mizi in si narezavali komisa za Mislil sem..."	j zaprav bi vas moral naznaniti. Pa
in k i a/d' Id d oš! a pisma, so se skoro do nad oči in prhnahadral med juho, drugi so iskali obedno "Mislil?" mu je segel stotnik naj bo! Ampak odslej se ne boste* o ju k i po željno pričakovanem po- l\t ajnikovenm Martinu z Anko orodje po rjavih malhah ali sti- naglo v besedo. "Mislil? Pri vo- več postavljali z njimi, razu-j
'Odstopite!" razkropil i po vred v srce. Pridna deklica je bi- kali po kovčegih.	j jakih ne sme človek ničesar mi- mete.'"
►d n i k 11 :n sobih. Za dan.-s je bilo !a ta Anka; v palači ob Tržaški Tedajci je stopil enoletnik-mc- sliti! To bi morali vendar vedeti' Poslej j - bilo .Martinove »lorije o;-.!n«-ga /banja konec: zopet cesti je pomagala tovai išieam, da dicinec Janko pred desetnika Glo- kot olikan človek! In kaj vas bri-j konec. Ko se je lepi Anki zopet j • t dan !»!',/.• dopustu. Prepe- potratnemu svetu ne poidejo botsehnigga. sobnega poveljnika, gaj o hlače vašega bližnjega.? Va- prikazni v svojih pete! inčko vili1 aje hi ;.viitf:.je so odložili pu*ike smodke. Odkritosrčno, iskreno je Imenitni glavar sobe je sedel v ša dolžnost, je, da pazite na svojo hlačah, se je naglo obmila in sa-J pa teie."-njak»« n s. ju-eobuvali, ljubil Martin le njo.	j svojem * * najsvetejšem * * na stolu uniformo! Ali ste. zato tukaj, da ma odd efi Urala v Šiško. K ra portu j
• r-obi.s . i i m sna/ili za i/prehod. Veselo jo je pozdravil iu jo od- ob posebni mizici za pisanim ka- se zanimate za tujo mouluro? U-. se ni upal pisati za di-nge. ker je j Najbolj m«'i vvmi je hitel vedel v gozdiček; tam sla sedla tu novim zagririjalom, otlgrnjeniin kaznjem vam enkrat za. vselej, da narednik rekel, da so mu dosti prost,ik Krajuikov Martin. Lic«* na klop. UibV*e luči večernega h* <lo polovice.	j se brigate le za svoje stvari! Za-j dolge. Za nove je imel premalo de-1
je k a/a I o ves.'!, ga mladeniča. O- soluea so polzele po deblih borov-1 "Izgubil .som svoje boljše, mo- pomnite si to! In kako ste se mo- narja, menjati pa tudi piiiče ni J goi-t obra/ mi je bd okrogel iu rev više in više do tihih vrhov. Iz- dre komisne hlače, gospod korpo-' gli pre drznit i, da ste tako govo- maral z njim.
j ••►d ; — u j- j ne| \e,- štet ink* ka- /a hriba se je oglašala kukavica, ral!" mu jc potožil Janko. Pro- rili s korporalom? Vsak šarž je. Zadela ga je pa še d rti ga uezgo-;>rii krta.'-ici v t«»r- Včasih je prižvižgal. j>ribobnel sto volje i-medieinci so bili šele od višje bitje, ki se mu smete bližati J da. PrŠkina gospoda je jeht po-j.' prenavil že tretje vlak tam doli mimo. bile so mest- prvega aprila rekruti pri stotniji. le z neizmernim spoštovanjem! Z grešati razne kosu okusnih j"stvin
Mi vam pomagamo
Da se bodete zamogli tudi vi okoristiti s električno razsvetIja-vo. naredimo vam sledečo ponudbo:
Mi hočemo plačati vse si roške za napravo eb-kirič. niir luč •.* vaši trgovini, kakor tudi od zunaj velike svetilke in eiektr" l- znake. I'otem nam \ n- i.- v malih tedensK.!. an nieseenih obrokih.
Ali za more biti boljša ponudba ? hdoniijte ali pa pridite danes.
The New York Edison Company
A. T Your Service
General Offices: lrviag Place and 15th Street
Branch Office Shew liooms for ihc- Convenience of the- Public -424 Broadway	'1Š1 E S6th StreTtl
J26 tJelanccv Street	\\'e--t 4Jil Street	E 12šthStieet
10 Irvinir Place	£ H'hn Street
•Open until midnight
,	I"* -- I' '	, »IV,	.
j njak. Zakaj jih niste dejali na po-u'e. lieo, koder bi morale biti? Prav-
nsi ru.
T
1«
/namcuje svojo ne ure lepo počasi druga za dru-|kjer so uživali gostoljubnost in'ozirom na to, da ste d.' janju j-- smel no- >jo. V ribniku spodaj pa so žabe pouk v vejaških tajnostih. Nova- knit, vas kaznujem sat
'A.
1 HI bil
a nt je bil Krajnikov Marta malo preveč zvest: lju*
u
to. V vidno »retnosti v streljanju ti rdeei strelski motvoz s krogli- prepevala večerno pesem.
prsih.	j Krajnikov Martin je držal z le-
j vie o viržirtko. z <lesnico pa ljubico okoli paste in zdelo se mu je, da tri dekleta obem-m.	j je sTiVncj.ši nego silrn Oi'ak Abra-
>•■ ,te napravil. j< stopil tri ham v devetih nebesih. • pre.I mrkookegu vmlnika'
vil II.i Ipokot fleje. da gre	II,
M off oč ni poveljnik sob< ' Tako razkošno in lahkomiselno ■ nil z o-mi m pok ima L	Krajnikov Martin dvoj-
;, je | m »d v i/a l odtod. |ao	J>ri ir^ki in Anki.
' J1*	nadi	s tem se je zameril zavid-
!.!'> K rajniku narav- a;m hogovotn. Xiso mu privo^'ili Nekateri kostanji ob Ank(k nft rr;k„ lY,ko-;
"Le čakaj. Krajnikov Martin, ti ouegava kanaeija!"
Kmalu potem je šel zopet k Krški in nato. vsega dobrega sit. pa na Mi rje, čakat Anke. Tam. koder so baje že rimljanski vojsčaki voditi lepe Emočanke na dober /rak one pa njih za nos, on<lakaj je sreeal p.Mi častitljivim starim
danes še ro-
kovali so zdaj poslednja dva dni.
"Kaj?" se je zoprno nasmehnil desetnik, t Jospod Olobotsehnigg, iz Ko-
najstdnevnim sarni!'"
samo .s stiri-arestom v ka-
lil odslovila kuharico. iVteiii! takem je izgubil Krajnikov Martin kar naenkrat kraljico srca pa kraljico želodca. Tolažilo tra
ar* j Mar
Aprilsko 4 • i adorn in s po-st v obraz. Ljubljanici »le/nozelene
neli že majhne, iu sveč iee, dru-
list.
tri j»a s;i tu o svetle, ^buike popke.
Jata n»zu/danih vrihei-v se je iz-preleta vala po vejah in z nesramnim čivkanjem opevala pom lad a-njo lejHllO.
Martin je z«i vodo Izvlekel iz
bi
čevja doma, j^ še civilist ponujali po svetu številke, pomaranče ii> raznotero sladkal. Odlikoval se je
s posebno dovršeno zarobljenost-jo in sirovostjo.
" Pregledal sem-že vse police in kote, ali nikjer ni mojih hlač!"
•■Kaj.1" >e je zadri grizljivi mogotec in zazijal kakor zaboden zmaj. "Komisne hlače ste izgubili " Ali naj jih nosim v cekarju za va ni? Koliko .ste pa stari? Mar naj hodim jaz za vami in pazim, da se ne izgube hlače in vi z njimi vred?"
"(jospod korporal", ga je rotil neustrašeni enoletnik kar uajpri-jazneje, "prišel sem vas le prosit, bodite tako prijazni. . . ?'
"Kaj? Kaj? Prijazen?" je kričal desetnik, kakor bi ga drli.
/epa pismo, ga odprl m j« l brati. ^^
Ob t.'m je migal /. ustnami in l>ra-|/idovj^m sv0j0	Anko m
do. Pisala mu je ljuhiea Micka iz j0 JKIZdra\il z zaljubljenimi po-.
d< ■ in a ■ •• vasi. gi pozdravljala	m l^sedami. Ona pa danesj"Kai Pa milite pravzaprav?"
a d -!in in s - bridko prito- uj nir. k;!j	volje.	Nepoboljšljiva uso«la je hotela,
da da ji ni odgovori! že cel -Anka. povej mi no, če rae'^;l jc .Jankov tovariš Kavan slišal
korporalovo upi t je. Ravan je bil nekje bral, da jo ravnati z enolet-niki-mediciuci kakor s podčastniki. l*revcrjcn je bil do dna duše, «la je prostovoljec-medicinec vsaj toliko kakor korporal. akotudi nima še nobene zvezde. Hitel je zatorej mirit razsajajočega desetni-
. Prosila ga je. naj ker si ona že
briše; njej da se že <ta ji ujen fantič
nu*s«»e uieesar ji kmalu kaj
grenke M>lei<H \ se tako zdi. zves»t več ui. I*ozdravljala ga je zopet tako lepo. kakor drobni
pa tudi škrjančki e je zadovoljno tiamu-
"Anka, povej mi no, če rae imaš še vedno tako rada!" jo je iPtosil pohlevno.
j "Oh, goni no, goni zmeraj I eno!" se je otresla nanj. j Poffledal jo je debelo. I>epa Anka se je držala neusmiljeno
kislo.
"Zdrobil bi te. Anka, lej, tako
m mee. Na bb do-kl>r rnu nj j>ri£lo ni,". pamet-pluli blsernobeh	n;l
otenmih solnee.J .-|Iv;lla b,p:i!" j,, odklanjala polzele po sm*-( > h, bo volj tla svojeglavnica.
lie m lK»j. za goro.
XI a rt in zal iu shmnil pi modrem nebu so oblački in včasil d:i *«» njih setlec
agdni re!,ri Oradu iu po Ljub i . y,.Si.Vl Anka }a led^n ll(> ljaniei. Krepko je dw.ilo po ogret. bi|a vnaprej tri goldinarje od tali ze.ulji iu mladi travt poljan-1pro4etovoljca. Toliko mi bo plače-skHi vrtov. Skozi odprta okna je j VSak	mu bom snažil
t upat«m pogledala nežna gtaviea (>bleko in orožje." /iv.duiega dekleta ali pa ludi »V-j . [,.1>0 te pjv*,;^ kaj pa je vse uienun glav ura topljivega starca.>to JU,.ni lmir!" ^ je obregnila Krajnikov Martin jo je ubral obenj čemer i kava ljubica.
Kadar je kako druStvo namenjeno kupiti bantlere, zastave, regalje,
je god bene instrumente, kape itd., ali pa kadar i>otrebujete uro, verižico, priveske,
Pa tudi javni tožitelj Globotseh- edino tn. da aa čaka v rojstni vasi Petane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene ta ceae vprašale. CprašanJ« • t- i	'	I	i*i- ii-i	i Y»» stan? le 2c. pa si bodete prihranili dolarje,
nigg JO slišal svoje.	rezei vna ljubica Mleka.	|	renlke. veC vrst pošiljam brezplačno. Pilite pnnj.
"Lep poveljnik sobe ste! ga "Pametno je bilo. da sem jib	ryAN pAJK & qq CoiiemaUgh, Pa. Boi 328
je zmerjal stotnik vedno glasneje.• imel troje, ee ne. zdaj ne bi imel ! "Lep red je v vasi sobi! O belem i nobene !" je modroval večkrat gi
t" imam rad!" je bleknil navdu- ky* nekaJ kolegialnosti do trpe-
skoai Zvezdo v Omdiši"e in smuknil \ dvonadstropno hišo. Ondi je bila njegova druga ljubica Trška /a kuharico pri gos{H>di. ki so radi dobro jedli iu mnogo. V prvem nadstropju je pokašljai iu ob pol-odprtili \ratih kuhinje se je kazala boginja <»gnja. Urška je ^tala.
"I — plesat ]>ojd. va v nedeljo, pl.-sat, <la s.- bo vse kadilo! Juh!" "Čeprav ne!" se je ujedala. '*Kaj pa ti vendar je. ljuba Anka, da si taka?"
"L#e poglej se, kakšne hlače mu je zabavljala
1»° , imaš!
čega Janka, nekaj iz pravieoljub sti. najvts" pa iz mržnje do «livj<i-ga kočovarskega telebana.
"(iospod korjKual, nikar vendar ne divjajte tako!" ga je svaril z mirnim glasom očetovskega prijatelja. "Moj tovaiiš Janko ni gluh. Sicer ga ne bi bili potrdili."
Globotseh nigg je kar obledel od jeze. Potem pa je vstal in zazijal na stežaj. Dva vojaka sla prinesla v koritu kovinaste mc-nažne sklede polne mastne juhe Ln mest. Ko sta zagledala korporala s široko odprtimi usti, sta se menda zbala, da hoče siloviti človek pogoltniti vso menažo. Obstala sta iu izlila nekoliko juhe. in ob- Vojaki so kleli in ju zmerjali.
"Tiho!" je zatulil korporal in
bila ui:ij!t na in s vedra! a je. toda j Tudi on je ob-tal in se ogleda-'ob ni i 1 zopet k Bovanu. "Xc na no bolj nego na levo. In vai je kje kaj umazan ali po- divjajte, ste rekli? Ni gluh? Kaj obraz ji je bil — po Martrnovem J valjan. NikakKnega madeža ni mešate v stvari, ki vas nie ne mnenj i tak. kakor bi bil sam mogel najti na obrekovanih hla- brigajo? Jaz vam že pokažem!
hudič tolkel na njem lešnike pa orehe. Prešernovi t rnki potein-
ab.
Jutri pndete k raportu!
"Xič ne vidiš?" se mu je roga takem ni bila kar nič podobna in^ • -R^» Al si slep' Ali ne vidiš.	IV.
sploh je bila za balade in romance kako ti mahadrajo hlače spodaj Drugo jutro je prišel dnevni prekratka. Ampak kuhati je znala okoli čevljev? (''isto prekratke podčastnik z velikimi raportnimi izvrstno. In Krajnikov Martin je ti!"	[bukvami in odvedel na dvorišče
bil že pod takim planetom rojen.) **I kaj pa je potem, če so tudi vse, ki so imeli kaj govoriti sstot d.i je imel dobro zabil jene žganee mill0 kratke!" se je branil Mar- nikom. Nekateri so mu morali ja-mnogo rajši nego najlepše balade tin.	, viti, da so prestali kazen, drugi bi
m romance. Marsikatera še gor k a "To so petelinčkove hlače!" je radi prosili dovoljenja čez deveto klobeaa je v Uršk mi kuhinji izgi-j hitela. "Tak že ne boš hodil z ma- uro, dva sta hrepenela po novih n;la v sarkofagu pod njegovim te- no! Vso prijateljico so mi po sme- podplatih.
dnevu izginejo eele hlače! Nii* ne bi rekel, ako bi se izgubil puškin pokrovček ali gumb. Iz vaše sobe bi lahko ukradli vso obleko s policami in kavaleti vred. Sram vas bodi! Jaz vam že pomagam! Le še enkrat naj se prigodi kaj takega • Da boste imeli boljšo priliko paziti na red. kaznujem tudi vas s štirinajstdnevnim zaporom v vojašnici. Odstopite!"
Drugi dan so se preselili prosto-voljei-medieinei vsak k svoji stotniji. ljavan je prišel v novo vojašnico v Metelkovi ulici s službenim listkom, kjer je bila njegova kazen črno na belem. Po podvoraiku je pa dobil parf.mirano pisemce, ki se je glasilo:
Predragi l jubček!
Pišem Ti v največji naglici. Moja pusta teta s-> odpelje danes opoldne v Kranjsko goro in se vrne še1^ Čez d v: tedna. 3daj sem sama s sestro. Ta naju ne bo ženuala. Izvi-ste-n elefant je. saj veš! Naša kuha l ica pa rada leta \ cerkev. Pridi tedaj gotovo vsako popoldne k nam na vrt. O, to bo krasen majnik! Veseli se z mano! Minute bom štela, dokler ne prideš, zlali moj ljubček! Kar plešem in skačem od veselja! Milijon poljubov!
Vsa Tvoja
Milena.
P. S. Ne zameri mi slabe pisave! Mudi se mi strašno, da dobiš pismo še danes v vojašnico. Pridi gotovo še danes!
Ravan je vzdihnil tako bridko, tako žalostno, da bi se moral o-mehčati najtrši komis. Pisal jc ljubljeni Mileni dolgo, dolgo pismo, ki je bilo trikrat gcnljivcjše. kakor najboljša žaloigva.
Zastonj je ugibal enoletnik-me-dicinee Janko, kam so izginile njegove boljše komisne hlače. Čez dva dni pa se mu je vendarle razvozlala čudna uganka.
Bilo je o pol d cvet i h zvečer. V Jankovi so bili malone že vsi vojaki doma. Nekateri so sedeli pri slabo brleči, slabo dišeči petrolejki. pušili in metali karte. Drugi so razgrinjali rjuhe in volu ate o-deje po trdo uležanih luhnicali in se odpravljali spat. Zopet drugi so fti od reza val i in otepali kisli
sam zase. Potrpežljivo je prenašal udarec neprijazne usode, saj se je nadejal, da mu zvesta Micka doma nadomesti Anko in !"rš.ko se to jesen. k<> sle'o on petelinčkove lllaČe;
Nov uzoren pisalni stroj!
PIŠITE
nam za pojasnila o zemlji v Langlade C. Našo zemljo so zamore še vedno kupiti po nizki ceni in na lahka plačila.
Jos. Dueliac & Sons, (Ustanov. 1. ISSn.) Autigo, Wis.
Išče se agente!	(4-20—4)
EDINI SLOVENSKI SALOON
▼ Duluth, Minil.
Rojakom Slovencem naznanjam da se nahaja moj SALOON pa1 bloka od Union postaje na dean ctr&ni W. Michigan St. atev. 41? obilen potest te priporočam J OS. SCI IAKABON.
. V

Počasi sta prihajala naredaiki komis tar poaLuaali fodca, ki je
"" ■ - -- .. .-3F" ... .
V ZALOGI imamo še nekaj SLOVENSKO-AMERIŠKIH
KOLEDARJEV
za leto 1916.
Da je bil letošnji Koledar res nekaj posebnega, je razvidno iz tega, ker smo ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga skoraj popolnoma posla. V Koledarju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi Članki, lepe povesti in poljudno pisane znanstvene razprave. Naročite ga takoj, da ne bo prepozno! Stane • poštnino vred 35 centov.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City
POZOR ROJAKI!
Najnapainij« wsllo za tea ska la*e. kakor tndi mm raožk* brkata brada. Od tag* mazila sna te jo * •tih tadnih kwMiif | nI i in dol«i Jaaia kakor end* nootkim kiadUrki in brada (a nabodo odpadali la Mi veli. itermiWam. kosti bol ali trsanja v rokah, aosab in t kriiu,- t oamih dneh popolnoma oz dr«.
ovakhaa. bala, trna. krasta in »nntr. K kurja oT
. ofaaa. osabUaa ▼ par dneh po polnoma odstranim. Kador b> moja idravila bna ajgaha nM ma inmHmmm UM. Pilite takoj pa aaaik. krqiiloo ia lapal Koledar lapoiUha 4 caata
S
*n s
£ bR ■fi S
Hi W
S
S »
S
a; «
bfi »
S
ifi »
S
KUPITE GA SEDAJ!
Da, triumf na tem polju je tul Ravno jc prišel in prišel leta, predao so ga izvedenci pričakovali.
Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot jt1 /mnuai. ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj.
Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki M hil sli.Vu novemu Oliver Mislite na tako jk-žcii priiisk. da bi .stopinja maeice pritisnila tipke!
SVARILO!
T,i krasni novi Oliver ftri-l»;ija po stari ceni. W stane več kot zastareli v primeri z novim razkritjem.
Dočirn so novi deli Olivcr-ja dragi, smo zenačili večje strožke s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto.
Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. <rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več ta.
Ce rabite Olive?, je naravno, da si želite najfinejši model.
Zapomnite si. da pe ta najnovejši Oliver "5)" največja vred-
POZOR!
Najnovejše iznajdbe, ka-terc je opazili na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo nasi pf' jsni modeli — slavni kof. so bili — niso imeli dvojnega premikača.
Ta daje celo kontrolo črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. Iti ta vam pusti, da jih pišete Ic z 28 tipkami, najmanjšim šte-vilom na kateremkoli pisalnem stroju.
Pisalci na vse drage stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje.
17 CENTOV NA DAN!
nost, kar sc jo je kedaj dalo
v kakem pisalnem stroju. On ima vse p rej sne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", C iu unče t one h tor dodatno poljubni premikaš, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. »Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PKIN-TYPE, ki piše kot tisk.
Še danes pišite za vse posameznosti
do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obveznosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
310 BROADWAY,	NEW YORK, N. Y.
gfaiaiaigiziarafaf^
i- ■ -f-
GLAB KABOPA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK Y DRUSUIH DEŽAVAH. ^ NAROČITI SI N A Nil
ULAS NARODA. 14. APRILA, 1 fid.

Guy de Maupassant:
BRATA
PRVO POGLAVJE.
si ret,i' j.- \/kliknil nenadoma oeo Roland. ki je že ve«- kot •m ur" n. pr. iiiierin <trra«'l na morsko gladino in samo včasih k«K-iit;ij vidno privzdignil trnek.
Njegova /ena iji go>pa Kosemylly. katero so povabili na ta izlet, ru s»«deli v rilen eolna. Cospa Rolandova se je za spoznanje dvignila in vprašala :
No, kaj pa je. ller..nim? — Kaj se je zgodilo?
Roland j«' odvrnil z jeznim glasom:
Noee prijeti in noee. — Že dopoldne nisem niti ene vjel. — j pravim, ženske. šo te je treba jemati seboj. Zgodaj se jim ne iuhi vstati, pa kljub temu mislijo, da jim bodo ribe kar na komando •-••dale na trnek. Zakasnili smo se, zelo zakasnili.
Sinova Peter in Žan sla sedela ob strani in držala v rokah vsak vn.jo vrvico. Videč očeta jeznega, sta se hkratu zasmejal a. in Zan .e pripomnil	*
(Salant'Ui tM-e. Al j ne vidiš. da nivmo sami"
lt<tlaii<l je bil tnalo v zadregi.
Oprostite gospa Hosemilly. tak sem in tak ostanem. — Nič nc poiua^u. Ženske novabim, ker jili imam rad v svoji bližini, ko sem ,-a «-nkrat na vodi. se zanimam samo za rihe in za nobeno drugo stvar na svetu.
lio^pa Rolaiidova ni bila nič več zaspana. — Veselo je gladala I mi morju in pripomnila :
M- ni se /di. da ste dovolj vjeli. Ti ne znaš drugega kot -itnariti. — t'r;iv nikoli nisi zadovoljen.
Ifohtnd j«* o.lkiinal. |»'-i tem pa nehote pogledal v košaro, kje!- je
bilo /e vsepolno rib.
slednjič je vzel košaro med noge. nagnil jo je nekoliko nnstran
0	/.-I. .-1 opazovati rib«-. — Hipoma se mu je zjasnil obraz.
l*resn«»to. |.*fw so	Kdo l>i si mislil. — Koliko si jih vjej.
• loklor? je vpraaal po kratkem odmoru.
Njegov starejši sin Peter je bil star kakih trideset let. — Imel ie črno brado, i<wla »ornjo nstnieo je imel obrilo. — N:i prs i pogled je bil podoben gospodi na magistratu.
Kaj hi govoril. «*"<•. Zdi mi, da tri ali štiri. - l'a ti. Žan?
Zan je bil vitek, plavolas mladenič, precej mlajši od svojega hra-;a. Pogledul je očeta in se nasmehnil:
Zdi se mi. da toliko kot IVw-r. Mogoče eno več ali eno
manj. —
(trata -»lit >«• "»-veda hirata, samo da bi ugodila očetu.
Ko je enkrat ura deset, je neumno poskušati in truditi >e. — Nikar ne mislite, da so ribe tako neumne.
Koland je bi! po poklicu pariški zlatar, imel je pa strašno veselje ■ . ribolova. Kakorliiiro -»i je napravil nekoliko premoženja, se je "re-^.-li! in /učel privatizirati. To ^e pravi, ne privatizirati. opri jel se je ribolova.
Preselil se je v iihviv. kupil >i je malo ladjico in postal kmalo pravi |»omoršeaU. - Sinova Peter in Žan sta ostala v Parizu in nada-
! Vida ?»voje študije. — rmevno .je. da sta morala z očetom, če sta prišla slučajno na počitniee.
Ko je P. ter dovršil gimnazijske študije bil je pet let starejši "d svojega brata . se je lotil raznih stvari. - Zdelo se mu je. da ima ;< vs«ko znanost poklic, toda komaj se jo je lotil, je izprevidel, da .«• 11 o ničesar dosegel. — Slednjič se je posvetil medicini. — Bil je
•	rideii ju ustrajen in tako mu je kmalo posrečilo napraviti vse skušnje. Slednjič je dobil doktorski naslov.
Po naravi j.- bi! razdražljiv, zelo nadarjen, omahljiv, trmoglav in
•	posebno rad razpravljal o raznih visokih problemih, ki so bili navadnim ljudem nerazumljivi
Zan je bil plavolas, miren in tih mladenič, s katerim je lahko
•	-akdo občeval. O vsaki zadevi je rad razpravljal, in vsi so ga radi Imeli. Svoje študije končal tedaj, ko -e j«, začel njegov brat postavljati z doktorskim naslovom.
Ta čas tii bila oba pri svojem očetu in oba sta nameravala dohiti v Havre službo. Dobro službo seveda, če dobro ne. pa rajše naprej po svetil.
Sestre, posebno pa bratje so na nek poseben način drug na drn-.'Cga ljubosumni. Svojo -trast znajo dobro skrivati in morda leta m letu ne pojavi. Pojavi ^e mogoče šele v poznejših letih, ko doseže ta ali oni kak uspeh.
Tudi pri teh dveh je bilo tako. Navidez sta si bila. velika prijavlja. \ resniei sta bila pa pripravljena na boj Lahko se reče. da sta ljubila, toda ta ljubezen je bila vse drugo prej kot bratovska. — Drug na drugega sta pazila, drug drugega zasledovala.
Zan je bi! že v rani mladosti ponižen, dobrotljiv in priljubljen, 'a t o so ga pa tudi vsi radi imeli. — Pet let starejši brat Peter mu je zavidal in >e je slednjič že naveličal govorjenja: — Da. Žan. to je ■laš fant ' žan, to je deček! Naš Žan. naš Žan in samo naš Žan.
Z.* kot deček .i' začel javno kazati, da mu ni nič kaj pri srcu,
1	oda po/nej v.. je /nal zatajevati in ni tega niti s pogledom niti z b<>-*cdo izdal.
O. tU m materi je bil Žan veliko bolj priljubil kot pa Peter.
Pei n« steer nista dajala Žana \ vzgled, pač sta pa rekla pri v«r u.ijm.iiijši priložnosti: Žan je tole napravil. — Da. Žan. ta pa /na. To je fant !	*
Peter je prav dobro vedel, kam merijo te besede in se je nati-heni jezil.
Mati. varčna gospodinja, ki je bila tudi nekoliko sentimentalna, e |e imela ravno priliko, je /nala poravnati vse spore, ki so nastali med sinovoma.
Včasih s, je pa zamislila in m' je začela bati. da bi ne imelo to kakih slabih posledic.
Zadnjo /imo. ko sta hita fanta še v šolah, se je namreč seznanila s svojo sosedo, gospo Itosemiily, udovo po nekem kapitanu, ki je pred d v eni i leti umrl na ladji.
Cospa Kose m illy je bila š. stara komaj triindvajset let. Spada-a je med nit« praktične, razumne ljudi, ki hodijo po nekakem nagonu •kozi življenje in prav ukrenejo, česar se lotijo.
Ko sta s,- s./.nanili, je začela večkrat prihajati k Rolando vi m. — Posebno zvečer je prav rada prišla na kavo.
n.V Roland, ki j.- bil kot smo že povedali, velik pomorščak, jo •e neprestano vpraševal o pokojnem kapitanu. Ona. kot pametna ženska ki ljubi Življenje in se boji smrti, mit ji- vse povedala o svojih potovanjih in dogodkih na morju.
Ko *ta se vrnila sinova domov, in ko sta videla lepo udovo tako gue/dcno v doma. i hiši, sta ji začela oba naenkrat dvoriti. — Prak-hiiia mali, ki je prav dobro vedel, Ha je udova precej premožna, je želela, da bi jo dobil Petel ali Žan. — Rada hi videla, tod« pri srcu ji je bilo v seeno težko, ee jo ta dobi, bo drugi jezen nanj.
a Roseau illy je imela modre oči in krasne plave lase. — Ob ponavadi <i\u v.iika kodra, ki sta ji neprestano ma
Predno sta se sinova vrnila, jo je bil povabil gospod Roland na majhen izlet. — Sicer ni bila njegova navada jemati žensk «eboj. toda v tem ^lučaju je napravil izjemo.
Ko so sedeli nekoč pri večerji, je vprašala gospa Rosemillv:
Kaj ne. da je zelo kratkočasno ribariti?
ili vsemu zlatarju je to vprašanje zelo ugajalo.
Seveda. — Pa še vprašate. — Ali hočete iti enkrat z menoj?
—	Prav rada. — Kdaj pa?
Prihodnji torek.
Zakaj ne. - Torej prihodnji torek.
Ali lahko vstanete ob petih zjutraj ?
liospa je vzkliknila
Kaj vam pade v glavo.' Ne. to pa skoraj ni mogoče.
Kdaj hi pa lahko šli?
—	Hm.... takole ob devetih.
Ali ne prej?
Ne. prej mi ni mogoče. Za božjo voljo, ob petih je vendar prezgodaj!
Dobri mož ni vedel, kaj hi jj odvrnil. — < 'e gredo pozno na lov. je umevno, da ne bodo ničesar vjeli. — Ko posije solnee, je slaba z ribolovom. Ker sta se po sinova strinjala / udovo. se je slednjič, vendarle vdal. — Določili so dan in uro.
Tako so se torej vkrcali na *"Bisernico in lovili od desetih do poldneva. Starce se je sprva sam pri sebi jezit, potem je pa vzkliknil : *'Strela !**
Ostalo je čitateljem že znano
(Nadaljevanj« prihodnji d).
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
11,000! — f m oaobja
dobit« "GLAS NARODA" ikoal ittri meaace dnevno, iatasmal nadalj la po-itindh praznikov. "GLAS NARODA" lakaja dnevno »a ftestik straneh, tako, da dobita Udar ako Sfl atranl berila, t maaecn 166 atranl, ali 624 atrmnl v itlrlk maaacik. "GLAS NAS ODA" donaia dnevno poroilla c bojiiia la rim aH-ka. SadaJ ca sleherni daa raspoUljamo Ta itevilka Jaaao govori, da ja lizt salo raiHrjaa. Usta j« organizirano la spada ? strokoma ulji*
MODERNO UREJENA
TISKAM KLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
DELO OKUSNO.
«« mmi
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
■ m s ■	i
UNIJSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST BO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SL0VEN1C PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St, New York, N. T.
Kaj pravijo zftzatsljl. nSanjakl te Orlavalkl • feajlgl B«rti M
r.
Doli z orodjem f
Lav Nlkelajevll Teleta) Ja piaal: Knjigo mm a vellkla aH*
ton prebral ln v njej na*ol veliko korUtcesa. Ta fcajlga aala tduts na človeka In otwica nebroj lepih misli....
Friderik pL Badenatedt: Odkar Je umrli anadaae Btael al bile na avetn tako »lavne plaateljlce kot Je Sottnerjeva.
Prof. dr. A. Dedci: 'Doli a orodjem' J« pravo ogledalo aadaaj*-ga. Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nebote pomlalltl, da ae bližajo ČloveStru holjli £aal. Kratkomalo: aelo dobra knjiga.
Dr. Lod. Jakabovakl: To knjlso bi Človek najrajle poljubil« V dno srca me Je pretrealo, ko aem Jo prebraL
fitajerakl plaatelj Peter Kuamr aUe: Sedel mm v aaKaaa coado pri Grleglacb ln aem bral knjigo e naalovoan "Doll a oroS-Jem!" Prebiral aem Jo dva dneva neprenehoma in eedaj lahka rečem, da ata ta dva dneva nekaj poaebnega v mojem ilvljenjn. Ko aem jo prebral, aem aaielel, da bi ae preatavilo knjigo v vat kulturne Jeaike, da bl jo imela vaaka knjigarna, da bo ja tndi v lolah ne amelo manjkati. Na avetn ao drnlbe, ki raaitrjajo Svete Platno. Ali bl ae ne moglo ustanoviti drnlbe, ki bl radHrjala ta knjigo?
Hearfk Bari; ^ To je najbolj otarljlva kaj Iga. Ear mm ffl kdaj bral....
& Nenmana Haftr: — To Je najboljša Knjiga, far aa jfg apfc aall ljodje. ki ae borijo aa avetovnl mlr.._
Hasa Land (na abodu« katerega je fanel leta 1800 v Berlina)! N« bora alavll knjige, aamo imenoval jo bom. Taakemn jo bom pm-andli. NeJ bl tndi ta knjiga naSla avoje apoatolje. Id bl Bl h Je krllemafct ln oClU vae narode....
Plnanfnl minister Danajairaki ja refel v nekem avojam gara. ra v paeJacakt ibornlcl: Saj ja bila pred kratkim v poeebal knjigi opiaana na pretrerijlv način vojna. Knjiga ni napiaal noben vojaški atrokovnjak, noben državnik, pad pa prlproeta PL Bnttnerjeva. Proalm Vaa, poavetlta par ar da ae n* bo nlkdo ve« navdoievml aa vojno, «e bo prebral ta 1 CBMA SS CINTOf,
WMQ
Slovenic Publishing Co.,
n Gortlftadl fltm( M«w Torti Otoy9 S. T.
jwutKMsaiiutiututmn«
Mr. ZVONKO JAKSHE.
ki .!«• pooblaše^n pobirati naročnino in izdajati to7aib>vna po-tr.lihi.
\*prnvništvo ■ (Itas Naroda".
Brezplačen nasvet io pouk priseljenceni.
THB BUBSAU 09 INDIJI-TBIE3 AND IMMIGBATION" ca državo New York varuje priseljene e ter jim pomaga, la ao kili oaleparjeni, oropani ali la so s nji-sb! slabo ravnali.
Breapla^n« navodila in ponk v natnralizacijakih zadevah — kako
postati državljan Združenik dr* žar, kjs se oflasiti ia drisTljai-ako liatine.
Sorodniki naj fi laknli novo-doile priseljenee na Vlila Tal and ali pri Barge Offiee.
Oflaalts ta ali pUto: STATE DEPAKTMSNT OF IiABOS,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION,
Newyorfki mad: 130, 5th Avs., Boom SG11. Odprto va^k dan od devetih dopoldne do petih popoldne In ob sredah od osme do deveta are ivežar.
Urad v BnSalo: 704, D. B. Mo* gan Building. Odprto vsak dan •d devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedma do dsvete ara svat sr.	(Is t t)
Yil.M|AlO0lTI II VAII«
HARMONIKE
bedi al ITafiinagell vrata iatklnjtm fepravljam pa aajnlfljlk aaaah. a 4 le trpeSne In eanealjlve. V poprav* aanaeljlve vaakde poBje. kar aem i« nad lt let takaj v tam pasla la sadaj v avejeas lastnem damn. V pesraveft kmnjeke k« ker vaa dna«
MAXKAMILO.
Bojanom ▼ Lorain, Okla, U o-kolisi naznanjamo, da jik ko ah-iakal nai zaatopnik
JOHN KUMŠB,
ki je pooblaščen pobirati naročnino sa list Glaa Naroda« 8 spoltovanjem
UpravnJŠtvo Glaa Naroda
to flKiHtiWWHttflKtfW« f Hi« fllfigS
Veliki vojni atlas
fojskuječih se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh yelesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov.
Ha SOtik styaaeh In vsaka stran ja 10% pri 13% pales Velik«, Cena samo 25 centov:
Manjši vojni atlas
aa I straneh, vaaka strsn 8 pri 14 palaaf,
Cena aamo 18 centom
•2 Cortlandt Stresi,

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ greater-new yorku
ANTON BURGAR
•2 cortlandt street, new york, n. y.
IZDELUJB IN PRESKRBUJ H Vaako-rr«tii» pooblaatila, vojaike proSnje in daje potrebna nasveta v vseh vojaških cadevah. Rojakom, ki žele dobiti amerifld državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma iakreanja ali lm«n parnika. Okrnita pa sanpno na njega, kjer kost« toiio In soUdao
Strelen^
Velika vojna mapa
vojskajocih se evropskih držav,
VeUkost je 21 prt 28 palcih. Cena 15 centov.
ZaJej je natančen popis koliko obaega kaka drlava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d.
V salpgi imamo tndi
Stensko mapo cele E Trope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi sret, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznik držav, kakor naprimer od Italije^ Rusija, Nemčije, Tran-aija, Belgija in Balkanskih držav. Val ao vezani v platno iu vsak atane 50 centov.
Naroiila in denag pošljite naj
Slovenk Publishing Company,
U CORTLANDT STRXXT,
VBW TOR*. H, Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do Jobrcfi sem se prepriCal, da dospejo denarne pottljatve t odi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre* bojejo poAiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni.
Torej mi nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom ta znancem v staro domovinol
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da ae vsak lahko aposna. Označena so vsa večja mesta, iteviio prebivalcev, držav in poaameznih mest. Ravno tako je povsod tndi osnaien obseg površine, katero savsemajo posamezne drfave.
Poiljlte 29a. ali pa 19a. v snamkah in natančen naslov !n nri vam takoj od polijemo aaieljeni atlaa. Pri veljem odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
^ <
!: a
H I
i «i
r
!;
J'
11
t >
New York, N. Y. !
100 K velja sedaj $13.25 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.