PLANICA
SPRINGVALE
S. D. P. S.
Lot 1 Springvale Road	Let0 XM St 48
Bangholme 3175	Marec 1992
NAŠI PODJETNIKI IN STROKOVNJAKI
vaša domača turistična agencjia f \ donvale travel 1 1042/1044 DONCASTER ROAD, \TRAVEL J EAST DONCASTER, VIC. 3109 V TEL: 842 5666 (ALL HOURS) Obiščite našo pisamo ki ima lastni prostor za Private car park available. We also come to parkiranje. Po želji pridemo tudi na vaš dom. your home if you desire. Regarding any aspect Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju of your travel requirements. Overseas, Inte-Vašegapotonanjapo Australiji ali preko moija rstate. Cruises, Hotels (Passports, Passport (pri nabavi potnih listov, viz ... ) Vam je na photos. Visas, all travel documents etc ... ) uslugo: Contact: Eric Ivan GREGORICH donvale travel service Vjf (IV)' 1042/1044 DONCASTER ROAD, i s EAST DONCASTER, VIC. 3109 ^^ TEL: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med vlktorijsklml rojaki že od leta 1952 dobro poznano In na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.	
Phone: 801 3419 JOŽE KRNJAK painter & interior decorator WALL PAPER HANGING ALL TYPES OF TILING 22 clarence st., wantirna south	DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488
Phone: 544 8466 E. Z. OFFICE MACHINES Emil Zaje je zastopnik ADLER IN OLYMPIA Pisalnih strojev. Prodaja, nakupnina in vsako vrstno popravilo zelo natančen strokovnjak. 1475 Centre Rd., Clayton	Dnevno sveža jajca lahko dobite pri vašem rojaku. ^ K ( Alma Augustin Postregna LOT 1 CHAPEL RD., KEYSB0R0UGH PHONE: 798 2853
BULLETIN * * * NOVICE
G3LASIILG
SLOVENSKEGA DRUŠTVA PLANICA SPRINGVALE
UREDNICA META LENARCIC
TISK IN PRIPRAVA LOJZE KOVAČlC
SPOŠTOVANI ČLANI BRALCI NOVIC-
Zopet je prišel čas, da Vam podam poročilo delovanja S.D.Planica v zadnjih treh mesecih. Finančno je bilo zelo uspešno.
Zadnje tradicionalno štefovanje 26.dec. je potekalo zelo veselo kot ponavadi. Prav gotovo je k temu pripomogla zabavna muzika z ukus-no domačo hrano, ki jo je vodila družina Rotar s pomočniki.
Na večer starega leta smo se v polno nabiti dvorani veselili vse do ranega jutra med prijatelji in prijetni glasbi si tako čestitali vse najboljše v novo leto 1992.
Kulturna sekcija je izvedla zahvalno proslavo v čast neodvisni Republiki Sloveniji ob priznanju Avstralske oblasti 18.jan.92. Na dan 8feb. - obletnice smrti našega največjega pesnika dr.Franceta Prešerna smo prvič na Planici proslavili njegovo delo s pestrim programom.
Pust, pust krivih ust je pričaral veliko število domačih in tujih gostov, kjer so se veselili ob veseli domači glasbi"Lipa".Obiskale so nas pustne šeme od vse povsod. Hvala vsem za vesel večer.
6.marca popoldne smo dobili obisk mladih fantov iz Slovenije-"Big - Ben, Hit Kvartet" s katerim smo se pogovorili in poveselili v naših društvenih prostorih.
Tretji slovenski festival (Tabor),ki ge je nahajal na S.P.K.J. 7.in 8.marca pod okriljem S.S.O.V. se je končal z velikim uspehom. Vreme nam je bilo res naklonjeno oba dneva, da smo se vsi prav lepo imeli. Atrakcija večera so bili gostje iz Slovenije "Big - Ben in Hit Kvartet" z vzdevkom "Karantani je", ki so nas zabavali vse do ranega jutra. Zadnji dan festivala so se razdelile nagrade na športnih poljih, nagrade za pecivo in žrebanje loterije. Vsi zadolženi so se res izkazali pri svojih odgovornih delih. Velika zahvala gre g.F.Toplaku in g. V. Lenko tu za odlično opravljena dela. Enako se zahvaljujemo tudi mladini, ženskam za pecivo ter vsem, ki ste sodelovali na tem slovenskem festivalu.
Hvala vsem in nasvidenje na Planici,	predsednik, M.Cimerman
'Mayor of Springvale" ea. J. Sheen 2
-SLOVENSKA SOLA-
Malo pozno j toda pričeli smo s slovensko šolo na Planici. To leto smo se dogovorili,da bomo imeli pouk v ptekih zvečer, to je vsak prvi in tretji p&tek v mececu.
Vpisano je že lepo število učencev. To so vsi,ki že obvladajo prvo stopnjo; to je abecedo,besede in gladko jim gre pisanje ter branje je zadovoljivo. Začeli smo z branjem beril in prevedbo. Tudi domačo nalogo bodo izvrševali; kajti dva tedna sta dolga in se kaj hitro pozabi, da obstaja slovenska govorica. Začeli smo z veseljem.Pokazali so se zelo, zelo pridni. Delali so z vso vnemo,da bo najlepša isava - vsak je hotel narediti "the best". Želim si,da bi le tako ostalo do konca šolskega leta. No, upajmo!
Še imamo prostora v razredu, zato vabimo vse,kdor želi ohraniti materinsko besedo, naj se nam pridruži; najsi bodo to člani ali nečlani, vseh bomo veseli. Več nas bo, lepše se bomo imeli.
Lucija Srnec Učiteljica.
Čeprav malo pozno pa vendar za spomin na lanskega Miklavža
1991.
OBISK JANEZA JANŠA
OBRAMBNEGA MINISTRA REPUBLIKE SLOVENIJE.
V okviru S.N.S.Viktorije - je pod ges-
lom - Posvečena Tebi priznana država re-
publika Slovenija.
V Malvern Town Hall-u so 8.feb.l992. pripravili slavnostni večer v čast novo priznani državi Republiki Sloveniji,častnemu gostu Janezu Janša in še obletnici smrti našega največjega pesnika dr.Franceta Prešerna.Na ta večer se je zbrala poleg povab 1jenih gostov tudi velika večina Slovencev iz vseh krajev Mslbourna. Program je bil na visoki ravni vseh organizatorjev in nastopajočih. Med celovečernim programom, ki je vseboval recitacije, plese, petje in govore je med drugimi spregovoril sani g.Janez Janša.
Rodil se je 17.sept.1958 v Ljubljani.Diplomirani obramboslovec je delal kot svetovalec pri Sekretariatu za narodno obrambo Slovenije.Leta 1982 .pa je postal predsednik komisije za splošno ljudsko obrambo in samozaščito. Maja 1988. je začel svojo politično kariero, ki ga je pripeljala od zapornika do obrambnega ministra. Bil je eden od ustanoviteljev slovenske demokratične zveze. 1990. je postal slovenski minister za obrambo, star komaj 32 let. Svoje znanje, organizacijske sposobnosti ter hitrih odločitvah je pokazal v desetdnevni vojni za Slovenijo. Junija 1991. smo ga spoznali kot novinarja, zapornika in politika obrambnega ministra Republike Slovenije.Janez Janša uspeš-/	/no vodi svoj obrambni resor, po razcepu v slo-
o >■ „ > ;> V venski demokratični zvezi kar tudi ni član no-""	bene politične stranke. Skratka našli smo ga
^preprostega, veselega in naprednega delavca nove-države Republike Slovenije.Upamo, da je / ' odnesel lep odtis iz Mslbourna,
kakršnega je bil deležen pri sprejemu in bivanju med Slovenci v tem kratkem času.Ta večer bo ostal mar-J .vV- -» \	sikateremu v spomin na preteklost,
-	gledati pa moramo tudi na našo skup-
no bodočnost.
M.L.
SLOVENIJA—ROJSTNI KRAJ, DOMOVINA, DRŽAVA
Kaj nam pomeni dom3 domača zemlja3 domači kraj ali enostavno -Slovenija.
Hitri pretok misli na začetek:o zamisli samostojne Slovenije3 referendum3propad.anje jugoslovanske ekonomske reforme 3groženj JLA Sloveniji3..... desetdnevni boj na ozemlju Slovenije in boj za priznanje Slovenije v svetu... je potrdil komaj pričakovani dan lS.jan. 1992.
Za vse nas3 v Avstraliji živeče Slovence je zgodnja jutranja ura dne 16. januarja oznanila3 da je Slovenija postala svobodna država3 z lastno himno3 zastavo in nedotakljivostjo svojih meja. Kako lepo.Ven-lar pa ne smemo pozabiti3 da bo v zgodovinskem zapisu ostal za vse nas ponosen datum 25. junij 19913 ko naj bi že bil dan priznanja samostojne Slovenije3 ko naj bi dan slovenskega kongresa bil priložnost za vse ljudi sveta3 da spoznajo Slovenijo v vseh pogledih od delovanja parlamenta3 predstava razvoja slovenske ekonomi je¿kulture3 športa...
Ni bilo Slovenca doma in po svetu3 ki se ne bi veselil tega dne. Člani kulturne sekcije v slovenskem domu Planica smo nekaj dni pred 15. januarjem sprejeli sklep3 da bomo počastili samostojno Slovenijo prvo soboto po dnevu3 ko bo priznanje podpisala naša druga domovina Avstralija. Nismo pričakovali3 da se bo to zgodilo na dan 16.januarja. Kakorkoli3 navdušenje je naslednjega 16.januarja preplavilo naša sr-ca3 veselje in ponos je zašel v vsak kotiček tega našega doma. Bili smo3 kot se po domače reče: "Mož besede!'1
V soboto 18.januarja je bil oder v veliki dvorani okrašen in čakal na nas3 da se skupno srečamo in pokažemo spoštovanje do naše domovine3 ki ga moramo čutiti enakovrednemu spoštovanju svoje matere. Ob tej priložnosti je predsedstvo slovenskega društva Planica poslalo pismo v obliki vabila na občino Springvale in v čast nam je bilo3 da se je ta večer vabilu odzvala"Mayer of Springvale" ga.Joan Sheen.
Za pripravo bogatega programa na žalost nismo imeli dosti časa3 zato smo se skupno potrudili v najboljši meri3 da smo s kratkim uvodom g.M.Cimermana z glasbeno izvedbo Avstralske in Slovenske himne ter nekaj recitacijami zaključili ta dan.
Seveda3neradi pozabimo na vedno odlično pripravljeno domačo kuhinjo. Po proslavi smo se ob prisotnosti gospe J.Sheen preživeli ve- ^ sel večer. Harmonika in veselo petje sta bila izraz naše navdušenosti.
Ali smo v srcih zares Slovenci? Ali smo v pravem pomenu pokazali, kaj za nas pomeni Slovenstvo? Vsak naj si zase postavi vprašanje in
si naj sam odgovori. Zavedajmo se3 da ne bomo Slovenci samo za druge ali pred drugimi3 bodimo pravi iz zavedni sinovi in hčere slovenske matere z drugimi vred3 le tako bo naša vez trdna in neprelom-Ijiva - napremagljiva.
Proslava na Plnici v čast samostojni Sloveniji 7
Ltp (bWYlA V /a/ i/
lKJM m+LCčs, Wty,CE PLAfJltt:
'f
BIG - BEN
Skupina mladih fantov iz Slovenije pod tem imenom so se mudili mad nami 7.in 8.marca 1992.
Na povabilo so prišli v petek zvečer 6.marca tudi na S.D.Planica. Zbralo se je lepo število mladih in ne tako mladih članov in prijateljev.
Predstavili so se z pozdravno pesmi jo"Slovenec sem". Predsednik g.M.Cimerman jih lepo pozdravil in zaželel vsem dobrodošlico. Po okusni in obilni večer,ji,ki so jo pripravile članice odbora,so se na povabilo predsednika ogledali še ostale društvene prostore in se za spomin podpisali še v spomin jsko knjigo. Za slovo so zapeli še nekaj narodnih. Za ostalo presenečenje pa smo jim obljubili, da jih pridemo pogledat na "Jadran",ki bodo nastopali v polni zasedbi. Gianni je pripisal še malo reklame, toliko, da bomo verjeli, da so bili na Planici.Pred odhodom so se vsi iskreno zahvalili za gostoljubnost in pa, da se mogoče vidimo še kje,če ne tukaj pa v Sloveniji. Doma so razen enega,vsi iz Primorske.Obiščite jih, če se boste nahajali na oddihu po Sloveniji.
FRANCE PREŠEREN 1800-1849
Letos smo v slovenskem domu"Planica" posvetili spomin na našega velikega slovenskega pesnika Dr.F- Prešerna. Slovenska književnost je z njim dobila veliko piriznanje v svetovni književnosti, zato bodimo ponosni, da smo Slovenci, da smo spoštovan narod, da govorimo jezik, katerega je Prešeren zapisoval v svojih delih, nas obogatel in poučil, da je ljubezen do matere enakovredna ljubezni do slov. jezika in zemlje Slovenije.
Predvsem je pomen praznika prišel do izraza prav letos, ko smo v zgodovini zabeležili našo neodvisnost svobodne Slovenije, ki je sedaj s svojimi mejami enakovredna vsem ostalim deželam sveta.Njena himna je sad Prešernovega dela in spoštovanja te zemlje."Zdravijica" ji je ime....tej pesmi; sedma kitica nam govori o želji po miru,svobodi, enakopravnosti in ljubezen med vsemi narodi.
Spomin mi zaplava nazaj v mladost, na prva šolska leta, ko je bil ta dan za vse nas učence pouka prost dan. Vsako leto smo se ga spomnili in ga počastili z branjem in recitiranjem.
Bilo je jutro, hladno in zasneženo, ko me je mati pripravljala za šolo. Tega dne sem nastopala na majhnem odru v skromni šolski dvorani. "Kako lepa si videti tako oblečena" mi je muhasto rekla mati, ko sem se ogledovala. Bela majčka, plavo krilo in rdeča mašnica pod brado. 0, nekaj lepega1 Nisem mogla, da ne bi odgovorila: "Veš mama, danes je Prešernov dan!" 0, j a... kdo pa je ta možakar, jaz ga ne poznam. Nasmeh mi je zbežal na usta in kaj kmalu izginil. Za hip so moje oči postale na njenem obrazu. Lahko je opazila razburjenost in otroško jezo na mojih ličkih. Otroška pamet ni mogla razumeti kako in zakaj še ni slišala o Prešernu. Misli so bile polne samih vprašanj; mar ni hodila v šolo, ali ji nobeden ni čital pravljice in pesmi,
ali pa je že moja mamica tako stara? Odgovora nisem našla. "Kako ne veš, kdo je Prešeren"? sem zopet ponosno vprašala. Za hip sem se počutila pametna in odrasla. "Ne vem, otrok moj, ne vem kdo je bil Prešeren! Moja šola ni bila taka kot tvoja. V naši šoli nismo govorili in pisali slovensko, samo italijansko. In niso povedali kdo je bil ta izobražen človek, ker niso marali slovenskega jezika."
S težavo sem sprejela obrazložitev, se obrnila, zapahnila z vrati in odkorakala v hladno jutro.
Takrat nisem razumela, sedaj pa razumem. Sedaj vem, da veliko ljudi ni vedelo za pesnika našega časa, da niso vedeli cene in vrednosti za njegovo delo, niso vedeli do danes, kako pomembno je bilo in je ohranjati zapuščeno doto. Če prej ne, cenimo jo sedaj.
Zdravijica - sedma kitica - zapisana od nekega mladega slovenskega avtorja nam je kot taka pojasnila pomen zaključne sodbe v ka- ^ teri govori, da je slovenski narod prost in slovenska zemlja svobodna.
Kak človek je to? To je človek. ..! Strgan dohtar, ki zna pesmi delati. Ali ste slišali, kakor bi izpil kelih, kakor bi se ti užgala kri. ... In na našem jeziku. . .? To je Slovenija...../
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak, prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak.
Nastopajoči na Prešernovem večeru. 10
Tretji Slovenski Festival se je odigral 7.in 8.marca na P.S.K.Jadran.V soboto 7.marca se je zbralo mnogo ljudi,saj so se začeli kar zgodaj zjutraj meriti v vseh vrstah športnih panog a Pri darovanju Sv.maše,ki jo je imel p.Niko,je bilo veliko vernikov. "Hit kvartet" del ansambla "Big-Ben" je prisostvoval s svojimi zbranimi glasovi.
Po maši se je začel kulturni program na prostem z dvigom naše nove slovenske zastave. Lepo sta se odigrali tudi himni,ki jih je zapela N.Martinčič. Nastopale so folklorne skupine:Mladina s Planice,Rožmarin iz Kew in dva najmlajša Slovenčka,ki sta zapela narodne pesmice. Sledili so govori zbranih gostov,od katerih se je slišala pohvala avstralskih predstavnikov,kako smo slovenski narod aktiven,delaven in prijazen.
Razstava ročnih in likovnih del je bila lepo prirejena. Naša pridna Slovenka ga.M. Uršič je s kleklanjem privabila mnogo opazovalcev katerim je morala razlagati svojo umetnost.Razstava porcelanaste posode je bilo nekaj izvenrednega.Krasne majolke,vaze,lončki in še vse drugo so krasile poseben kotiček.
Lovske trofeje lovcev v Viktoriji so pokazale športno zanimivost in veselje. Slošal si lahko: "Oh, kakšni rogovi, oh uboga račka itd." To je pač podedovanje naših prednikov,naj bo to na kulturnem polju, športnem polju, različnem razvedrilu, na zabavah, - vse to imamo Slovenci v krvi in tako po najboljši volji nadaljujemo in se veselimo po domače tukaj na peti celini, svoji novi domovini, kjer si skušamo ustanoviti svojo majhno Slovenijo, ter jo podariti našim muckom, katen naj hranijo vse to, kot doto svojih staršev.
Popoldanski kulturni program v dvorani sta napovedovala ga.Š. Matkovič,kar je bilo težko razbrati ali je vodila v slov. ali v angl tako, da se je moral g.Peršič U daljne"Zlate obale" loviti in vpletati svoje vtipe v program. Škoda! Tako na visoki stopnji so bili pripravljeni nekateri - kot na pr.Kristina Cestnik z Lentijem,Lidija Lapuh in pa g.J.Judnič iz Oueenslanda, naši Glasniki in pevski zbori pod vodstvom g. R. Carmody3 ter ga.M.Bole. Vsaka čast Vam vsem, ki ste se tako temeljito pripravili za to svečanost.
L. Sme c.
Pozdrav predsednika P.S.K. "JADRANA " ob odkritju Slovenske zastave.
PRAZNOVANJE AUSTRALIA DAY.
V-ponedeljek 27.jan.92. je občina Spring v ale praznovala "Australia day" v restavraciji"Sandown Park". Na to praznovanje so bili povabljeni predstavniki avstralske vlade, predstavniki društev občine Springvale, nagrajenci in ostali. Navzočih nas je bilo približno^ 550. Naše društvo sva zastopala jaz kot tajnica s soprogom. Takoj po najinem prihodu v restavracijo je prišel k naši mizi g. Sheen, soprog ga.May or of Springvale in naju osebno lepo pozdravil. Praznovanje^ je potekalo po programu od 8.ure zjutraj pa do 11.ure. Naj naštejem samo nekaj točk programa:
—Že pred zgradbo nas je s pesmijo sprejel zabavnik Budi Vogen, ves obložen z igralnimi inštrumenti in avstralskimi živalmi.
—Na začetku programa je Mayer Joan Sheen pozdravila vse navzoče in posebej povabljene goste.
—Nato smo peli avstralsko himno in moram priznati, da jo nismo zapeli tako zbrano, kot v naši dvorani 18.jan.92.
—Potem so učenci šole iz Keysboruogh razvili avstralsko zastavo
—Sledil je govor Mayor of Springvale.
—Podeljena so bila posebna priznanja najbolj aktivnim občanom za njihovo prostovoljno delo v humane namene.
—Podeljene so bile dve denarne nagrade za najboljšo "Short story awards".
Celotni program je bil povezan s glasbo. Na koncu naj še omenim, da je Mayor J.Sheen v svojem govoru povedala, da je bila povabljena v slovensko društvo Planica ob praznovanju avstralskega priznanja neodvisnosti Slovenije. Javno nas je pohvalila kako je bil lepo pripravljen program in, da so jo presunile lepe misli in besede mladega slovenskega dekleta povedane v angleščini. Omenila je tudi, da je vesela, ker vidi na današnjem praznovanju tudi slovenske predstavnike. Zato sva tudi midva v tistem trenutku praznovala ne samo "Australia day" ampak tudi "Slovenia day".
Slavka in Pavel Gorup. ★ * *
Tiskovni Sklad
Za pomoč pri izdaji za to številko izvoda "Novic" so sledeči darovalci:
g. Janez Rotar $25.-
ga. Lojzka Fistrič $10.-
g. Franc Kampuš $20.- in
poravnal oglas v "Novicah" $80.-
Evala vsem za kakršnokoli vsoto, ker smo zadovoljni samo, da vidimo, da vas zanima, za kar se trudimo.
Urednica.
PUST, PUST KRIVIH UST na S.D. Planica 15
Kot se vidi tudi A. Katič je bil nagrajen kot prvovrstna šema kar tako naprej KastavcL
r'---- POZO BALINARJI BALINARKE
Kot sem že v rubriki balinarjev omenil, da smo začeli z medčlanskim tekmovanjem.
Igramo vsaki petek zvečer in nedeljo popoldne.
Vsi ste vljudno vabljeni na ta prelepi šport še posebno sedaj ko postajajo dnevi bolj mrzli na naših baliniščih je pa vedno prijetno. Še vedno je čas napisati vašeime na oglasno desko ki se nahaja na baliniščih. Zaključek tekmovanja bo v nedeljo 14 Junija za kosilo bomo napravili okusen BBQ.
Vnedeljo 14 Junija bo tudi zaključek balinarske sezone za leto 1991-92 /	Na ta dan bomo začeli igrati že ob 8. OOuri zjutraj,podelili bomo tudi
trofeje zmagovalcem Vsi vljudno vabljeni.
Pridite v čim večjem številu ne bo vam žal
\	Šporna referenta Lojze Kovačič 551 7451
\	Frank Šabec 704 7215
(
KUHINJA—KUHINJA
Vedno kadar dobim novo številko "Novic" jo radovedno pregledam _ in skrbno prelistam3 da nebi slučajno spregledala kaj zanimivega.Naj si bo novice iz Avstralije3 Slovenije ali še posebno naše di^uštvene novice. Tako sem se odločila3 da vam tudi jaz malo več napišem kaj in kako letos napredujemo v kuhinji. Morda bo le koga v tem malo .	zanimalo. Vsem je znano3 da so društveni prostori odprti vsak
petek zvečer in nedeljo popoldne, vmes so redne zabave za nameček pa še kaj3 ki ni na programu. Zato moramo biti še bolj pripravljene za take priložnosti.
Letos je delo v kuhinji z veseljem opravljati3 smo ekipa., ki se razumemo in ni dela3ki bi bilo težko ali naporno3 da ga nebi z veseljem naredile. Posebno še3ko prihajamo vsaka iz drugega kraja Slo-nije3 vsaka s svojim dialektom - pa se še kregati na znamo. Dokler spoštuješ človeka za kar je3 na pa kar ima3se vse težkoče z lahkoto premaga.
Tudi na moške ne smemo pozabiti -saj so to sposobnost že večkrat pokazali kakor tudi naša mladina. Posebno mladim dekletom ne bv škodovalo3 če bi se zapomnile dela njihovih mamic3 ki so včasih več vredna kot kakšna knjiga. Tudi me še vedno med seboj pobiramo recepte in si s tem bogatimo svojo znanost. Domačih ukusnih krofov se je na Planici že tudi toliko naredilo 3 da bi jih lahko položili okrog Avstre-lije3 domače potice pa še tudi ni zmanjkalo.
Tako viditej; v čem je sloga! Kar tako naprej3 pa bo še "luštno" na Planici.
L.Bergoč.
BALINARSKE NOVICE
DRAGI BALINARJI IN BALINAKE
Čas zelo hitro beži, zato je zopet vrsta na meni, da vam napišem nekaj za naše "Novice". Po letnem oddihu, ki ste si ga gotovo pošteno zaslužili vas ponovno vabim na novo sezono, ki se je začela za leto 1992.
Dne 26.januarja smo že imeli prijateljsko meddruštveno tekmovanje za "Cup Planica". Imeli smo zalo lep in vesel dan. Dobre volje na balinarskih stezah tudi ni manjkalo. Igralo se je zelo ostro, saj so bili zbrani samo najboljši igralci iz posameznih društev. Čestitam moški trojki Jadrana, ki so že drugo leto osvojili prenosni pokal Planice. Če si ga drugo leto zopet osvojijo ga potem lahko z veseljem obdržijo.
Čestitamo ženski trojki iz kluba "Istra". Tudi one so si ga že drugo leto zapovrstjo osvojil*.. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem ženskam v kuhinji in vsem, ki ste na kakršnikoli način pomaga-li. Rezultati za pokal Planice so bili sledeči:
Vsem, ki ste se udeležili tega tekmovanja prisrčna hvala,vidim pa se zopet drugo leto na ta "Australia day".
Pred kratkim smo že začeli z letnim tekmovanjem S.B.Z.Viktorije. Prvo tekmovanje je bilo v Geelongu 9.februarja.Imeli smo še kar precej sreče,samo, da bi bilo tako v bodoče.
Dne 16. februarja smo na "JJcki" igrali za njihov pokal. Igralci so bili povabljeni iz vseh društev Melbourna. Planičarji smo odnesli prvo in drugo mesto. Čestitamo!
Ekipe S.D.Planice za leto 1992!
Moški:	Ženske:
Dvojke: Andrej Grlj	Slavka Franetič
Moške trojke
Ženske trojke
1.	P.S.K.Jadran
2.	S.D.Planica "Istra" klub
4. P.S. K. Jadran
1.	"Istra" klub
2.	"Istra" klub
3.	S.D.Planica
4.	P.S.K. Jadran
Miro Frane tič
Julka Erzetič Vilma Vlah Neva Štrancar
Moški:	ženske:
1.	Trojka: Zvonko Penko	'	Rezerve: Milena Abram
Frane Šabee	Pepca Šabee
Darko Erzetič	M.Cimerman
2.	Trojka: Stanko Mohorovičič Moški:
Lojze Kovačič	Rezerve: Frane Kinkela
Vito Katic	zorko Abram
Lado Sluga R.Kinkela
Balinarji iz Adelaida nas vabijo 26. aprila na otvoritev pokritih balinišč. Povabljene so moške trojke. Če bi se radi pridružili temu s lavju,prosim,da čim prej napišete vaše ime na oglasno desko pri baliniščih.
Slovensko društvo v Canberri nas tudi vabijo na dvodnevno tekmo-vanje. ki bo 20.junija. Tudi za ta izlet se čimprej prijavite.
14.junija je nedelja,pa si jo že zdaj rezerviraje kot prosti dan za Planico. Pripravljamo med društveno tekmovanje mešanih ekip. Pri-četek ob 8 uri zjutraj. Vsi vljudno vabljeni! Igralo naj bi se samo do devet "puntov".Nagrajena bodo samo prva tri mesta. To bo nekakšen višek zaključka balinarske sezone na Planici. Pridite v balinarskih uniformah,ker bi radi naredili skupno fotografijo.
Letni balinarski ples bo to leto v Geelongu 23.maja. Vstopnice so že v predprodaji pri L.Kovačiču in F.Šabecu. V ceno $25.■-je vključena tudi večerja. Pridite v čim večjem številu.
Lep in prijateljski pozdrav vsem skupaj,
Športna referenta: _ .
Lojze Kovačič in Franc Šabee.
Zelo lepi pokali na obletnici naših balinišč.
19
Balinarji in Balinarke Planice so veseli z trofejami ki so jih osvojili na tretji obletnici naših balinišč.
Zmagovalci različnih društev nadan tretje obletnice.
✓	V	V
POROČILO LOVSKE IN RIBIŠKE DRUŽINE.
Lovci in ribiči Planice
Prazniki so za nami. Upam, da ste jih vsi srečno preživelil
Letošnji lovski piknik smo imeli na farmi g.in ga.S.Vrankarja. Bil je čudovit dan. Vsi3 kateri ste se udeležili tega izleta vam gotovo ni bilo žal. Na svežem zraku in ob prijetni družbi je gotovo teknila ukusno pripravljena hrana naših lovcev in njih žena.Hvala vse.
1.marca smo imeli zvezno strelsko tekmovanje v St.Albansu.Doseg-') smo kar dobre rezultate. Tekmovali smo tudi pri P.S.K. Jadran 7. ih 8. marca. Priborili smo si drugo mesto v prostem stilu.
21.marca se je spet odprla sezona streljanja rac. Tudi Planicar-ji so se v precejšnjem številu odpeljali v Horsham na odstrel teh nekaj ubogih račk. Za udobje so si peljali s seboj kar dva kuharja,, v slučaju3 če se enemu kaj zgodi3 da ne ostanejo lačni3 da drugi takoj priskoči - zaloge pa tudi toliko3 da bi lahko zdržali do druge sezone. Petja3 pitja3 smeha in dobre volje jim ni manjkalo - saj to je lovski izlet.
5.aprila imamo zvezni lovski piknik v Turraronga Reservoir Witt-lesea. Vsi ste vljudno vabljeni!
26.aprila je na S.D.Planica zvezno strelsko tekmovanje. Za zaj-terk vas bo čakala že kisla juha3 kosilo pa po želji. Pridite3 da se zopet pomerimo3 kdo bo najboljši in odnesel pokal.
IZ.junija bo pa zopet lovski ples3ki ga že vsi z veseljem pričakujemo. Zabaval nas bo ansambel"Lipa". Pridite in podprite lovsko in ribiško družino na Planici.
26.junija - kot zaključek leta3 pa so pred nami lovske volitve. Zakaj se držite ob strani? Pridite in videli boste kaj in kako se dela na Planici. Sprejemamo pohvale in kritiko.Če vam je pri srcu ta ali drugi šport pridružite se nam in bo še lepše.
Torej nasvidenje na Planici,
Lovski starešina: ^ ^^
DUCK SEASON 1992
Grad Kale
Grad Kale stoji na 620m visokem griču med Bačem,Knežakom in Zagorjem pri Ilirski Bistrici. Znan je zaradi lepega razgleda in okolice. Miroslav Vilhar ga je opeval v pesmi Na Klancu prebivam.
Kakor vsak grad ima tudi Kale svojo zanimivo zgodovino .Kdaj je nastal,ni znano, vendar pa ga je že Valvazor opisoval v svoji knji gi pod imenom Steinberg.
Po ljudski pripovedi je obstajal že v času tlačanstva.Pravijo, da je davno tu gospodoval grof Ravnikar. Nekoč so grad napadli razbojniki in grofa ustrelili. Grofica je menda enega izmed roparjev spoznala,zato so ubili še njo in ji živi odrezali prsi. Ker pa grof ni hranil svojega zaklada v gradu - verjetno se je bal roparjev -so ti odnesli le nekaj srebrnih vilic in nožev z grofovim monogramom Po tem znamenju so žandarji čez dolgo časa odkrili morilca in ga s konji razčetverili ter ga vrgli v nek prepad pri Juriščah. Grofico ^ Ravnikar so pokopali v cerkveni grobnici, v Knežaku.Grofu Ravnikarju pa so postavili spominsko ploščo,ki je še danes v predsobi Troštove hiše v Knežaku.
Nekoč je grad pogorel s kapelico vred,ker pa lastniki niso imeli dovolj denarja,so obnovili le polovico. Zvon iz kapele so hranili do zadnjega. Prodal ga je Miroslavov sin Evgen Vilhar v Draskov-če, kjer je še danes v draskovški kapeli. Najbrž so za Ravnikarjevimi prišli na Kale Vilhar ji in so bili tam vse do leta 1903,ko je bil Kale prodan bačkim kmetom. Ljudsko izročilo pravi, da je naselje Bač nastalo iz tlačanov tega gradu.
Miroslavov o če,Franc Serafin Vilhar,je bil rojen d. avgusta
1768. v Planini. Njegovo rojstvo je vpisano v družinsko knjigo v Kne-žaku, kjer so podatki tudi za Miroslavovega deda Matevža Vilharja (1736 - 1815). Ta datum je tudi na nagrobnem spomeniku na pokopališču v Knežaku.Grad je dolgo let razvalina., le stolp je pokojni Urbančič iz Bača pred drugo svetovno vojno popravil in opremil z lepo opremo, tako,kot so jo imeli grofje. Med vojno pa so italijanski in drugi vojaki vse razdejali, opremo požgali in streho razdrli.Čudno se nam zdi pa tudi škoda je, da se sveti za varstvo kulturnih spomenikov za to ne zanimajo.
Četrti sin Franca Vilharja je bil Miroslav,ki se je rodil 7. septembra 1818. leta v Planini.Osnovno šolo je obiskoval v Postojni. Potem pa se je šolal pri Sv.Pavlu na Koroškem, v Gradcu in na Dunaju. Leta 1843. ga je oče poklical domov za gospodarja na Kalcu.Kmalu potem se je poročil s Pepco Dejakovo iz Senožeč. Zakonca sta imela devet i^rokieden izmed njih,Fran,je bil skladatelj). Ko so odrasli,jim je oče povabil Frana Levstika za učitelja.Ker je iz Kalca lep pogled na hrib Sv.Trojice,je tudi tam Levstik napisal svojega Martina Krpana.
Miroslav Vilhar je napisal nad 65 pesmi,ki so vse globoko narodne,mnoge pa ponarodele:Po jezeru, Zagorski zvonovi, Na goro in druge. Pisal je tudi klavirske skladbe in drame (Jamska Ivanka).Pa ni bil samo pesnik in pisatelj,bil je tudi politik. Več let je bil župan v Knežaku. Leta 1861 so ga izvolili za deželnega poslanca in da bi se uspešneje boril za slovenski narod, sta z Levstikom začela izdajati časopis Naprej. Doživel pa je le malo številk,ker so Vilharja zaradi nekega članka obsodili na 6 tednov zapora v Ljubljani. To pa mu je vzelo poguma; 9.maja 1868 je sklical prvi slovenski tabor na Notranjskem. Ker je bil že bolan, je na sestanku govoril neki J.Nilli o ze-dinjenju Slovencev pod eno krono. Tam stoji še danes kamen,ki je priča temu dogodku.
Miroslav Vilhar je umrl 6.avgusta 1871.Pokopali so ga v družinsko grobnico. Na žalost pa ta grobnica,ki je daleč naokrog ni tako lepe, razpada. Neštetokrat so vaščani okoliških vasi prosili odgovor-pj organe, da bi jo popravili, pa vse zaman....
P.S. Podala ga.Lojzka Fistrič.
RAZTRGANI VENEC VZETO iz "DOM"
V drugem razredu ljudske šole je bilo. Otroci smo stali z učiteljem okrog groba, ki je črno zijal iz pomladanskega pokopališča rLužnikova Minka, ki je z nami vred začela hoditi v šolo, je umrla...
Ko so padle prve grude prsti na belo krsto, so zajokali vsi Lužnikovi. Deklice, belo oblečene, so si trgale šopke in vence z glav in jih metale v grob.
Mati Lužnikova je še najmanj jokala. Med koščenimi prsti ji je polzel rožni venec, trudno je zrla na grob:
"Bog te varuj,otrok! še v veselje si mi bil. Pridem kmalu za tabo." Da,to je bila Lužnikova mati.
Nam otrokom pa je šlo na jok, prav vsem.Posebno dekleta,ki so nosila krsto, so imele črno obrobljene oči. In Tončka,najmlajša med njimi, še najbolj, saj je bila preje vedno z Minko skupaj. Z drhtečimi prsti si je snemala venec z glave, pa se ji je zapletel in ji je morala sestra Ivanka pomagati. Vrgla ga je v grob, pa prekratko, da je prav na robu obvisel. Grobar ga je hotel brsniti z lopato v grob, pa je v naglici le hitro udaril in ga presekal na dvoje. In ostalo je še nekaj rož tam na grobu, a zmečkane, umazane.le tu pa tam je mežikal majhen,bel cvet, kot bi pomoči, usmiljenja iskal.
Tončka se je sklonila,da bi ga pobrala.A v grob ga ni vrgla.Ko ga je hotele obdržati za spomin. Še zdaj vidim,kako je Ivanka^nekaj tiho pošepetavala.Nisem čul, kaj.
"Mar res?" Živahno je prikimala Ivanka.
"Saj ne bojim se ne!Samo, da bi Minka ne nogla najti miru zaradi tega, pa tudi ne maram. "Odločno je vrgla raztrgani venec v napol zasut grob. Seveda, o ljudski veri ji je pravila Ivanka.Če kdo pozabi kak šopek ali venec pri pogrebu vreči mrliču v grob, ga ta hodi iskat k njemu. Prav posebno še, če kdo namenoma k^ obdrži.
Potem so se ljudje še dolgo pogovarjali o tem raztrganem vencu. Da so Lužnikovi sami krivi. A takrat nisem razumel teh govoric. Šele pozneje, ko sem prisluškoval v gozdu tajnemu petju vetra, ki je pripovedoval stare ^zgoc be vitkim smrekam tako prepričevalno in mikavno, da so se smreke radovedno sklanjale in prisluš
kovale. In takrat sem spoznal to žalostno zgodbo Lužnikovega otroka. Bila je nezakonska hči. Mati, najmlajša izmed desetih Lužnlko-vih otrok - trije bratje in sedem sestra - je kmalu po njenem rojstvu umrla. Pravili so, da od žalosti, ker so jo domači zaničevali, zmerjali. Začelo se je pa s tistim večerom, o katerem mi je bajal veter tisti popoldan.
"Za duše v vicah, oče naš.." Čudno trdo seka danes očetov glas pri molitvi. Celo gube so se mu P'^Lobile, da se mu je skrb še giblje zarezala v srce.
"Daj nam danes.." mu odgovarjajo : mati , ki slučajno ob njem sedi, sinovi, ki podpirajo glavo z žuljavimi rokami, hčere druga ob drugi krog mize po starosti in velikosti.
"Bog in sveti križ božji!" obesi oče rožni venec na steno in proti navadi obsedi.
Najmlajša na oglu mize se nehote strese. "Zakaj jo mrzlo spreletava." Tudi Jaka, najstarej ši , ki je navadno po molitvi šel pred hišo in si tam na klopi prižgal cigareto, obsedi. Dozo potisne stran,ko da se mu je tobak 2 J^selaj prigrajal. Neža,ki je danes na vrsti, da bi pomivala,se še zmeni ne. Le najmlajšo, Minko gleda, češ le ti daj, za pokoro. Le Tone,najmlajši brat,dvajsetlet ni, si vzame knjigo s police in jo razrezava; šele včeraj jo je dobil; o sadjereji govori.
Težko spusti oče roke,s katerimi si je doslej podpiral glavo, na mizo, da koščeni prsti kar zapokajo in trdo udarijo ob javor ov les.Naravnost Minko,najmlajšo pogleda.
"Je res,kar mi je Dobravec danes pravil?"
Vse tiho.Le polglasno ihtenj je tam s konca mize je odgovor. Pa očetu to ni dovolj.Rad bi jasne besede;ne,rad bi,da bi hči zakričala, zbežala; rad bi, da bi rekla:"Ne, to ni res," rad bi... saj sam ne ve, kaj bi pravzaprav rad,Pogled mu uide od hčere tja k ognjišču, kjer sedaj mati sedi. S sklonjeno glavo, ki jo okroža-jo sivi lasje, ki kot krona skrbi silijo izpod rute. Roke je še trdneje sklenila v naročju,ko da bi še gorečneje moliti hotela. Vsa tako sključena se zasmili očetu. Deset otrok je rodila,jih z lastno krvjo pojila in prav vse do vrha zredila,sedaj pa gre najmlajša,najljubša obema in tudi najlepša - da bi ne bila¡bolesten smehljaj preleti očetov obraz, ko se spomni lastnega ponosa - in jima pravi tako sramoto. še huje zaboli očeta in trje vpraša.
"No,ali bo kaj? Ne boš odgovorila očetu?"
"Seveda,premogočna je za nas, če se pa h gospodu ženi," vseka Neža in brskavo lovi žlice po pominjeku-Končno se je spravila pomivat.iz samega veselja,da je oče tako trd z Minko.
"Ata.saj veste,"dahne komaj slišno med ihtenjem.
"Vemo.seveda vemo,Ti pa nisi vedela,kaj se za Lužnikovo spodobi in še sedaj ne veš,kaj bi storiti morala," bruhne iz Jaka, najstarejšega. Nevesto si je izbral, pa še ne ve,ga bo li marala. Bogata in lepa je.Zdaj gotovo ne bo hotela sem,posebno če Minka doma ostane.Zato vse vre in vrta
v njem:ta sramota mora iz hiše.
"Le kaj neki?" se umikajo solze jezi. Da se oče jezi in je ma-»-ti žalostna,je prav; da bi se pa brat tako ujedal,ne mara popustiti. Saj sam nič boljši ni.Kako
pa je letal za Vrtačnikovo,dokler ga ni s pomivalko.
"Od doma pojdi. Dovolj nam je že tvoje sramote!"
"In čim preje,tem bolje, še na nas s prstom kažejo,"doda Tona. Minka klone z glavo.Kolikokrat je že mislila na to,kako hudo bo, ko se bo zvedel njen greh.Celo sama si je že slikala,kako bo morala s culo po svetu; sama ko desetnica. A da jo bodo bratje z doma podili, ji sestre čez prag kazale,ne,tega si niti v najhujši žalosti,v največji bolečini ni mislila. Po sve-tu?Iz Lužnikove hiše,kjer ji je prijetno potekala mladost,kjer je ona vse ljubila,od ljudi,živine, pa prav do poslednjega kotička v hiši in tja preko polj do zadnjega drevesa v lesu; vse jo je držalo s tisočerimi vezmi:"Ne hodi, naša si!" In ljudje jo zdaj obsojajo,ker še ni šla,ker še ni našla poguma, da bi raztrgala te vezi,ki jo vežejo na ta kraj. In če je prej mislila na to, da bo šla od doma, je bilo to vse le zato, da si je v težkih skrbeh hladila bolečine in si lajšala srce,ki ga je greh težil,in si mirila vest s to namišljeno pokoro. Zdaj naj bi r vse to postalo resničnost. I^foj Bog! Solze ji same teko po licih in kapa jo na roke, na mizo...
C	Mati pa molči. Da bi vsaj
ona spregovorila! Mar jo tudi ona obtožuje,jo li tudi ona podi od sebe? Saj je njej storila največjo krivico,največjo sramoto.Tudi oče molči. Trda obsodba otrok,ki govo-
ri iz besedi, gleda iz očes,se izraža v kretnjah in obnašanju, vse to ga boli. Čemu le sodijo?Samo on ima pravico soditi svojega otroka
in mati. In zraven pa imajo še prav,še oporekati jim ne more.Da bi le mati kaj rekla.
Da bi le mati kaj rekla.Isto blodi tudi Minki po glavi.Naj jo drugi obsojajo, kakor hočejo,boli jo, a najbolj, ker mati molči.Mar se ji ne zdi vredno, da bi odgovorila zavrženi hčeri.Moj Bog, če je to res,potem pa mora iti,mora vse zapustiti¡materinega molka prenese. Skrivaj pogleda skozi solze k materi.Zasmili se ji v srce, ko jo vidi sključeno,zgara-no ob ognjišču, z rokami, sklenjenimi v naročju.S krvjo jih je pojila,svojih deset otrok,da so čvrsti,lepi,zdravi,sama pa ko osu-šeno drevo. Koliko krivice ji je vendar storila. Val rdečice je žalil bledo lice, še večji potok solza ji privre iz objokanih zateklih oči.
Očetu ta pogled ni ostal skrit Vse je bral v njem. Kesanje in usmiljenje in tiho prošnjo za odpuščen je. Kako dobro to de: ni še do dna pokvarjena, mamo ima še rada, mu gre skozi glavo; tako nova in lepa je ta misel, da j mora še enkrat ponoviti. Mamo ima še rada in ko da se je znebil skrivne teže,se vzravna in že z toplejšim pogledom lovi hčerkine solze.
"Vsaj odgovorila bi kaj!" se zadira starejši brat."Smo taka gospoda?"
"Kaj bi se zadiral? Saj nismo v gostilni!"
Tako misli najmlajši brat. Smili se mu sestra in jezi ga brat
Kaj bi se v vsako reč vtikal.Pred svojim pragom naj pometa.
"Kdo pa je tebe kaj vprašal?" vlije Neža jezno pomije v škaf.
"Še tebe bom prosil, da smem govoriti? Bi le rad vedel zakaj?" Jezno se obrne na stolu, da zaškriplje staro naslonjalo. "Ti rajši sama kroti svoj dolgi jezik!"
"Naj pa drugi krote.Radi mojega jezika ni še nihče naših prišel v sramoto. Radi drugih pa že."
"Tebi se sramote ni treba Dc jo boš že oprala z jezikom" se posmehuje najmlajši brat.Nehote stegne roko po bratovi dozi in si zvije cigareto. Saj ne kadi, le kadar je prav vesel ali pa razburjen, si eno privošči.
Neža je glasno ropotanje posode, ki jo je brisala, preglasila s še glasnejšim vpitjem.
"Otroci mir!" Že dolgo je tega, da jim je oče kaj takega ukazal. Pa ne more drugače. Rad bi čim prej dokončal ta težki družinski prepir, ki ga je proti svoji volji sam moral začeti.
"Kaj pa on? vpraša. Saj ga pozna, a ga imenovati noče, ker r je tako sramoto storil.
"Po veliki noči, ko pride od vojakov, se bo oglasil pri nas s svojim stricem'.'
"Saj res očeta nima več",se spomni oče. Ni bil slab rajnki Podbregar, Bog mu naj dobro.
"Zakaj pa prej ne pride?Kar nič se mu ne mudi. Tebi najbrž bolj?" se posmehuje Neža.
"Kdo se bo pa lovil za tako obvekano žensko?" hoče Jaka s šalo povrniti. Zdaj mu je prav, sa-
mo da se to uredi. Zato si tudi on zvije cigareto in odide pred hišo. Neža pa bi še rada prise-kavala.
"Otroci mir!" ponovi nehote mati za očetom. Mati je spregovorila. Ko sončni žarek pade med nje,njena beseda, brez očitka, a odločno, da je še oče zaprl usta. Naj ona govori.
"Minka!" Kako lepo zveni. Nihče je ni še imenoval s tem njenim imenom ta večer, ko da si ga je omadeževala, ga zgubila.Za nje je le "ona".Mati ne tako.
"MihkaJAli si se že opravila z Bogom?"
Le lahko prikima z glavo,saj ji solze govoriti ne puste.
"In kaj si slišala?"
"Pojdi, hči, in ne greši več!'
"Saj jaz tudi pravim:pojdi desetnica si!" se vmeša še enkrat Neža. Ni ji prav, da mati tako milo sodi.
"Kjer je Bog sodil,ne sodimo mi! Vem, da ni prav, kar si storila; sramota za našo hišo je in greh pred Bogom, tako ker si naši. pogum in pred Bogom sramoto oprala, te, mislim, mi sodili več ne bomo." Res težko ji je bilo prej, materi, in dolge noči, od kar je zvedela se je borila v srcu z ljubeznijo in jezo,tudi trda sodba ostalih jo je bolela, zato je njen pogled spet ljubezni poln, njena beseda ljubezniva, da si žalostna. Trudna vstane in odide
v hišo.
Pa prišlo je drugače, že drugo leto so pokopali Minko;da je od žalosti umrla,so šušljali sosedje. In zdaj smo stali ob grobu osemletne hčerke, ki se je v svoji živahnosti prikupila vsem Lužnikovim.Zato so vsi jo-27 kali in mi z njimi.
Kratek pregled članstva S.D. Planica.
Po pregledu kartoteke je bilo do lO.marca 1992. včlanjenih skupaj 190 članov.
Od tega so:
1.	Doživi j enski....................1
2.	Častni člani....................8
3.	Odborniki......................14
4.	Člani,ki imajo plačano -1992..119
-1995____1
-1997____1
5.	Člani,ki so plačali -1991......30
6.	Člani,ki nimajo plačane članarine od leta 1990 dalje.............16
Dne 19.oktobra 1991. so bili poslani opomini vsem članom, ki niso imeli plačane članarine do leta 1992. Poslanih je bilo 90 opominov.
Poleg 190 članom se pošilja vabila za prireditve na Planici tudi 95 nečlanom.
Slavka Gorup Tajnica.
Slovenko Društvo Planica vljudno vabi vse svoje člane in prijatelje na.
VELIKONOČNI PIKNIK Z PLESOM
IGRA VEČERNI ZVON
Ki bo v ponedeljek 20 Aprila 1992 z pri-četkom ob 3.00 uri popoldne v klubskih prostorih PLANICE ne pozabite na ta dan in pripeljite tudi vaše prijatelje.
Odbor S. D. PLANICA
NASI PODJETNIKI IN STROKOVNJAKI
Janez Rotar Libero Sverko
CONCRETE CONTRACTORJA i^nono: M/ ¿10/9=
Phone: 7645248
or 1 1647
12 RQMI1 [ Y PRFis Mlll-ftRW 3 FILMER CRT., ROWVILLE 3178
Dhone: 543 5663
Z. ABRAM
Delcom Engineering & Tooling
FACTORY 9/26-30 HOWLEYS RD., NOTTING HILL 3168
POLYFOAM
AUSTRALIA PTY. LTD 26 Dandenong Street, Dandenong, 3175
EXPANDED POLYSTYRENE CUSTOM MOULDERS Packaging, Sheets, Block, Fruit and Fish Boxes
Telephone (03) 794 8320 FAX: (03) 791 1222
Phone: 569 9513
DARKO ERZETIČ
ZA TERAZZO, MARMOR IN CERAMIC PLOŠČICE
L. Cr E. K. BAYSIDE PRINTING SERVICE
A FINE QUALITY PRINTING CO.
L/HEADS — INVOICE BOOKS — ENVELOPES BUSINESS CARDS — PAMPHLETS — RAFFLE TICKETS
— ETC.—
WEDDING INVITATIONS OUR SPECIALTY
View our large range of Invitations Day, E vening and Weekends
PHONE: 551 7451
and ask for Louis Very Reasonable Prices
89 CLARINDA ROAD. OAKLEIGH SOUTH 3167
NAŠI PODJETNIKI IN STROKOVNJAKI
PHOTOGRAPHER
For all your Photographic needs Wedding & Engagement our Specialty Very Reasonable Prices
Frankston Phone: 789 8448
Joe Rozman TELEPHONE: 548 1808 Frank Rozman
F. & J. ENGINEERING PTY.LTD.
MOULD MAKERS-STEEL FABRICATORS
20 Bando Road, Springvale, Vic. 3171
KARLOSTRANCAR
PLESKAR
ŽELITE PREBARVATI HIŠO ALI MENJATI ZIDNI PAPIR
Telephone: 569 8286
Phone: 585 0424 Private: 584 5297
yldam Mechanical Repairs
General Motor Repairs to all Makes and Models Performance Tuning—V8 Motor Specialists
Servicing-Brakes—Clutches Automatic Transmissions—All Modifications
Proprietor Adam Katie

Factory 1/6 Steele Court Mentone .1194
793 1477 V. F- L . 793 1477
MASTER BODY WORKS P/L 265-267 PRINCESS HWY. DANDENONG 3175
MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS PRESTIGE CAR SPECIALISTS 12 MONTHS ALL MAKES & MODELS	GUARANTEE
BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES INSURANCE WORK
A.H. FRANK KAMPUS 560 5219
Za nujno potrebo imamo tudi outo na razpolago.