Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euelid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year, 25i per copy. Advert. 1 column x 1" '52.10 slovenska FOR AFREE SLOVENIA O rodili dom, o hiše očetova streha ti! Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti: Golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj. Kaj lastovka v južnem poletju strpeti ne more? Na gnezdo spomin jo nese čes morje, čes gore. Is "Dume" Otona Zupančiča LETNIK X. VOLUME X. TORONTO 1 NOVEMBER 1959 ŠTEVILKA 11 — NUMBER 11 Povdarek na družini SVOBODA ZNANOSTI V DOMOVINI I Krik sovjetskega pisatelja, da i i človek ne živi samo od kruha, j izraža globoko, čeprav ne novo Zmaga individualizma in libe-, resnico. Človek namreč ne potre-' ralizma v družbenem življenju je buje za svojo srečo samo visoke! izločila vsaj v teoriji in mno- snovne življenjske ravni, ampak j gokje tudi v zakonodaji vmesne predvsem duhovno svobodo k i člene med poedincem in državo.' mu omogoča umiriti njegov j Po tej teoriji je država sestavi- notranji nemir na poti iskanja jena iz poedincev, moških, žensk, otrok — brez ozira na njihovo družinsko povezanost. Družina, čeprav sociološka realnost, za ta sestav sploh ne obstoja. Življenje sicer v večini primerov ni, šlo do tolike skrajnosti, Možno je sicer, da jih prevladujoče mnenje potisne v ozadje, toda zbrisati s površja zemlje jih le ne more. Po mnogih ovinkih in deloma z zadrego tudi zakonodaje in predstavniki oblasti družino zopet priznavajo, pa vedno nekako s slabo vestjo, ker ne spada točno v prevladujočo zamisel o ustroju družbe v demokratičnem redu. Čeprav je cerkveni nauk o družini vedno enak, moremo opaziti tudi med katoličani znatne razlike v povdarjanju poedinih točk, kar je mnogokrat pogojeno po ostali družbi — bodisi da ji katoličani sledimo in se ji skušamo prilagoditi ter izluščiti katoliški nauk določene dobe iz njegove zgodovinske utesnitve v novo sodobno dinamiko (n. pr. krščanska demokracija) bodisi da povdarjamo bolj kot bi bi bik) za harmonijo potrebno kako idejo, ki se zdi posebno ogrožena od prevladujočega svetnega toka (n. pr. razglasitev dogem o brezmadežnem spočetju in pozneje vnebovzetju Marije v dobi teoretičnega in pozneje vsaj praktičnega materia-lizma). Med sodobnimi gibanji katoliške akcije se močno uveljavlja t. zv. gibanje krščanskih družin, ki gradi v bistvu na isti delovni metodi kot žosizem: opazuj, sodi, stori. To biganje se je razširilo že skore po vsem dostopnem svetu in si more upravičeno lastiti vsaj del zasluge, da posvečajo katoličani na splošno več pozornosti družini in njenim težavam v sodobni družbi. Ontarijska provinca je bila v zadnjem času pozorišče dveh važnih konferenc, ki sta obe ob ravnali družino. Prva je bila veličastna konferenca angleško govorečih katoličanov Kanade, ki je po obisku presegla vsa pričakovanja. Ne samo, da so se je udeležili vsi angleško govoreči škofje s torontskim kardinalom McGuiaganom in apostolskim delegatom prevzv. Sebastianom Baggiom, ampak tudi število delegatov je preseglo vsa pričakovanja (1375 namesto pričakovanih 600-700). Glavni predmet zborovanja je bil "Apostolat krščanske d nižine". Predavanja in razprave so obsegle različna področja od vere, vzgoje, tehnične, moralne in intelektualne priprave na zakom do bolj gmotnih problemov kot zadruge in podobno. Delegati so bili zaposleni od jutra do poznega večera, toda kljub dva in pold-nevnemu trajanju ni bilo opaziti znakov utrujenosti. Drugo je bilo zborovanje gibanja krščanskih družina za On-tario in Ouebec v Torontu. Ker je bilo namenjeno v glavnem članom gibanja, seveda ni zavzelo enakego obsega kot zborovanje v Sudburvju, toda po resnosti obravnavanih problemov in sodelovanju pri programu ni za njim nič zaostajalo. Poseb- iesniee in Lepote. Totalitarni režimi mu zaradi ivoje notranje zgradbe tega ne morejo dati, tudi komunizem v naši domovini ne. Ko bere človek .'asopise in revije, ki prihajajo iz Slovenije, najde v njih mnogo novic o raznih gospodarskih .lačrtih, družbenih uspehih, zmagah produkcije o graditvi nove socialistične družbe, svobode pa •ie najde: vse je uglašeno na en sam komunistični glas. Skoraj paradoksno se sliši, da je sedanja oblast dala Slovencem popolno univerzo, svobode duha svobode znanosti pa ne! Edino okrnjena teološka fakutlteta, ki so jo svoj čas prezirali tako liberalci kot komunisti je ohranila še vsaj toliko svobode ,da sme učiti eksistenco Boga, toda zato je n. pri. Ljubljanski vodnik (druga, popravljena izdaja, Ljubljana 1957) med šolstvom niti omenja ne. Primer Dr. A. Blodnjaka V Berlinu je izšla zgodovina slovenskega slovstva ki jo je v nemščini napisal vseučiliški profesor dr. A. Slodnjak. Prvikrat je izšel v tujem jeziku celotni pregled slovenskega literarnega ustvarjanja. Razumljivo je, na je vzbudila ta knjiga doma veliko zanimanja in da so o njej veliko pisali. Kritike so bile pa take, da je dr. Slodnjak mislil, da mu je nadaljnje znanstveno delo na slovenskem vseučilišč onemogočeno in je zaprosil za upokojitev. Možno je pa tudi, da mu je Vladajoča komunistična stranka, ki ji knjiga ni bila všeč, sama namignila, naj prosi za upokojitev. Naj bo že- • Program za izmeno učiteljev Zastopniki učiteljstva 66 dežel so to jesen prišli v VVashington Ja si podrobneje ogledajo ameriški vzgojni sistem. Na svojem približno šest mesecev dolgem ibisku bodo imeli priliko videti , ko raj vse ameriške zvezne države. kakor koli-, dejstvo je, da je pil dr. Slodnjak upokojen po skrajša nem postopku, da je slovensko vseučilišče izgubilo razgledanega znanstvenika, visokošolska mladi na pa sposobnega učitelja. Dogo dek sam nima para v zgodovini slovenskega vseučilišča. V čem se je pregrešil dr. Slodnjak? Temeljna zahteva vsake resne kritike je, de ostane na področju, iz katerega je knjiga, da jo meti s strokovnimi, ne pa tujimi, n. pr. političnimi merili. Večina kritikov Slodnjakovega dela se ni držala tega načela. Očitali so mu med drugum n. pr., da jo zašel od prave znanosti in se zgubljal v metafiziki, da je opisal razna obdobja, gibanja,in umetnine z gledišča lažnega humanizma, da je skušal zmanjševati vrednost revolucionarnih gibanj, zvodeniti revolucionarnost naših velikih umetnikov, opravičevati pa reakcionarnost konservativnih. Da je tako zagrešil vrsto napačnih trditev, nemogočih razlag literarnega in narodnega razvoja, zgrešenih vrednotenj posameznih umetnikov in umetnin. Tako je predstavil n. pr. škofa Slomška kot katoliškega romantika, ki je skušal združiti krščanstvo in nacionalizem, ko pa vendar smejo komunisti povedati o njem samo to, da je ostro obsojal slovenski nacionalizem, da je nasprotoval ideji zedinjene Slovenije in da je iskal z gojenjem slovenščine v resnici samo obrambo vere; ali — Cankarjevega hlapca Jerneja je predstavil kot bi hotel reševati družbene krivice v duhu krščanske ljubezni do bližnjega in ne v duhu marksizma. Hudo so mu tudi zamerili, ker je omenil v knjigi nekatera priz liana dela in pisatelje, ki so jih Komunisti obsodili ali pa jih vsaj zamolčujejo. Med viri tudi ni omenil n. pr. Kardeljevega 'raz j voja slovenskega narodnega vpra j šanja", knjige o kateri meni dr. : Metod Mikuž, da je "doslej edina j resnična slovenska zgodovinska j knjiga" (Naši razgledi, 13. de cembra 1958). Prav tako mu tud ne odpuste, da je odpravil vse narodno "osvobodilno" borbo i enim samin stavkom. Skratka, vsa knjiga je pisana tako, da bo po pisanju Vasilija Melika (Slovenski poročevalec 9. marca 1959) močno razočaran tisti, v svetu in doma, kdor bo vzel njegovo knjigo v roke, v domnevi, da bo videl, kako gleda znanstvenik socialističe Jugoslavije na literarno zgodovino svojega naroda". Že iz povedanega vidimo, da ni v očeh komunističnih oblastnikov glavna napaka knjige v kakih znanstvenih pregreških ali opustitvah, ali da ne bi bilo delo strokovno na dostojni znanstveni višini pač pa v tem, ker m pisana v doslednem komunističnem duhu. Zato so jo morali zavreči kritiki kot negativno, dekadentno, reakcionarno, protisocialističo, in zato tudi ni bila politična oblast indiferetna ter je moral dr. Slodnjak v pokoj. Vse to je v soglasju z načeli, ki jih je zapisal komunistični "kulturni ideolog" Boris Ziherl v Naši sodobnosti (1959, št v. 2), kj.tr pravni "Toda niti program ZKJ niti dosedanja praksa jugoslovanskih komunistov nista ravnodušna nasproti t pojavom idejnega kaosa in ne zagovarjata nevmešavanja partije v zadeve umetnosti (in seveda Zmešane glave WE 0U0TE 5. sept. t.l. je bilo v Ljubljani zborovanje tako zvanih Ciril Me-todarjev, t.j. duhnovnikov Slovencev, ki so se vdinjali komunističnemu režimu. Na tem zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki med drugimi pravi: "Tudi v bodoče želimo delovati na.poglobitvi bratstva in edinosti in z vsemi silami delati za mir". Dalje pravijo ti vladni duhovniki: "M. smo vsemu svetu dokazali, da jt v naši državi z socialističnim družabnim redom Versko delo vanje svobodno"... Ni treba skoraj notene opombe. Na prvi pogled ja jasno, da mora to "du hovniško združenje delati na "na rodnem edinstvu", t.j. na posrb ljenju Slovencev in da je debela laž, da vlada verska svoboda. Kjs so katoliške šole? Kje katoliški organizacija? Kje Katoliški tisk Ti "narodni" duhovniki lažejo sebi, vernikom, ki jim itak ne ver jamejo in rušijo edinost, ki jej katoličanom v Sloveniji nujno potrebna. Za ceno malenkostnih ugodnosti, delajo uslugo krvavemu komunističnemu terorju Pač zmešane glave! Khrushchev said: "VVHETHER YOU LIKE IT OR NOT, HISTORY IS ON OUR SIDE. WE VVILL BURY YOU". (To VVestern diplomats at a Moscovv reception, Nov. 18, 1956). Eisenhower replied: "... IT WOULD BE AGRAVE ERROR NOT TO TAKE THIS KIND OF THREAT LITERALLY! THIS THEME HAS BEEN COMMUNIST DOCTRINE FOR A HUNDRED YEARS". (Radio-TV address. Oklahoma City, Nov. 13, 1957). Khrushchev said: "I myself am Russian' March 7, 1959). (Address in Leipzig, tudi znanosti, op. poročevalca), kadar gre za protisocialistične težnje, ki še skušajo uveljaviti pod firmo svobode umetniškega ustvarjanja". Slovensko vseučilišče je bilo vedno, tudi v času najhujše centralistične in unitarističen dikta ture, kraj, kjer je mogel slovensk' znanstvenik svobodno ustvarjati, slovenski visokošolec pa svo bodno povedati svoje mnenje. To akademsko pravico sta akademska oblast in slovenski študent složno in enako goreče branila Nasilje nad dr. Slodnjakom pa je ENO IZMED SPOROČIL USLU2NOSTI ONTARIJSKE VLADE OVA NOVA HOTELA V. LJUBLJANI V Ljubljani bodo zgradili dva nova hotela, vsakega po 13 nad stropij. Skupno bosta razpolagala z 814 ležišči. Opremljena bosta z garažami, restavracijami, kavar no, z dnevnim in nočnim barom. S tem se bo sprejemljivost ljubljanskih hotelov poveal za 1009-6. Pattv Crovvlej' iz Chicaga, ki jima iostaja hiša pretesna zaradi kopičenja korespondence v '.vezi z gibanjem. Njuna predstava problemov je razkrivala ^a poljudno obliko nenavadno dobi no. ki more priti samo iz oolnega katoliškega življenja. Nedvomno bodo ta razmišljanja in sklepi, ki grade bolj na božji pomoči kot na učinkovitosti lastne dejavnosti, koristila ne samo katoliškim družinam, ampak celotni družbi, ki je le toliko močna — bodisi da to prizna ali ne — kolikor močna je družina. Skrajni čas je že, da preide ta preprosta resnica zopet nost zborovanja je predstavljal j v zavest človeštva in vzbudi obisk dveh začetnikov in glavnih ! potrebna dejanja, voditeljev tega gibanja Pata inj dreš VSEM KANADČANOM! — v nesreči so podporne ustanove na razpolago vsem prebivalcem Oniarija Khrushchev and the purge ln Ukraine: "The implacable eradica-tion of enemies — Trotskyites, Bukharinites, burgeois nationalists and other spj ing scum began only after the Central Committee of the Communist Party (Bolsheviks) sent to Ukraine Nikita S. Khrushchev, veteran bloshevik apd Stalinist, to direct the Central Committee of tlie Communist Party (Bolsheviks) of Ukraine...." (Front the article "A Fighting Program of Activities of Bolsheviks of Ukraine", published in Bilsrovvk Ukrainv, official organ of the Communist Party of Ukraine, No. 7, July 1938, p. 25.) "....The Stalinist Central Committee of the All-Union Communist Party gave great aid to the Ukrainian Communist Party, and, to Urengthen the Central Committee of the Communist Party of Ukraine, sent the faithful pupil of Stalin, the stauneh Bolshevik, Comrade N.S. Khrushchev. The Bolsheviks of Ukraine, during this period, and especially lately, under the leadership of Comrade Khrushchev, have completed a great task of carrying out the resolutions of the Central Committee of the All-Union Communist Party and the direetives of Comrade Stalin, to expose and destroy the masked enemies of the people, to intensify party vvork on ali sides...." (From an editorial "XIV Congress of the Communist Party of Ukraine, published in Bilshovik Ukrainy, No. 6, June 1938). In 1931 at the Lenin School of Political VVarfare, Dimitry Z. Manuilskv, stated: "Our Ume vvill come in twenty to thirty years. To win, we shall need the element of surprise. The bourgeoise vvill have to be put to sleep. So vve shall begin by launching the most spectacular peace movement on record. There vvill be electrifying overtures and un-heard-of concessions. The capitaiist countries, stupid and decadent, vvill rejoice to cooperate in their own destruetion. They vvill leap at another chance to be friends. As soon as their guarti is dovvn, vve shall smash them vvith our elenehed fist". Naša provinca je velika, blagoslovljena z ogromnimi človeškimi in naravnimi silami in visokim življenskim staležem. Spreminjajoče se okolnosti lahko ob gotovih prilikah spravijo v nevarnost dobro stanje vseh državljanov, najsibodo tukaj rojeni, ali kanadčani po izbiri. Za take slučaje vlada ontarijske province preko oddelka za ljudsko dobrobit. (Department of Public VVelfate) nudi fonde za odpravo težav in skrbi za otroke, pohabljene in stare. Na ta način razvoj province skrbi zato, da nihšče ni brez najosnovnejših dobrin življenja v slučaju dogodkov, ki jih sami nemoremo kontrolirati. Hon. Loult P. Cscila, Q.C., U.D. Glavni podporni programi pod vodstvom oddelka so: — • Starostna podpora • Otroška dobrobit • Domovi za stare • Dnevna oskrba otrok (Nurseries) • Posebna oskrba doma (Hrrne care) • Podpora slepim • Podpora materam • Podpora pohabljenim • Pomoč brezposelnim • Pomoč za rehabilitacijo • Pomoč doma in bolnikom Izučeni provincialni uradniki oddelka so na razpolago širom Ontarija za ulcuž-nost in nasvet. Popolne informacije o vsakem podpornem problemu Iab' >♦ vigorousl/. When you throw ti-* bog oway, you throw the dv* •way, imfread