Okradeii prolek Bilo je v tednu pred Novtm letom. Tla so bila zmrznjena, da so zvenela pod nogami. Okrog vogalov je žvižgaJ mrzel Bever. Snega še ni bilo, a velike jate krokarjev, ki so hripavo krokali, so ga napovedovale. Na vas je legal večerni mrak. Skozi okna je pri¦ijala luč. Pri PozderiSevih so večerjali. Sredi mize je stala velfka lončena skleda, iz katere so vsi zajemali, in sicer tako viieto, da še za pogovor niso imeli časa. Le oče je tulntam katero zinil. »Jutri bom šel na sejem,« je dejal. »Vile bo treba kuplti in razne druge malenkosti.« Po večerji so odmolili. Ženske so nato odšle v kuhlnjo pomivat posodo, otroci so se zatekli v zapeček, gospodar pa je vzel žepno električno svetilko in šel ven, č& bi Se enkrat pogledal, ali je okrog hlevov in svinjakov vse v redu. V hlevn so krave ležale in mlrno prežvekavale, konji pa so razbijali s kopiti. V svinjaku je prolek dvignil glavo in zakrulil, potem pa Jo je apet porinU v slamo. Pozderec je pozaprl vrata, potem pa je še stopil k eestnim vratom. Po cesti se je bližal voz. Stari J6 prižgal svetilko in posvetil v temo. Konja sta poskočila, ker ju je preplašila nenadna svetloba. »Ugasni luč!« je zavpil voznik. »Konji se plašijo.« Stari je posvetil še na voz. Voz je imel streho. Tak je bil, kakršne imajo sejmarji. »Kam pa tako pozno?« je vprašal. »Na sejem,« je odvrnil tujec. »Pono^Si moramo potovati, da bomo vse pravočasno pripravili.« Voz je oddrdral dalje. Pozderec je nekaj časa stal pri vratih to zrl proti gostilni, ki je stala na vogalu. Zaslišal je več glasov. Zamikalo ga je, da bi pogledal, kdo je v gostilni. V naslednjem trenutku je že bil na cesti. V gostilni so bili samo trije možakarji. Vsak je imel pred seboj kozarec brizganca. Pozderec je prisedel in naročil četrtinko vina. Pivci so se pogovarjali o sejmu. Vsak je potreboval kake malenkosti, ki jih je nameraval na sejmu kupiti. Počasi je zmanjkalo besed. Možakarji so izpraznili kozarce in plačali. Nato so pobrall klobuke, se poslovili in odšli. Pozderčevi so že dremali. Stari se je slekel v temi in tiho zlezd v posteljo. Čez kakih deset minut je že trdno spal. Bilo je okrog dveh po polnoči. Stari Pozderec je najprej mislil, da sanja. Nekoliko se je stresel, potem pa se obrnil na drugo stran. Čez čas se je prepričal, da niso bile samo sanje. Spet se je slišalo trkanje. Kdo neki trka? Dvigni! se je v postelji in prisluhnil. Na okno je nekdo trkal. Račja taca, kaj je? Zlezel je iz postelje in šel k oknu. Nekdo je s pestjo tolkel po mizi. Pozderec je odprl okno in potisnil glavo ven. »Kaj je?« je jezno vprašal. Neznan možakaf je stal pri oknu in šepetaje dejal: »Svinje ne tnoremo dati na voz. Vratca so se odprla in se je dol zvalila. Za božjo voljo vas prosim, pridite na pomoč ...« »Jaz? Zakaj ravno jaz? — Koliko pa vas je?« »Dva,« je odgovoril tujec. »A sva premalo za eno svinjo.« »Trije za eno svinjo!« je nejevoljno zagodel Pozderec in zaprl okno. »No, če so me že zbudili, pa grem.« Možakarja sta se mučila s svinjo, a je nista mogla spraviti na voz. »No, hodi, pijana mrha!« je kričal eden nad njo. Pozderec je prižgal žepno električno svetilko, poiskal škornje in suknjo. Nato je tiho -dšel Iz sobe. Zunaj je bilo precej temno. »Kje je svinja?« je vprašal stari, ko je prišel k vozu. »Tu je!« je odvrnil tujec. Pri tem je z nogo sunil temni predmet, ki je ležal na tleh. Zaslišalo se je kruljenje. »Je prašič?« je vprašal Pozderec. »Ne, prasica,« je odvrnil tujec. Nato je potegnil za vrv in jezno zakričal: >No, hodi, mrha!« Pozderec se je sklonil, da bi pomagal. Nenadoma je ves preplašen odmaknil roke. »Saj je oblečena!« je začudeno zaklical. »To je cirkuška svinja. Bila je sijajna živalca. Plesala je, a se je preveč zredila Ln sva jo kupila z obleko vred.« »Krilo ima na sebi!« je z začudenjem pripomnil Pozderec. »Spalno srajco,« je odvrnil tujec. »Imenitna svinja je bila! Še vino si je rada privoščila. Tudi zdaj ga je pila.« »Ha-ha-ha!« se je na ves glas zasmejal stari. »Izvrstno! Pijana svinja!« Nato se je uprl v svinjo, jo potiskal in vpil: »Pojdi, pijana prasica!« Svinja je vstala, krulila, a na voz ni mogla po prislonjenih deskah, ker je bila pretežka. Možakarji so jo zgrabili in jo po deski vlekli n«i voz. Svinja se je upirala in krulila, a naposled je bila na vozu. »Hvala Bogu!« so si vsi trije oddahnili. Eden izmed tujcev je potegnil iz žepa steklenico. 6tresel jo je, nato pa jo pomol'? Pozdercu. »Potegnite! Slivovka je noter!« Pozderec je zakašljal, si z rokavom obrisal usta, nastavil steklenico in pošteno potegnil. »Hvala lepa za pomoč!« sta tujca rekla. »Saj ni vredno besede!« se je branil Pozderec. »Zdaj »em vsaj videl cirkuško oblečeno svinjo... Jutri bom tudi svojo oblekel, tnorda se tudi nauči plesati.« Tujca sta medtem sedla na voz. »Dosti sreče!« sta zaklicala. Po zraku je zažvižgal bič, nakar sta konja potegnila. Pozderec je nekaj čaaa gledal za vozom. Smehljaje bi je godel: »Oblečena svinja... Kdo je že videl kaj takega?!« Vrnil se je v hišo in kmalu spet zaspal... • Htea je zjutraj na vse zgodaj ožive'v Gospodinja je nesila kruh, stari se je odpravljal na sejem, cstali pa so »i dali druge opravke. Najstarejša hči, kl je bila nesla proleku zajutrk, je pritekla v kuhinjo. Vsa zasopla je zavpila: »Proleka ni!« Stara sta jo osuplo pogledala, »Kakega proleka?« »Našega! — Ukradli so ga!« »Ali si ob pamet?« je stari vprašal. »Pojdite gledat!« Vsi trije so hiteli k svinjaku. Stari je debelo gledal. Svinjak je bil prazen... V slami se je poznal odtia njenega trupa. Poleg pa je bil kos pisanega blaga. Žena je zajokala. -Grozna nesreča!c je ihtela. »Tako lepa, težka svinja. . . En človek je ni mogel odvesti. Tudi d bi bila z- -.jo premalo! Najmanj trije so morali biti... Oh, kdo je le bil ?...« Stari ni govoril. Le majal je z glavo, kakor da ne bi mogel verjeti. Potem se je sklonil, pobral tisti kos blaga in ga ogledoval pri svetlobi žepne električne svetilke. Spomnil se je na oblečeno svinjo, ki jo je pomagal spraviti na voz ... Kako se pač smejeta lopova na njegov račun! A to še ni vse! Kisla juha, krvavice, klobase — vse je splavalo po vodi. A še tudi to ni vse! Ce bo žei i zvedela, da je nevede pomagal pri tatvini — joj, saj mu bo izpulila še lase!