POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. ŽEN S K I S VE T LETNIK VII. FEBRUAR 1929/VII. ♦ ŠTEV. 2. (NOVA SERIJA LETNIK I. ♦ ŠTEVILKA 1.) VSEBINA 2. ŠTEVILKE: o®® OBRAZI IN DUŠE: JELENA J. DIMITRIJEVIĆA. - (Delfa 1. Wanica) ... Siran 35 MRTVOROJENI. - Pesem. (Ruža ■ Lucija.) ............. , 40 NA OLOOOVEM. — Nadaljevanje. — (Anka NIkolićeva.)...........„ 41 ŠI - KINO. - (Mile Klopčič.)..........................., 46 IZ ŠI-KINGA. - Pesmi. - (Mile Klopčič.)..............47 PRAVLJICA O KAČI-— (Janez Rožencvet) ............. , 49 OBRAMBA MATERE. — (F. B.) .... ...................54 HIGIJENA V KUHINJI. - Nadaljevanje. - (Lea Falurjeva.) ....... „ 56 IZVESTJA: Po ženskem sV'elu. — Higijena. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — O lepem vedenju. • Književna poročila. — Listnica uredništva. . . Sir. 59, 60, 61, 62, 63, 64 ROČNA DELA. f9 ŽENSKI SVET Izhaja vsak mesec v Ljubljani. — Letna naročnina Din. 64-—, polletna Din. 32 —, četrtletna Din. 16-—. - Za Ameriko DoL 2, — za ostalo inozemstvo Din. 100. Uredništvo in uprava začasno NA ERJAVČEVI CESTI ŠT. 2, Izdajaleljica in odgovorna urednicii: Darinka Vdovičeva. Tiska tiskarna ]. Blasnika nasi, v Ljubljani Odgovoren Mihael Rožanec. MIROSLAVA LEITQEB ■ Ljubljana JURČIČEV TRG ŠTEV. 3 - Ročno in strojno vezenje. VezeBje niirodnlli noS. Krasna Izbira llnlli robctv. Predtiskane, začete in izgotovljene vezenine. POSEBNOST: Zastori in iMrilo po naj-novejiili oicusno sestauljeniii vzorcih. Vse potrebščine za predtiskanJe v Izbiri. Naročnicam ..Žeusbefia aveta** S-oastotul popust. ŽENSKI SVET 1929. 3. številka. 0BRA2^INDUŠE KARLA BULOVČEVA. Po par lefih se je zopet predstavila javnosti. Decembra 192S. je priredila V Ljubljani samostojno razstam svojih del in kritika je padla po njej s silo, ki preseneča celo pri nas, kjer smo vajeni gorjačarskega tona. Iz razstave same ni razumljivo, zakaj tolika nemilost. Morda zaradi reklame?! No, kdor ima količkaj pojma, kako se stvar «naredi» drugod, se nad umetnično pohlevno reklamo ne ho spodtikal. Se Bog, da se ne bi nikoli za desetkrat manj vredno stvar ne delala stokrat bolj vsiljiva propaganda! In sploh, zakaj naj se reklama umetniku šteje v greh.'? Če naj pO' stane umetnost splošna potreba, jo je treba vendar propagirati, a s propagando' mora začeti zmerom proizvajalec. Umetnik, ki ho v domišljavi pasivnosti čakal, da pridejo ljudje sami k njemu, danes ne ho veliko koristil ne sebi ne umetnosti. Sicer je vsak kritik končno umetnici nekaj dobrega priznal, a to je bila komaj senca pravičnosti. Bulovčeva je zaslužila več. Res, da niso vsa njena dela enakovredna in lahko se katero'več ali manj opravičeno popolnoma odkloni, toda umetnik, ki bi ustvarjal samo brezhibne umotvore, se še ni rodil. Tudi pri najslavnejših imenih ni vse čisto zlato. Res je tudi, da STRAN 528. ŽENiSKl SVET gtev. 2. LETNIK VII. imajo vsa dela Bulovčeve nekaj, kar se imenuje manira. Pri njej posebno razčlenjevanje oblik celo tam, kjer ni ne potrebno ne motivirano, a minira ubija šibka dela in šibke umatnike. Toda pri močnih je drugače. Sčasoma se omili in kolikor je ostane, je pač ostane, ne da bi posebno škodovala. Naivni kritiki jo smatrajo potem še za posebno vrlino in značilnost umetnikovega izražanja. — Kar je pri Bulovčevi graje vrednega, je desetkrat odtehtano s presenetljivo enotnostjo duha, ki veje iz vseh njenih del. Razločujejo se sicer po vrednosti in po dobi nastanka, ampak nikjer ne dobimo vtisa, da bi bila umetnica šele s trudom samo sebe iskala. Tako se očitujejo samo močne osebnosti, in kakor povsodi, je tudi v umetnosti osebnost (ne oseba) več kot use drago. Zato se Bulovčeva ugodno razlikuje od onih umetnikov, ki iz notranje revščine brenkajo zmerom na eno struno. Razstavljeni predmeti so pričali, kako mnogostranska je. Od portreta in spomenikov gre preko ba-hantskega dekorativnega motiva do vdane religijozne misli. In pri toliki različnosti, kolika intenzivnost izražanja z omejenimi sredstvi, ki so pravi plastiki na razpolago. Ženski portret ni samo podoba osebe ampak resnično obče-čloueško življenje; spomenik predstavlja pesnika sploh, velikega brezimenega, čegar beseda naj bo seme bodočnosti; na dekorativnem relijefu ni vpodobljen mož s činelami ampak dražljivi zvok instrumenta, in iz skupine treh bitij diha sama pobožna mistika. Kdor vkljub temu še pogreša v umetnosti Bulovčeve duha in duhovnosti, mu bo težko pomagati. Čudno, da ni nihče izmed kritikov opazil, kako dobro umetnica komponira. Že pri posameznih figurah, še bolj pa pri skupinah bi moral postati na Mafija Gubec. LETNIK Vil. ŽENSKI SVET štev. 2. SHUiN 67." to vrlino pozoren. Seveda komponiranje ni novo. Včasih je bilo jako v čistih, ampak zadnja desetletja je propadlo, ker so skušali umetniki utreti umetnosti prosto pot ravno tam, kjer jo bodo zmerom omejevali neminljivi zakoni. Zato vidimo, da sodobna likovna umetnost tam, kjer naj se podreja arhitekturi, navadno niti minimalni zahtevi dekorativnosti ne vstreže. Kaj šele, da bi znala samostojno kaj povedati. Dela Balovčeve so monumentalna, ker ima umetnica pravi čut Z(t proporcije in ritmus ter podreja intenzivnosti izražanja vse drugo. Sama velikost del nima z monumentalnost jo nič opraviti. Zato je tudi za presojo razstavljenih stvari postranskega pomena, če si ' ' je zamislila izvršitev nekaterih del v neobičajnih dimenzijah. Končne dimenzije določa itak real-most in veliki projekti so samo za male ljudi greh. ' Umetnica je razstavila i osnutke, Aj pokaže svoje zmožnosti in pove, kaj je je volja delati. Vstvarjati hoče umetnine, vsem vidne in osem dostopne. Da je naloge zmožna, je dokazala, in abotna je misel, da bi se pri izvršitvi ne znala do umetniško dopustne meje prilagoditi še zahtevam materijala in realnosti. Saj si je za svoje umetniško izražanje izbrala kiparstvo, ki je že po svoji naravi najbolj utesnjena in zato najbolj težavna umetnost. Razgibana oblika del Bulov-čeve je tudi skladna z duhom časa. Danes ko je vse, kar nas obdaja, očitno nestalno in spremenljivo, moramo pač iskati lepote v svetu, kakoršen je, in ne kakoršnega bi si želeli. Zato se ne moremo dosti naslajati nad mirnimi oblikami in starim idealom lepote, temveč zahtevamo instinktivno od umetnine v obliki ono razgibanost, ki jo zahteva življenje od naše du-ševnosti. In življenjepis umetnice? «j Gabrijela. STRAN 68. ŽENiSKl SVET gtev. 2. LETNIK VII. Je kratek. Rojena 1895. na Bledu, otroška leta kakor sploh pri otrocih, potem studiranje, sanje, delo in — in revščina, strahovita revščina. Danes . po dolgi trnjevi poti poleg ogabnih kritik priznanje občinstva, — ki so mu bila razstavljena dela v obče jako vše — in prav neonaten gmotni uspeh. Sedaj pošlje svoja dela na räzstavo v Barcelono fŠparAjo). Ampak motil bi se, kdor bi si po teh besedah prdstavljal. Karlo Bislovčevo kot fanatično, mrko umetnico. Ni prav nič iS^ divja, ne straši s kako specijal-; k jalno teorijo in je sploh prepro- ® sta. Tudi smeje se, kakor vsaka druga ženska. Če kdo ne najde v njenih delih «rahločutne ženske duše», naj ne dolži nje ampak umetnost, ki prizna svoj spol samo v slovnici. Umetnost ljubi nad vse, a v svoja dela ni lepo zaljubljena. Zato ne pozna autosugestije, pač pa avto-kritiko. Sreča zanjo,, ker kaj bi bilo, če bi pričakovala pobude in razodetij od strahotne jalovosti naše poklicne kritike.' Janez Rožencvet. Igralec BiaiE. Dete. (Ivan Mrak.) Angeljček mili z nežnih vej v prvem zelenju vzbrstelih — z mlade matere naročja po zardelih se licih je vzpel. Tebi. (Ivan Mrak.) Gora se v zraku sinjem okopava, se smeje, prepeva, tako se mi zdi, da si, Karla, ti. po njenih očeh zaposegel, ki so, nebes se mila plavina, ljubih mladik vzradostila; ««■Ta dva mi daj kamenčka!» je bila detetu želja. ko te boža beseda moja —• — Tako sva močna, silna, da zrcalo najino natura je vesoljna. LETNIK VII._ŽEKSKI SVET štev, g._STBAN 9. Na Glogovem. (Anka Nikoličeva.) (Nadaljevanje.) V, Par let pozneje se je Peter zopet vrail. Imenovan je bil za nadučitelja na trški šoli, mlad nadućitelj, ki je prehitel v napredovanju toliko zaslužnih starih toMarišev. Prišel je ponosen in vesel, poln samozavesti, načrtov, nad in — nalogov. A načrti mladega nadučitelja se niso tako naglo uresničili. Zgodilo se je nekaj poVsemj nepričakovanega, Nadućitelj Peter Glog se je zaljubil. Zaljubil se je nenadno in tako silno v mJado, nežno učiteljico Marijo, ki je poučevala prvi razred, da je pozaibil na vBe, na prijatelje, karijero in politiko. In ni se prej umiril, dokler se ni udala Marija njegovi viharni, nestrpni snulbitvi in postala njegova žena. Mladi zakon je potekal v popolni skladnosti. Marija, zgodaj osirotela, je živela dolga leta pri oddaljeni sorodnici pokojne matere, ki ji je bila ob enem krstna botra. Nazivala jo je «teta Toni», Stara gospa je lepo skrbela za osirotelo deklico, ki je prejemala po očetu-uradniku skromno vzdrže-valnino. Kar je primanjkovalo, posebno v letih, ko je bila na učiteljišču, je dobra duša primaknila. Svetal je bil Marijin spomin posebno na detinska leta. Tedaj je žirel na Gorici —■ tako so nazivali skrcmmi gradič njenih varuhov — še striček Edi, Poleg strička je bil tam tudi velik pes z rjavo, dolgo dlako. Vedno jih je spremljal, če so se sprehajali po širokem drevoredu starih hrastojv, ki je vodil V bukov^ozd. Tla so bila vsa lisasta od solnčnih žarkov, ki so se prikradli skozi Veje. Marija pa se je zabavala tako, da je stopicala z drobnimi koraki vedno k po solnčnih lisah. O, že takrat je ljubila solnce. In kako je ljubila solnoni vrt pred gradom, ki je nekoliko kraljevo stopal v terasah nizdol po griču. Tam je gospodaril Miha, Miha hlapec, Miha Vrtnar, gospodarjev sluga, poštni sel in Bog si ga vedi, kaj še vse. Poleti je nalagal na ročen voziček bele, goste rože žlahtnih karfijol, rdeče šope okroglih korenčkov, krhko solato, zelenkaste buoice, kodraste snopke peteršilja, zmršene glave ranega ohrovta, trde krogle rdečega zelja in kar je bilo še podobnih kuhinjskih dobrot, ter vozil v trg na prodaj. Pridelek iz vrta je bila vsa MihoVla plača. Zato je vedno godrnjal, če teta Toni ni pustila, da bi prodajaj tudi sočne rane breskve, rdeče grozdičje in bela stebla plemenitih špargeljev. Le-te je lastnoročno zavijala v bel tenak papir, skozi katerega so se motno odražale bledovij oličaste glavice. Breskve in drugo rano sadje je postlala v lične, iz domačega vrbja spletene košarice med trtno listje, da jih pošlje znancem v trgu. In Miha je mrmral, ko je od-dajal koške in zavojčke enkrat v lekarni, drugič pri zdravniku, pri sodniku in tako naprej. Kaj bi se lahko izkupilo za vse to, pa če bi'prav potegnil parkrat s konjem v samo mestol STRAN 70. ŽENSKI SVEiT štev. 3.__LETNIK Vil. Ko je umrl striček, je postalo bolj žalostno. Marija je bila tedaj že velika deklica, ki je hodila v šolo. Nič več se ni zabavala z žabami v veliki luži in skakala preko blatne vode — hop — in Sultan za njo — hop — a sveža nedeljska obleka je bila visa oškropljena, ojoj, in čeveljčki mokri. Nič več ni kuhala na drobnem štedilniku ob imaginarnem ognju jedila, ki jih ne najdeš v nobenih kuharskih bukivicah. Vsako jutro sta hodili s teto Toni «natupovat». Hodili sta iz shrambe vi kokošnjak, iz mlekarije v klet in v veliko modro prepleskano sobo prvega nadstropja, ki je imela balkon, a je služila za nekoliko boljšo kaščo. Na balkon nisi smel stopiti, ker so bile deske v podu strhle — a v sobi so bili nasuti kupi orehov in na solnčnih oknih se je cedil zlati med iz dišečega satovja na velike, pisane sklede. In v majhen košek, ki ga je vsakokrat nosila Marija na komolčku, je položila dobra tetka tu rdeče jabolko, tam rezinico presnega masla, košček sladkorja, par orehov, konček odlomljenega sata — Ko je mala gospodična vse skuhala iji pojedla z izbornim tekom, je šla s punčko Dondo na izprehod po vrtu. V Mihovo kraljestvo med peso in kolerabo ni nič kaj rada hodila. Stari je bil siten in grdo je gledal, če se je preveč smukala okoli ribeza, jagod in Yrtnih jnalin. Ostala je rajši na vrhni terasi med gredicami, kjer so bile cvetlice in čebele. Tu se je smela pogovarjati z metulji in spremljati čebele do ulnjaka, kamor so nosile polne nožice rumenega cvetnega prahu. Vsak dan je smela nabrati šopek cvetja, ki ga je teta Toni potem razvrstila po modrih, zlatih in rdečih Vazah, Kako je izbirala po gir,edicah! Vse rože je poznala, vse, od spomladanskih pestrih anemon in žametastih mačeh, preko debelih rožnatih marjetic in «zelenih Než», do «Goreče Ijubezhi» in ponosnih cinij, ki so, kakor prevzetne gospodične, strmo stale na svojih debelih, a votlih steblih. Lepi so bili grmi polni rožnatih srčkov, šopi bohotnih potonik, dolge vrste modrih perunik ob zidu in pisane gredice preljubih verb^, O, vse je poznala, turški nagelj, geor-gine, astre in balzamine, da balzamine s tistimi smešnimi, kosmatim sadovi, ki so se razpočili in zvili, čim si se jih dotaknila, in ti natresli polno dlan drobčkanih, črnih semenskih kroglic. Tudi pozimi je bilo vedno nekaj cvetja na Gorici, saj so imeli toplo gredo in rastlinjak. Slednji je bil seveda na pol prazen in rumena Marechal — Milka, ki je bila takrat tako v modi, je samotno plezala s svojimi melikimi vejami pod strop. Okoli Božiča je zacvelo nekoliko dišečih hijacint, par tulipanov, takoj na to so skrivnostne kale razvile gvloje velike, beložametne škarniclje in še pozneje so se pri-smejale vesele cinerarije. Da, vse, vse je poznala mala Marija, saj so bile rože njene prijateljice, njene tovarišice, njene oboževane začarane princese —• Morda jih je tako ljubila, drage cvetlice, morda se je pogovarjala z metulji, s čebelami in žabami, morda je hodila za solnčnimi lisami, ker navzlic vsej dobroti prijazne tetke v njeno življenje le ni posijala ljube- LETNIK VII._ŽENSKI SVET Stfev. 3. _STRAN 71. zen. Čim večja je postajala, bolj se je odtujevala teti, Ni bilo ne konfliktov, ne žal-besede, niti neprijaznosti ni bilo od nobene strani — a tudi toplote ni bilo. Če se je vračala Marija na počitnice, se ji je zdela debela gospa v vedni črni, ohlapni, dolgi obleki povsem tuja in skoro se je morala nekoliko premagati, da je poljubila to rumeno lice, ki je kakor mehka vrečica padalo na široki vrat. Teta je bolehala. Tudi oči so postale nekam čudno steklene, roke zalite in hoja težka. Še preden je končala učiteljišče, je dobila nenadno poročilo, da teta umira. Solznih oči in s kesom v srcu je hitela na Gorico, Zakaj je ni bolj ljubila? Zakaj ni ostala pri njej, ko je bolehala? Seveda, teta bi ne bila dovolila, — Ali vsaj misliti bi morala večkrat in M ljubezni bi se je mjorala spomniti in morda v molitvi. Zdaj leži sama na samotnem gradiču. Le Miha in Mica sta poleg nje. Nikdar ni bila pomislila, zakaj je teta po stričevi smrti tako znatnoi skrčila služinčad — Zakaj je prodala najprej Blatni Breg, potem mlado Bukovje — O, brezsrčna je bila, da ni nikdar pomislila, ali nima tetka morda skrbi. In odkar ni bilo več strička, tuidi ni bilo več gostov na Gorici. O kako je bilo prej Veselo! V vrtni lopi so sedeli, pili črnino in kuharica je nosila na mizo, Pozno vi noči so donele vesele zdravice in smeh prav do Marijine posteljice —. • Ko sta z Miho privozila na Gorico, je bila teta mrtva, V hiši je bilo že polno tujih ljudi. Bili so stričevi sorodniki iz bližnjega mesta. Vsi so že bili v črnini in prinesli so vence s seboj. Njo so gledali neprijazno in srce ji je postajalo vedno bolj težko. Ni bila mislila ne na črno obleko, ne na mrtvaške rože. Na srečo se je spomnila, kje cveto v solnčnem kotu zgornje terase jesenske vijolice. Vse je potrgala, vse do zadnje in jih povezala -v« velik okro^gel šop,- ki ga je močila s solzami. In ko je stisnila cvetlico ranjci med voščene prste, je bilo njeno,srce tako mehko, raztrgano in zapuščeno, da je glasno ihtela in plakala. In zdelo se ji je, da pokojnice še nikdar ni tako ljubila. Ko so odprli testament, se je izkazalo,-da so bili glavni dediči stričevi sorodniki. Prav za praiv ni nihče kaj drugega pričakoval, kajti premoženje je prihajalo od njegove strani. Vendar bi bilo mogoče, da bi ta Marija — Že so jo gledali bolj prijazno, vse dotlej, dokler ni povedala oporoka, da deduje Marija vse tetino perilo, srebrnino in nakit, in modri servis, ki ga je vedno tako občudovala, če so pogrnili ž njm na tetin ali stričev god. Tudi si sme izbrati izmed pohištva toliko in toliko komadov, ne glede na njihovo vrednost, A nepraktična Marija tiste dni ni mislila na vrednost. Izbrala si je okroglo, gladko polirano mizico, pri kateri je teta igrala s stricem in prijatelji pike ali marijažo, trebušasto komodo z okroglimi okovi iz medenine, stekleno omaro, pred katero je sanjarila toliko otroških sanjarij, Debeli Kitajec iz porcelana je stal tam notri in venomer nihal z glavo, STiRiAN 72._ŽBN'lSKI SVET štev. 3._LETm. VII. drobne skodelice -vlseh barv in oblik, košarica iz benečanskega kristala polna pisanih steklenih cvetk, tintnik z levijo' glavo, visoke kupice iz rubi-nastega stekla z vrezanimi slikami, srebrn naprstnik v škatljici iz vijoličastega baržuna. O, prekrasna omara detinskih let — In staromodno zofo si je poželela in ozke stolčke, Id so stali v tajinstvenem «salonu», ki se je odklenil njeni strmeči radovednosti skoro samo o Božiču, Vzela si je okroglo, črno uro, na štirih rumenih nožicah — teta je pripoivfedoVala, da je izrezana iz lesa libanonskih oljk. In tetino sliko, oljnat portret mlade gospe v preko ramen izrezani obleki ia bele, trde svile, tenka v pasu, z neizmerno širokim krilom in z rožo v laseh. Sorodstvo se je oddahnilo. Na Gorici so ostale dragocene perzijske preproge, težke izrezljane omare iz hrasta in orebovine in Marija je celo smela za svojo skromnost shraniti vso svojo robo na gradiču vse dotlej, da jo bo raibila. Saj je ena izmed podstrešnih sob iiak že hranila pohištvo pokojne matere. Tako je pripotvedövala Marica Petru Glogu, ko sta hodila, mlada zaročenca, med cvetočimi livadami. Govorila je rahlo, zaničljivo, skoro boječe. Vmes se je nasmehnila, in često je stopila v njene lepe oči vlaga spominov. Nad poljem je plalo soince in mjegovi žarki so se lovili v. Marijinih kostanjevih laseh, öbjejnali so njeno ozko, lepS oblikoiviano lice, da je bilo videti skoro prosojno. Njen ritmičen korak je bil ves mehak. Tako je bila dra-žcstna in sladka, da jo je Peter sredi polja privil na-se, to svojo milo, zlato Marijo, in jo držal ob sebi tesno, tesno, ves ginjen, je držal svojo plaho de'klico, ki je prvikrat v življenju začutila veliko, gorko ljubezen, ki jo je obdala kakor topel plašč. Na jesen sta se poročila. Takrat se je domenil Peter z očetom in postavil prizidek z -Melikim oknom, ki je gledalo na češnjev vrt. In poleg je prizidal nekaj sobic in prostorov, da je bilo na Glogolvlini vse lepo urejeno za mlado družinico. Tja gori je postavila Marija svoje pohištvo, okroglo mizo, omaro s Kitajcem in pisano, široko zofo. Tam so za širokimi oknoin cvetele njene rože. Tam je šivala in sanjarila, tam je čakala na avoje prvo dete. Kako je ljubila Glogovino in vse, kar je bilo krog nje. Očeta Jerneja, ki je gospodaril sam v «stari hiši», marelice kraj vinograda in vinograd! Vse trte je poznala, vse grozde je imela skoro preštete. «Ona-le mala Graševina, oče, osemnajst grozdov ima, osemnajst, pa takih-le,» — je hitela in Jerneju je bilo vse toplo okoli srca. Saj je vedel, da se ivirne Peter, in ta-le Marija ga je pripeljala. Da, vsako prosto minuto sta prišla in stikala po gozdu in po polju, po hlevih, vrtu in sadovnjaku. Kako lepo se hodi tako-le v dneh, ko je ljubezen v srcih in življenje polno cvetja, Ob letu je povila pnvlo döklico, Klementino, Čezf leto drugo. LETNIK VII. ._ŽENSKI S.VET štev. 3._STRAN 73. Peter je tako srčno želel fanta — četrto leto pa je zagledala luč sveta Lujiza. Ko se je rodila še Marija, je umrl stari Glog. VI. Marija je ostala sama. Sa^a s svojimi deklicami, s svojim gospodinjstvom in s svojo Glogovino, na kateri je večinoma živela; O, da, Peter jo je še vedno ljubil. Dober je bil ž njo, in bili so večeri, ko je bilo med njima tako toplo, kakor tedaj vi poletju med zorečimi njivami. A teh večerov je bilo vedno manj, Peter se je vrnil v staro tovarišijo, pogreznil se je v delo, ki ga je bil prekinil. V par letih je postal nadzornik, zaupnik vlade, kmalu nato državnozborski kandidat. Njegova pot se je okrendla strnio kvišku. VII. Po desetih letih mirnega zakona se je zgodil skoro čudež. Petru in Mariji se je rodil sin. Peter je blaznel od sreče in veselja. Sin, sin. Kakor da je nanovo ožiivel za rodbino. Začel se je pečati z deklicami. Starejši dve je poslal v slaven penzijoinat, mlajši je vzel k sebi v trg, da bi obiskovali trško šolo. Marija naj bi ostala na Glogovini sama s sinkom in skrbela samo zanj, da, samo zanj. Mariji se je zdelo vse kakor sanje. To pozno dete, ta nežni deček naj je bil njen otrok. Mnogokrat, ko ji je ležal v naročju in je gledala bledi obrazek s finim noskom, in božala mehke laske, svetle kot predivo, ko je postlala drobčkano ročico vi svojo toplo dlan, je zmajevala z glavo, se smehljala in šepetala: «Fridel, da si ti moj fantek, Fridel, mali, ubogi Fridel moj.» In «Fridel, Fridel,» ga je klicala vsa Glogovina. Ko je ležal v beli zibelki, ko ga je pestovala že davno odrasla Lizika, ko je lezel neokretno po po travi in ko je stopal s prvimi, negotovimi koraki v pisani svet Glogovine, vedno ga je spremljal klic, mehak, božajoč, boječ, sfvlareč in ljubezni poln; «Fridel, Fridel.» Ko je mali Fridel začel klicati papa in mama, je nekega večera, ko sta sedela s Petrom ob velikem oknu, ki gleda na češnjev vrt, povedala iMarija, da zopet pričakuje dete. Peter je vzdrhtel. «Marija,» je šepetal in stiskal njeni roki, «Marija, daj mi zopet sina.» In ona se je nasmehnila, a v srcu ji je vstala tuga in solae so ji stopile v oči. * * * Ko je tisto spomladansko jutro stopila Marija na rob planote, je zagledala sinčka z Liziko prav sredi brega pod cvetočimi češnjami. Svoje-glavno zre malček v snežne vrtove. Belih cvetov se mu hoče. Lizika nekaj ugovarja ^ a Marija ve, kako se bo boj končal. In res je zdaj-le pripo- STRAN GO.___ŽENSKI .SVET štev. 2._LETNIK VII. ^nila črno, gibko vejo, jo odlomila in že vihti mali zmagovalec cvetno žezlo v zraku — «Fridel» — Previdno stopa Marija nizdol med cvetočim drevjem. «Fridel» — Težko izvojevana cvetoča palica pade v travo. Dvoje ročic se preži materi nasproti in kmalu ji sedi mali mož [v( naročju, «Fridel, Fridel» _ «Praw imaš, Lizika, čas je, da dobi naš fantek malico. Ajd, teci, moj junaček, teci —» Sama pa se napoti naprej v dolino. Vsakdanji izprehod jo vodi tod, potem mimo mlina, in ob gozdnem robu zopet nazaj na vrh do vinačarije, V mlinu zdaj gospodinji viničarjeva Malka, ki se je poročila s kmečkim fantom iz vasi. Od Zalke, ki je odšla na možev dom, sta kupila lepo imovino. Tako se je odkrušil prvi drobec Glogovine. Petru ni bilo za mlin, ko je bil na prodaj. «Oče Jernej ne bi nikdar pustil, da gre v tuje roke, nikdar,» je pomislila Marija, «In jaz tudi ne,» je dejala tiho sama sebi, V vrtu poleg mlina je kopala Malka. Zemlja je bila črna, rahla in topla, da se je kar kadila. Mladi ženi sta se druga drugi nasmehnili — tudi Malka je pričakovala dete. Njen najstarejši jo je pravkar primahal iz šole — «Kako je. Stane,» je dejala gospa z Glogovine, in pogladila zamršene temne kodre. A Stane je imel preveč opravka z ogromnim- krajcem kruha, da bi se utegnil razgovarjati. Samo črne oči so se smejale in zagoreli obrazek je žarel —. Gospa Marija pa je rahlo privzdignila svoje dolgo krilo ter odšla naprej po stezi med cvetočimi vejami. Ozimina je pognala že visoko, bukowje se je odelo v nežno zelenje, zrak je dišal po vlagi, solncu in vijolicah, Marija je mislila na dete, ki bo! Ki naj bo sin. Zakaj mora biti sin? Peter želi, da bo deček, Peter, Kdo je Peter? Peter, njen mož, Peter, oče njene dece, Peter, topli sen njene mladosti — Mnogokrat, ko je ležala v poslednjih mesecih ob njegovi strani, je v nočeh, ko je begal spanec od njenega ležišča, dvignila tiho, tiho glavo in gledala njegov obraz. Da ni bilo nekaj sivih las v njegovi plavi bradi, da ni bilo nekoliko ostrejše črte od nosu do kraja ustnic, ne bi mogla reči, da se je postaral od tedaj, ko sta hodila roko v roki pod poletnim solncem. In vendar, kako daleč, daleč so bili tisti časi. Ta mož ob njeni strani, da, to je Peter Glog, Nadučitelj ■ Glog, nadzornik, poslanec. Njen mož je, njen soprog,.ki želi, da mu da še enega sina. Ta tuji mož ob njeni strani želi, da mu bo rodila sina — Zakaj baš sina? O, s kako muko, s kakšno iskrenostjo prepolnega srca je v prvih letih zakona želela, da bi ljubljenemu možu dala sina. Ali je bilo prav, da je ubogim deklicam ukratila najbolj sladko ljubezen matere do otroka, ki je še samo njen? Ali je bilo prav, da so vse njene misli hitele nasproti LETNIK VII._ŽENSKI SV'ET gtev. 3._STRAN 75. vedno le sinu, ki ni prišel? In ko je končno prišel, pozno, ko ga ni več pričakovala, ko mu ni več hodila nasproti z vsemi swojimi sanjami, t vsemi svojimi upi — ali je bilo prav, da je živela zdaj samo njemu? Stožilo se ji je po deklicah. Po veseli Johani, debeluški — plavolaski, ki je mrzela šolo, po mali Mariji, ki si je znala s tako prisrčno Ijubezuji-vostjo priboriti prostorček ob miami, po vihravi Lujizi, visoki in sloki, s predolgimi in pretankimi rokami in nqgami njenih diranajstih let. Klementina je bila že skoraj gospodična, ki je hodila v licej glavnega mesta. Resna, nekoliko zadirčna, je tiščala ves dati v knjigah. Do FridelnoVega rojstva je bila očetov ljubljenec, saj je bila po zunanjosti in značaju skoro deček. Ž njo se je Peter največ bavil — a čudno, Mariji je postala skoro tuja. Poletnega doma na Glogovini ni preveč ljubila. Ko so o počitnicah in ob sobotah prihajali otroci na oddih, se je brž znašla vsaka deklica tam, kamor jo je najbolj vleklo. Vesela Hanca je sedela med kokošmi, Lujiza se je vrgla v travo, strmela v nebo in plavala z begajočimi oblaki.v tuje zemlje, Marija je stala pri čebelah, a Klementina je brala, brala in brala. In ti moj otrok, ki šele boš? Kaj je tebi zapisala usoda v življensko knjigo? Kaj boš, kakšen boš, čegav -- Marija je prišla do njiv, V rjave brazde je pokladala viničarka Mina bele krhlje krompirja. S tipičnimi, enakomernimi kretnjami je iztegnila roko, sklonila život, izmenjala korak. Marija je sedla na klopico pod brezami kraj njive. Kakšno bo moje dete —? Mlade breze so pripogibale tanke veje in jih kopale v solncu — Kakšen boš, otrok moj ? Škrjanček se je dvignil iz razora visoko v zrak — O ti, moj otročiček nebogljeni, kaj boš in kakšen boš, — moj boš, res moj, tako ves moj, kakor še ni bil nobeden, in neizmerno te bom ljubila — «Bog daj. Mina, Bog daj» — «Dobro, Mina, dobro,» «Hvala, Mina. Pa toliko se še mučite v Vaših letih?!» «Cene in Pepček, res? Vrneta se že tako kmalu? Lahko se boste potem oddahnili. Seveda, odkar se je tudi Lenka poročila —. Kaj ne, otroci, da da — Sedite tu-le malo poleg mene. Mina, in pripovedujte.» Pa sta sedeli vinačarjava mati in gospa Marija na klopici pod brezami in kramljali. Peter tega ne bi maral. Nekdaj je rekel tozadevno nekaj besedi in od tedaj se je čuvala Marija zaplesti se v domač pogovor z viničarjevimi, če je bil on na domovini. Ona pa je cenila te delavne ljudi, in ljubila je njih STRAN 76. ŽENSKI SVET štev. 3. LET^JIK VII. domačo goworico. Rada je stopila v viničarijo, rada je poslušala, če so dekleta pela in če je zaigral Martin na harmoniko. Medtem se je bil oženil in pripeljal okroglo rdečeličko na viničarijo. Lenka se je omožila na dobro posestvo v sosednjo vas, in čevljarček je še vedno šival in krpal čevlje, če ni bilo dela v vinogradti. Za oba najmlajša pa je bil kruh na viničariji pre-pičel, dokler so bili vsi doma. Zato sta šla pred leti služit dolarje preko ■Velike luže. In zdaj se vračata, doma pa jih čaka denar, ki sta ga pošiljala v hranilnico. In Mini žari obraz v materinskem veselju. A delo kliče. In zopet natrcse viničarka Mina v pehar belih krompirjevih krhljev, stopi v novo brazdo in poklada z enakomernimi gibi kos za kosom V mater zemljo. Tudi Marija je vstala. Hladno ji je postalo navzlic toploti spomladanskega solnca. Še par kor^oW in bila je na vrhu. * * Ko je odcvela trta in je v Marijinem vrtiču ziadehtela rezeda, so položili v zibelko na Glogovini novorojenčka. Bila je deklica. Prekrasna deklica, z okroglimi ličeei, temnimi laski in z očmi, ki so sijale kakca: zvezde. Marija pa je ležala vsa bleda in zmučena med belimi blazinami. Zdrav-nik se ni ganil od njene postelje. Ženske so stopale tiho in pazile, da niso zaropotale s posodo. Tretji dan so otroka krstili. Marija je tako želela, in želela je, naj krstijo deklico Eva. Ko so prinesli malo Evo nazaj iz cerkve, je zaprla njena mama oči za vedno. (Dalje prih.) Ni izmerjena še tvoja pot. (Ema neisingerjeva.) £nofa izprevrgla se je v kaos in v slutnjah težkih duh se opoteka, da bi zajezil krizo in razkol,-ki žalostna sta slika tega veka. O, človek, ni izmerjena le tvoja pot! Ne veš, da komaj si le v svitu razodetja in da šele se bode ti razkril pomen globok vseh najglobočjih sil živet ja. LETNIK VIT. 2EWSKI SVET štev. 3. STRAN 77. Dnevnik IZ zapuščine, (Mllena Mohoričeva.) Sredi pozlačenega gozda stojim in poslušam pesem padajočega listja; vrh goric stojim in poslušam pesmi veselih viničarjev; svojemu srcu prisluškujem. Misel za mislijo pada v brezdanje brezdno obupa. =!« =;< « Prijatelj moj, stopinje iščem k tebi. Da bi ob vztrepetavanju mojega srca zavalovile tvoje daljne poljane, da bi ob moji žalostni povesti tvoja roka rahlo segla preko mojega čela, da bi se na tvojih ramenih odpočila moja trudna glava. Tako daleč sem. Srebrne peroti belega angel j a so se narahlo dotaknile moje misli. Plavam nad zemljo, kakor korak preko žametnih preprog palače skrivnosti, Neutešno iščem stopinj do tebe. A kako bi jih našel kedaj do človeka človek? Ki Tam med vrhovi, se to noč borita sever in jug. Razbrzdani glasovi se ziaganjajo v domove, viharne misli bude, nemir srca prinašajo. Meni pa je, ko da mi leži na trepalnicah tisoč let. Zdi se mi, da je jnoj brat vihar med vrhovi in da je njegove pesmi zvok — ko da se z življenjem pogovarja smrt, ^ sis »s Bojim se ljudi: Vsakteremu izmed njih se je tisočkrat odprlo moje srce, tisočkrat krvavelo zastonj. Tako nEiz;memo daleč so, da njih roka ne seže do moje roke. Tako mrzel je njih pogled. Kakor utrinki so bližanja ljudi. V temo zatonejo in človeka je strah po njih, SS * iS Staro povest so pripovedovali nocoj in bila je kakor moja. — Bil je učenec, svojemu mojstru od srca vdan. Ko pa se je odpravljal na pot, je zmajal mojster nad njim z glavo. In ni mu dal blagoslova, ne dobre besede in roke v slovo. Vstal je in se odpravil, V srcu je nosil s seboj drobno lučko vere. Težka mu je bila pot in truden je legel ob njej. Tedaj je v sanjah ugledal v neskončni daljavi svoje cilje. Groza ga je obšla. Ko se je vzdramil iz sna, se 'je domislil in spoznal, da je odšel na~pot brez blagoslova in jih ne doseže nikdar. Vrgel se je v tolmun reke, ki je spremljala pot, — Tudi jaz omagam. Čutim, kako pojema moja misel; in moja beseda je kakor poslednja pesem strepetavajočega laboda. STEAN 78._2ENSKI SVET Stev. 3._LETNIK VII. Samota vse naokrog. Tako daleč je svet. Tihe harmonije večnostnega miru mi segajo vi srce in vabijo, vabijo... Vem — preblizu so mi, prepojene so in predaleč je svet, da bi se ne nagnilo k njim moje življenje. Visoko nad skalovjem je krožil nekoč orel; spenjal se je višje in viš'je. Sedaj pa leži ob robu prepada s strto perotjo in nepremično zre v nedogiedno temo. Tudi moje življenje je kakor strta perot onemoglega ptiča. ^ « Ko gledam raztresene liste mrtvega prijatelja, se mi zazdi Cesto, da E^o morda moji lastni. Morda so iz onih mračnih dni, ko so pokopavali ljudje z .menoj moj strti in uničeni drugi obraz. Lepa Vida, (čnomir Zorec.) (Zgodba uboge služkinje,) Dobra je dežela istrska, zlata je tista zemljica v ogradah: za vse, ki jo ljubijo, ki so svoje življenje združili z njenim,, ki ji dajejo od svoje krivi in od svojih sokov, da more roditi in živeti. Pa tisočkrat lepša, tisočkrat dražja je vsem, ki so šli od nje. Morje in daljava je med njimi in med njo; pa čimbolj globoko morje in čimbolj neizmerna je daljava, tem globočja je ljubezen in tem večje hrepenenje po daljni domovini, Srce jim je polno bolnih sanj: zmerom čuje tisto pesem z golicav in gmajn, sluti veter z Učke, ki prinaša vonj z livad, polnih kamenja in skritih rož. Vračajo se lastavice z juga v svoje gnezdo, vračajo se Istrani w svoje skale, k svojim majkam, ki so plakale vso zimo. Blagor njim, ki se s spoznanjem vrnejo, ki mater svojo vzljubijo pred smrtjo, ko ni prepozno. — Lepa Vida pa se ni vrnila.,. Blede roke je po domu vila in se strašno je jokala,,, ■k « • Šla je tudi Reza Černigojeva od doma. Bila je najlepša v dolini motovunski, njeno srce pa je bilo kakor kamen; brez bridkosti je pustilo staro majko, brez solza je šla iz rodne drage, brez pozdrava je odplula ladja proti jugu, proč od Istre... Solnce se je skrilo za oblake in prezgodaj utonilo. Črna burja se je vzela od nekod in je tolkla ladjo, morje in galebe, da so trudni sedali na j ambore. Bila je težka noč brez zvezd, noč, ki človeku sanj ne da, ki vest budi in dušo zbega, da nič ne ve ne kod, ne kam. — To noč je prišlo nekaj v lepo Rezo, da je jokala od bolesti. LETNIK VII. ŽEKSKI SVET štev, g. STBAN 79. Zlato jutro je pregnalo noč, viharje in vse solze: zasmejalo se je mlado srce lepe Reze. Ladja je drsala po gladini, kot da bi imela tisočero jader, vsa razpeta; tisočero novih upanj je bilo spet v Rezi. Šla je med mornarje in je pela ž njimi južno pesem o ljubezni. Njena kri je vriskala vsa divja in pozabljala... * * * Prišla je v; Kairo. — (Joj, kako je hudo biti sam v tujini!) — Tisto toplo čudno noč, ko je Reza kakor plaha ptička begala po cestah, je zajokala stara majka v težki slutnji... Rega Cernigojeva se je izgubila v noči, vzela je slovo od dneva in od solnoa. Noč jo je prižela nase, ji sesala mlado kri in zdraivije, ji telo ožela, da je bilo kot vela roža. Prej tako bela in lepa polt je postala bolna in nečista... • ♦ * Dolga leta je trpela Reza. Njeno srce ni več zmoglo sanj o sreči, oči so plakale brez solz, trudne roke niso mogle koprneti več čez morje in dalje, srce njeno pa se je zvijalo v neizmerni boli. ♦ * • Prišla je pomlad v deželo. Reza je ležala v bolnišniški sobi. Utrujena, vsa bolna je ležala in jokala od nemoči, Z žejnimi očmi je pila solnce, kakor slepec, do večera. Potlej je s tenkim sluhom ujela pesem in zvenenje zvežd nad Istro; zaslutila je VI vetru vonj vijolic, ki ozfianjajo pomlad v dragah; še je zaslutila v hladni sapi dehtenje rdečih nageljev, ki oznanjajo ljubezen z oken... »Vsak dan bila Reza je bolj bolna, vsak dan je huje žalovala. Ko je bilo ji najtežj:e, je umrla. Ubit pogled je bil uprt v zvezde in njene blede roke so se še v smrti stezale k Istri, daljni domovini... Pesem. (+ Srečko Kosovel.) Nekoč je živel Dante, I jaz sem imel Beatrice — O, to je bil velik poet! a kam, kam je odšla? Bednega, zaničevanega Ne znam, ne morem o nebesa, danes pozna ves svet. preveč sem sredi pekla. Beatrice ga je pripeljala Komedijo res sem doživel, od pekla preko vic do nebes, čeprav je napisal ne bom. Božanska komedija dala in če — naj končavam v nebesih? mu je svetoven sloves. Ne, jaz bom končal s peklom! STRAN 80._ŽENiSKl SVET gtev. 2._LETNIK VII. Rdeča roža,« (Pavla Rovanova.) V vazi vene tvoja roža, bledi in umira — ž njo umira moje ranjeno srce. Še pred rožo je umrla tvoja ljubezen brez križa in aVeče, brez mojega blagoslova. Tako umirajo otroci, spočeti v grehu, rojeni pred časom, zavrženi v cestno mlakužo in blato. Moja Ijuibav pa je spočeta na svetlih stezah, rojena iz solnca in luči, gojena z mojo srčno krvjo. Ti pa si njen stvarnik in — krvnik. Iz te poslednje besede se je razcvetela rdeča roža, ki sedaj vene in bledi in je zapisani smrti. Tudi moja ljubav vene in um:ira — umreti ne more. Tebe išče, kliče in vabi!... In... Naj te srečam v šumu mestnih ulic, ali na široki, prazni cesti, se vsa tresem in trepetam; Iz ljubezni, ali sovraštva? Ko te v skrivnostni tihoti večernega mraka moja duša moli in moja beseda kolne, drhtim vsa, ko splašena ptica: Iz ljubezni, ali sovraštva? Kadar je moje hrepenenje tako silno veliko in neutešeno, da bi lažje umrla, ko da te kje ugledam, se vfea zbegana vprašam: Kaj je to? Ljubezen ali sovraštvo? Glej! Moja levica je prožena v objem, in moja desnica tišči samokres; O, pridi že, pridi, da se razjasni ta strašni dvom! * Tri želje. (Dora Grudnova.) Tri želje imam, edino so moje bogastvo; v zammo jih dam za vsako beraško cesarstvo. Prva želja — ni baš skromna, ne; ker ptičjih peroti si vneto želim: če krila imam, se dvignem nad vse, kar brani, da svoje življenje živim; v svobodnem razmahu sinjine preletom, ne gnjavi mi duše plazeči zemljan; svobodno si sanje v girlande spletam in pojem Lepoti — če krila imam. LETNIK VII. ŽENSKI SVET ätev. 3. STHAN 81. Tri želje imam, edino so moje bogastvo; v zameno jih dam za tfsako heraško cesarstvo. Draga želja — bila bi pač skromna, če vsem bi enako bil Bog darežljiv: da pala bi z neba mošnja ogromna, denarcev pa v njej zaklad neusahljiv; bi ž njimi dobrine si vse osvojila, kar sanja si vroče jih reven zemljan; in vseh bi slasti se kupljivih navžila, bi pela Življenju —■ če denarcen imam. Tri želje imam, edino so moje bogastvo; v zameno jih dam za vsako heraško cesarstvo. Tretja želja — čez vse bi ponižna bila, če v srcu samotna bi vzklila; a spremlja jo dvoje prešernih sestra — med njima sem željo si tretjo vsadila: za mojo ljubezen pogumnega fanta, pa bodi tako še mi skromen zemljan — bi pesmi rodila ko grozdja trta, če krila, denarcev — in fanta imam. Tri želje imam, edino so moje bogastvo; v zameno jih dam za vsako beraško cesarstvo. Opij se, duša. (Ema Deisingerjeva.) Opij, opij se svetlih sanj, Opij, opij v sozvočju se vsemira, izbičana ti duša moja, da se bolest razplete v melodijo;' da zaplamti življenski ti ponos o, skloni se v žarišče tajnih sli v simfoniji boja. in strni z večno Harmonijo! STRAN 82._ŽENSKI SVET štev. 12. LETNIK VI. Ibsen in feminizem, (Leontme Z^a. - ^ francoščmc m. d Ali je Ibsen feminist, ali ni? Če razumete ped feminizmom socijalni sistem, ki naj bi dopuščal ženi, da živi sama, srečna in svobodna izven domačega ognjišča, ne hodite iskat dokazov v Ibsenove drame; ne našli bi jih. On vidi vse napake in hibe človeške družbe. Kako bi mu mogla ta družba biti primeren milje za razmah takih ženskih narav, ki so tako' blizu instinktu, idealu, vedno v ekstremih, le redko na poti povl>rečnosti, koder gazi masa, ne da bi zamogla pogledati kvišku, prav kakor diivija raca v tolmunu. Ta družba, ki jo je veliki dramatik tako zelo. napadal, ker kraljuje v njej laž, tista živi j enska laž, ki je, kakor pravi Relling — skeptični zdravnik v «Divji rački» — edini odpomoček bolezni, na kateri bolujejo bistrovidci in ki ji je ime brezobzirna pravičnost, ta družba ^otoivo ni ugodna za razvoj nekega višjega feminizma. 2e v svojih prvih delih nam Ibsen to prikazuje. Livija v «Katilini», Inger v «Gospej Ingeri iz Ostraata», Hoeghis v «Vojnikih na Helgolandu» in pozneje Agneza v «Brandu»; vse to so izredne ženske. Mogočni-ideali jih prevevajo in pa zavest, da morajo izvršiti neko socijalno poslanstvo, in vendar zgreše svoj cilj, ker med potjo zapadejo ljubezni. Celo edinstvena soproga Agneza, ki je visoko nad človeško ljubeznijo in ki ljubi Branda kakor apostola, kakor Boga, da mu žrtvuje celo malega Alfa, ljubljenega sina, celo ona umre premagana, nezmožna, da bi nosila na svojih ženskih ramenih težko breme socijalne misije. Če se pa odrekate temu prejunaškemu in presplošnemu feminizmu in ste pripravljeni pustiti ženi njeno mesto ob možu, kot njegovo izpopolnitev, in če vprašate Velikega dramatika, naj on sam določi to mesto, na desni sli na ]e.vi: oib domačem ognjišču ali v svobodni ljubezni, mislim, da boste težko razbrali njegov odgovor. Dasiravno je Ibsen kot filozof idealist, postane vendar pesimist, kakor hitro se ozre s svojim globoko prodirnim pogledom na človeštvo in njegavlo življenje. Rekli boste: Saj ostane žena pri domačem ognjišču, z vsem videzom razkošja in sreče, kakor Margit v drami «Slavnost v Solhangu», Ne zaupajte preveč, ona ni srečna. Poročila se je z Bengtom, ko je ljubila dru- ^T' '''' ""S®' i' i® t^oi P^t sobaric. Margit je ženska, ki se je prodala, saj ni bilo drugega nego kupci j a, če se je predala z zvezanimi rokami in mogami možu, ki ga ni spoštovala, Ko se pa Gudmund Alfsoen, nekdanji ljubimec, vrne, tedaj se dviga upor v tem srcu, ki se je prodalo, in ga pripravlja k zločinu. Hedda Gabler je zagrešila isto napako. Bolj civilizirana, tt) se pravi spretnejša v laganju, je nekdaj odklonila Loesbörga, perverznega itelek-tualca, čigar perverznost je mistično in čutno ljubila. Strah pred škandalom LBTWIK VII._ŽBN.8KI SVET štev. 3.'_STRA'N 83. jo je odvrnil od .greha, poročila pa je Tesmana, ker ji je kazalo, in pa, ker je hotela končati z Loesborgom, Ko se Loesborg vrne, izčiščen od ljubezni druge žene, izbruhne drama. Hedda si ga hoče zopet prisvojiti in se ne straši zločina. Nato pride cela vrsta žena igračk, ki niso niti perverzne, niti hudobne, ampak samo naivno nezavedne. Porečete; Vsaj te ne bedo trpele, ki jih mož ljubkuje in razvaja, vživa ob njihovih čarih in se zabava nad njihovimi otročarijami! Motite se, trpele bodo in morda še huje nego ooe druge, ko bodo izpregledale. Selma v «Z-vezi žena» je pač izredna umetnica, ki je z desetim letom poznala slavo'i poročena je z možem, ki ji prikriiva in prihra-nja vse težave življenja. Toda takrat, ko jih bo spoznala, ko bo njen mcž iskal v njej opore, se bo uprla in mu očitala, da je ravnal do tedaj z njo kot s punčko, to se pravi kot z nesposobno. Stvari pa ne bo pritirala do poloma, zadovoljila se bo, da spremeni swvaje vedenje. Nora v «Punčkinem domu» se ne bo strašila pred popolnim prelomom. Saj je v tem slučaju krivica kričeča. Iz ljubezni do Torvalda, soproga, ki ni vedel, kaj je požrtvovalno žensko srce, je ponaredila podpis aa listini, ki mu je prinašala denarja in miru, in on pride in zahteva od njje obračun njenega dejanja v imenu časti, v imenu družbe! Toda kaj pomenita zanjo čast, družba? Ona ne ve ničesar o tem. Obračun zahtevamo samo od dovršenega in odgovornega človeka. Človek take vrste hoče in mora postati tudi ona. Zato zapusti Nora, ne da bi se ozrla nazaj, dom, soproga, otroke! Toda to so same upornice. Morda najde žena, če že ne sreče, pa vsaj notranji mir, ko prostovoljno prenaša četudi neprimeren zakon. Helena Alving v «Strabavih» je pristala na vse žrtve, celo v to,-da je živela ob zavrženem bitju in delila z njim njegove orgije, da ga je zadržala pred še hujšim. Zato pa upa, da je rešila videz za svojega sina, ki ga je dala skrbno vzgojiti daleč od doma, polnega pohujšanja. Zamanj; po očetovi smrti se sin vrne, že odrasel; v njem znova oživi vsa sramotna preteklost očetova. Brez dvoma se po Ibsenovem mnenju žena ne more prilagoditi instituciji, temelječi na laži. Naj se torej osvobodi zakonov, ki niso drugega nego predsodki, in naj se ravna po svojem lastnem zakonu, ki ji ga narekuje njena instiktivna in absolutna narava. Rebeka v «Rosmersholmu» poskuša na ta način svojo srečo; zgreši jo, dasiravno ni ničesar zanemarila, da bi uspela. Trdno odločena je, a ne more si pridobiti pastorja Rosmerja, če se njegova zakonita žena, nežno in vdano bitje, prostovoljno ne žrtvuje. Srajo namero doseže na makijavelističen način in nesrečnica se iz čuta dolžnosti vrže v reko. Ali bo Rebeka mogla vživati svojo zmago. Nikakor, Krepost se maščuje, čistost duše pastorja Rosmerja ne ostane brez vpliva nanjo. Razbičana od vesti vidita jasno v svojo dušo in se vržeta v reko še onadva. Thea, junakinja svobodne ljubezni, ne uspe bolje. Zapustila je svojega mož^ in odšla z domačim učiteljem svojih otrok. Ljubi ga z ljubeznijo, ka- STRAN 84._ŽENSKI SVET štev. 3._LET^JIK VII. tero lahko zagovarja pred svojo ivestjo- Saj ga je ona rešila razvrata in pijače! Duhovno dete se je rodilo iz njune zveze, čudovita knjiga. Ta mož pa je isti Loaesborg, ki je nekdaj ljubil Heddo Gabler, predno se je poročila s Tesmanom. Zopet se snideta, perverznost zopet zadobi moč nad njima - in ju privede do samomora! Če je tako, kaj naj mislimo o Ibsenovem feminizmu? V nobeni smeri ne privede do uspeha. Samostojno živeča žena nima moči, da bi izvršila socijalno poslanstvo, zakonsko ženo ovirajo predsodki in egoizem moža, emancipirana žena, ki je dvignila propalega moža, se mora boriti 23 zakonito žeaio in v tem boju podležeta obe. Niti ene drame ne najdemo, v kateri bi nam bil Ibsen podal sliko zmagovite žene. Če pa gremo vsem tem pretresljivim dramam prav do dna, se vendar pokaže rešitev: žena naj se odreče svojim iluzijam o absolutni ljubezni, vrne naj se k relativnemu in realnemu, in manj bo trpela. Svanhilda v «Komediji ljubezni» nam daje ta izboren nauk. Zamamila jo je himera izvanrednega in poskusila se je V veliki in sijajni karijeri čiste umetnosti; toda propala je. Ali bi ne mogla pomagati bitju, ki ga ljubi, da bi v njej uspel? Pesniku Falku bi mogla biti inspimtorica vsled svoje velike ljubezni. Predno odide z njim na pot za ideali, ga vpraša: «Koliko časa bo trajala ljubezen? Ali si md upaš priseči pred Bogom, da ne bo nikdar klonila, kakor uvela cvetka, ampak da bo večno duhtela?» — «Trajala bo dolgo,» odgovori Falk priprosto, — «O! Dolgo, dolgo. Kako strašna beseda! Kaj naj pomeni (dolgo časa) za ljubezen. Kakor da je žito uvelo... Otroka pomladi sva; mragoćna in sveža, kakor je živela, naj umre najina ljubezen...» In Svanhilda se odreče ljubezni, še predno jo je spoznala, in se odloči za najpozitivnejši mariage de raison, razumski zakon. Ali naj v tem vidimo končnoveljavno rešitev? Morda, toda le pod pogojem, da besedo raziunski primerno porvldarimo'. V takem zakonu, za katerega govori razum, bi žena mogla biti idealna družica, stoječa z možem na isti stopnji v intelektualnem in moralnem oziru. Take žene nam pa Ibsen v svojih delih ni nikjer do konca orisal. Brezs dvoma zato, ker se zanj, kakor za vsakega pravega umetnika psičenja vstv.arjanje tam, kjer se neha kopija. Spominjam se pri tem besed nekega svojega prijatelja: «Svojim dramam sem dal zaključke, ki mi jih je življenje odreklo,» Ali bi ta odgovor ne bil na mestu tudi za Ibsena? V svojem domu je imel tisto novodobno ženo, ki je bolj prijateljica nego soproga, stoječa nä isti stopnji kot mož. Bila je to Suzana Thoresen, sama pisateljica in pesnica, . Ibsen je torej bil feminist, toda eden onih plemenitih, ki vidijo in hočejo ženo tako čisto in visoko, da ji ni mesta v naši pokvarjeni družbi, razen če se, nedostopna, bori proti njej le s svojo intelektualno ih moralno silo, ki se vedno bolj uveljavljata. LETNIK VII. ŽENSKI SVEIT štev. 3. STOlAiN 85. O raku, (Dr. Josip Potrata.) Vsak posamezni organ v našem, telesu zajema strogo zanj odmerjeni prostor in je navezan na stalno obliko, ki ostane nespremenjena, čeprav telo do gotove življenjske dobe raste in se njega osnovni deli neprestano obrabljajo in zopet prenavljajo. Za ta proces, to je rast in presnavljanje, pa so odgovorne vse one brezštevilne in najrazličnejše celice, ki v svoji sknpnosti in skladnosti tvorijo ta ali oni organ. Na kateremkoli mestu našega telesa se pa lahko pojavi skupina celic, ki ali sploh ne spadajo na dotično mesto, ali pa se razlikujejo od drugih po svoji manjvrednosti. Ta novonastala skupina celic se neprestano pcivie-čava in širi v vedno večje in večje tvorbe, ki vstvarjajo v dotičnera delu telesa, kjer se nahajajo, nekako državo samo zase, ki je ne samo večjidel popolnoma neodvisna od organa, kamior se je zajecßu, ampak je obenem tudi nezawisna od celotnega organizmja, Š svojo bujno ra»tjo hoče izpodriniti in uničiti vse, kar stoji njenemu prodiranju na poti, pa najsibo dotični organ še tako neprecenljive vrednosti za celotni organizem. V poznejšem svojem razvoju se ta tvorba celic razlikuje v obliki izrastkov ali oteklin, bul itd. od ostalega normalnega tkiva, ki jo obdaja, ravno v tem, da raste popolnoma ivl nezavisnosti in nesorazmernosti ter so celice same na sebi prazaprav le manj Vredna in bolezensko spremenjena tkiva. Take bolezenske tvorbe, med katere spada tudi rak, napadejo lahko v vsakem trenotku ta ali oni del našega telesa in to brez kateregakoli povoda aH vzroka, ki bi ga mogli dognati. Zakaj se na tem ali onem tkivu, !V! tem ali onem organu kar naenkrat pojavi majhno in neznatno izhodišče za novo in žalibog večkrat-življenskemu obstoju nevarno tvorbo, na to važno in bistveno vprašanje ni do danes najti pravega in vsestransko zadovoljivega oidgovora. Ni pa vsaka taka novonastala bolezenska tvlorba skrajno nevarna človeškemu zdravju; je namreč precejšnje število takih, ki sicer ovirajo razvoj in delovanje dotičoega organa ali tkiva, v katerem se razvijajo, a ga ne vničujejo, V to wlrsto spadajoče tvorbe, imenovane včasih tudi «divje meso», nimajo v sebi nikake neposredne nevarnosti za organizem. Škodujejo le v toliko, v kolikor vsled svojega razmaha ovirajo pravilno delavnost bližnjih organov, na katere' pritiskajo. Nevarne pa so vse one nove tvorbe, v širšem pomenu besede rak imenovane, ki se s svojega prvotnega mesta širijo kot manjvredno in bolno tkivo in razpredajo svoje kremplje, kakor drevö korenine, vedno globlje in globlje v zdravo in še nepokvarj eno meso in ga sčasoma popolnoma pre-plarvdjo. Rak se v polnejšem svojem razvoju ne zajeda samo na onem mestu, ki mu je bilo prvotna zibelka, ampak prehaja v bližnje organe in razjeda na svojem zmagoslavnem pohodu vse, kar mu stoji na poti. Toda ŠmAN 86. ZENiSKI SVET §tev. 3. LETNIK VIL strašno in- pravo njegovo delo se prične šele tedaj, ko njega posamezni delci pridejo v neposredni dotik s krvnimi žilami, oziroma z drugimi vodi, ki jim donašajo sokrvce. Pri tem se korenine in koreninice raka razpredajo vedno dalje in dalje v notranjost in napadfejo na ta način najprej žleze bezgavke, odkoder vodi pot v krvni obtok. Te delce raka žene kri po vsem telesu in jih ustali na različnih mestih v .organizmu, včasih daleč od prvotnega gnezda. Vsak tak delec, ki ga zanese knvlni obtok v katerikoli organ, se razvija dalje in si vstvari svojo malo državico. Kadar se rak tako vgnezdi v človeško telo, pod takimi in enakimi pogoji, je življenje nemogoče. «Rak mu je prišel do srcai, to je, utrl si je pot v kri in prej ali slej je smrt edina rešiteljica trpečemu bolniku. Kot ni dela človeškega telesa, ki bi ga ne' mogla napasti jetika, ravno tako se tudi rak lahko vgnezdi kjerkoli v našem organizmu. Kakor pa napada tuberkuloza najraje pljuča, tako si rak najčešče izbira ustnice, jezik, želodec, črevo in pri ženskah še Rrsa in maternico. To so najprikladnejša mesta, katerih se rak loti. Jetika razsaja med mladino, rak išče svoje žrtve med onimi osebami, ki so večinoma prekoračile 50. leto starosti. Če je mnogo odvisno od nas samih, da izbegnemo j etiki, pa ni glede raka ne naravnega ne umetnega varstva. Tuberkuloza že iz početka izpodkopava človeku zdravje tako, da bolnik čuti, da nekaj pri njem ni v redu; baš nasprotno je pri raku; pravi početki so tako mili in povzročajo v primeri z drugimi boleznimi v prvem stadiju svojega razvoja tako malo sprememb v telesu, da jih človek, ki se ne briga dosti sam zase, ne more niti opaziti, ali pa so tako malenkostne oblike in značaja, da jim človek ne pripisuje bogvekake važnosti. Šele črez čas se nenadoma izlije na človeka vise hudo in zlo in je že morda prepozno za izdatno odpomoč. In v tem je vsa grozota raka; ravno občutek bolečine, ki je bistveni znak skoro vsake"bolezni, prihaja včasih do pravega izraza šele takrat, ko je razdirajoče delo morda doseglo že svoj vrhunec. Vsako leto umira v Nemčiji približno 23 tisoč žen za rakom na maternici, Nikjer drugje ne napada rak ženskega organizma tako rad kakor na maternici. Zato je ta bolezen za žensko tako silno nevarna in bi morale ženske razumeti , kako potrebno in važno je, da spoznajo to bolezen že v prvem početku. Rak v maternici sami, oziroma na njenem- vratu, to je na njeni zunanji odprtmi, izbira svoje žrtve med zrelimi osebami, kojih starost se giblje med 40 m 60 letom. Ni pa s tem rečeno, da so mlajše osebe popolnoma obiva-rovane pred tem zlom. Prvi znaki raka so spočetka jako malenkostni, večkrat jih celo niti ni tako da SI dotična oseba niti oddaleč ne more misliti, kako veliko zlo se v nje, razvija. Kot najbolj značilno znamenje moramo smatrati vsako tudi na,bol, malenkostno krvavenje iz spolnih organov, krvavenje, ki pa seveda m mesečno perilo, nego tako, ki se pojavlja med mesecem, ali ono, ki na- LETNIK VII._ŽEKSKI SVET štev, g._STBAN 87. stopa po prenehanju mienstruacije, to je «vi dobi, ki jo imenujemo klimakterij. Vsako tuidi najneznatnejše krvavenje, ki ni perijoda, ali pa se pokaže potem, ko je za ženo že popolnoma prenehala ta doba, moramo vzeti v najbolj resen pretres, kajti te nepravilne krvavitve nas morajo v prvi vrsti opozoriti, da je lahko rak v matemici. Organizem sam nas opozarja na opasnost in nam kliče; «čuvaj se!» Ni pa rečeno, da je vsako krvavenje izven menstrualne dobe in v klimakteriju samem v zvezi zi rakom na spolnih organih. So pač nekatera, čeprav redka obolenja maternice same, ki so vzrok večjim ali manjšim knvavitvam; vendar kdor išče v takem primeru gotovosti, se pravi biti ali popolnoma jjrezbrižen ali pa skrajno lahkomiselen. Šele pozneje uvidi taka oseba, kaj je s svojo lahkomiselnostjo zamudila; saj ji rak prikrajša življenje za celo vrsto let. Pa ne samo krvavite», ampak tudi vsako belkasto, oziroma rumenkasto perilo, ki se pojavlja v prej imenovani dobi, mora vznemiriti in zaskrbeti vsako žensko. Najbolj žalostno je pa, da rak v svojih prvotnih početkih sploh ne povzroči bolečin, ampak se pojavljajo šele pozneje, ko je bolezen že razvita. Izgovor: «saj me nič ne boli in zato mi tudi nič ni», je lahko usoden. Ona ženska, ki čaka, dokler je bolečine v spodnjem delu trebuha ne prisilijo, da gre k zdravniku, se izpostavlja večji nevarnosti in lahko- zamudi pravi čas za zdravljenje. Rak namreč v prvem početku nijna občutnih zlih posledic za celokupni organizem in se nje'gavi vpliv dolgo ne občuti, pa se zato tak na raku bolan človek lahko dolgo časa počuti povsem zdravega; šele polagoma slabi delovanje njegovega organizma in se vedno bolj približuje splošnemu razpadanju. Bolnice hujšajo od dne do dne, njih koža izgublja naravno napetost in svežo barVo, telesna toplina se zviša, spe nemii-no in • se zbude pri najmanjšem ropotu, jed jim ne diši. Vse telo jim slabi, vsi organi pešajo in delujejo neredno. Rak, ki se je ustalil na maternci, prodira svojo pot dalje in izpodko-pava ženski življensko moč ter jo tira v neizbežno pogubo, ako ne pridemo dotičnici takoj in v pravem času na pomoč. Ženska, ki hrani v sebi raka, brez pravilne in izdatne pomoči ne preživi tretjega leta bolezni. Do danes še ni zpano, kje je treba iskati povzročitelje raka in zakaj se neki brez vsakršnili vzrokov rak v tem ali onem človeškem delu nenadoma pojavi in širi dalje brez prestanka; še bolj žalostno je dejstvo, da si proti temu zlu ne vemo prave pomoči, da ni zdravila, ki bi danes bilo kos tej razjedajoči bolezni, Edinole kirurški nož zamore ozdraviti in rešiti bolnika. Samo če odstranimo kirurškim potom z našega telesa vse mio, kar je bolno m organizmu samemu škodljivo, lahko rešimo trpinko. Operacija pa je tem lažja in zanesljivejša, čimprej se bolnica zaupa zdravniku, ko je namreč rak omejen še na razmeroma skromen prostor in kjer njega na vse strani razpredajoči se kremplji niso zašli že predaleč v notranjost organizma. STBIAN 88._ ZEN'SKI SVET štev, i. LETMIK VII. V zadnjem desetletju zdrave raka razen operacije tudi z radijeivimi in Roentghenovimi žarki ter so dosegli že lepe uspehe. Vendarle tudi v, tem pogledu še ni izrečeno končno mnenje strokovnjakov, tako da moramo smatrati do danes edino le kirurgijo za skoro edino sredstvo proti raku, posebno pa še v naših krajih, ko nimamo na razpolago ne radija ne Roent-ghenovih/;avodov, ki bi se mogli baviti izključno z lečenjem raka, posebno na maternici. Ker more pravilno spoznati raka na maternici edino le zdrarsmik in se more ženska samo nanjega zanesti, zato je edveč priporočati vsaki ženski, naj gre takoj k zidravniku, samo k njemu in c^b pravem času. Rak na maternici ni navadna bolezen, ki traja nekoliko' časa in potem' izgine, ampak neizbežno uniči tekom 2—3 let organizem, v katerem se nahaja. Zato pa ženska ne sme prezreti niti najmanjših nerednosti, ki bi se pojavile v njenih spolnih organih po štiridesetem letu. Vsako krvavenje izven normalnega perila oziroma m dtobi klimakterija mora vzbuditi sum, da bi bil lahko rak-Kajti vsi tisti drugi početni znaki raka na maternici razven krvavitve so tako malenkostni, da se jih ženska niti ne zave ali se ne zmeni zanje. Higijena v kuhinji, (Lea Faturjeva.) (Nadaljevarje.) K r u h iz moke, ki je polna drugovrstnih ali neužitnih primesi, je vzrok težkim želodčnim boleznim. Ob slabepi kruhu je posebno prizadet delaivski stan, saj delavec-kruhavec. Namesto moči dobi strup*), In otrok, ki mu je kruh najljubša hrana. Dosti slučajev smrti m bo-lehavosti otrok in odrastlih imajo na vesti brezdušni tovarnarji in peld po velemestih, ki si delajo dobiček iz bolezni svojega bližnjega, V dobah hude lakote so pač pekli kruh iz lubja in korenin — da se pa dobi tudi v časih in v krajih, kjer je polnb zdraviega žita, škodljiv kruh, to vjpije do neba. Med vojno smo jedli seveda slamnat in storžen khih. Pravilno spečen kruh iz prave žitne moke je lepo vzboćen, lepe gladke skorje, rjave barve, ki je pri rženeia bolj zamolkla kakor pri pšeničnem in vleče pri ajdovem bolj na si|v|o. Dobro pečen hlebec iz dobre moke kar zapleše, ko ga zavrti gospodinja, in če udari s pestjo ob spodnjo skorjo, kar zabobni, Dober kruh ima prijeten duh, rahlo ia krepko sredico, V nji ne sme biti velikih lukenj, ne kepic surove moke, ne svalkov, ne zajca. Sredica, ki se vleče, ki diši prekislo in zoperno, ki je grenka in kakor goba v ustih, je znak slabo pečenega ali že pokvarjenega kruta. Od pioke, ki se je pregrela na solncu, ne vstaja kruh rad, se drobi in lomi, nima prave barve ne okusa. Kruh s krompir jem je moker, težak, gobast in progast. Plesni rad. Primes ječmenove moke se pozna, ker kruh poka in se lomi, Na Gorenjskem so dobili med vojno v nekem kraju kostanjevo moko. Več ljudi le dobilo hude krče, en otrok je umcrL LETOIK VII._ŽENSKI gVETT štev. 3._STRA3SI 89. njegov duh se jako razlikuje od duha pšeničnega, okusa je bolj grenklja-stega. Tako poka in se lomi tudi kruh vsled primesi ovsene moke ter ima zoperen okujs in duh. Prosena m^oka naredi trd in nizek kruh, ki pa ni neokusen, Kruh iz pokmrjene moke ima kakor rdeče pikice in prah po sredici. Med potvarjajo s korenjevimi in sadnimi sokovj, s klejem, škrobom, siiupom, z žgano in presno moke aznih vrst, s sladkorjem, vodo, peskom — in podobnimi stvarmi; ni ga skoraj živila, ki bi bilo tako pogotoma potvor-jeno kakor med. Iz zmetka in sladkorja, iz sladkornega sirupa narejajo pravi in pristni med, ki pa vsaj ni šikodljiv. Medu, ki je narejen iz snovi, ki mu niso prav nič podobne, pridevajo rožmarina, dušice i. dr,, da diši medu prilično. Pri nas se še dobi pristen med, v Ameriki pa cvete potvarjanje in znamka s čebelicami je pri večini medu na amerikanskih trgih edino, kar spominja na pravi med. Pravi med ima osvežujoč prijeten duh po' vosku in po paši, iz katere je nanesen. Tudi okus in barva sta odvisna od paše. Tako je svetlo prozoren akacijev, lepo rumen lipo|vl in ajdov, bolj zamolkle barve smrekov, Pa tudi med od mladih čebel je bolj svetel kakor med od starih, in najboljši med izgubi svojo lepo barvo, če ne ravnajo pravilno ž njim, če pride vanj preveč rvoščevine, čc ni v p^ravi posodi in na primernem kraju. Če je tudi nekaj razlike po paši v barvi in okusu, ima vendar vsak pristni med svojstven medeno sladek in nekoliko rezek okus; kar pogrenči, kar je omledno, kislasto ali jedko, ni pravo. Pristen med teče v prozornem gostem curku, se topi rad, se strdi na mrazu. Se ne vleče, {kuhani se vleče) ni sluzast, ne dela trdih kep. Pristen med se raztopi vi žganju. Kar se zgosti in usede, je primes. Med je strupen, če je bila paša strupena. (Volčin), Po takem medu boli glava in se dviguje želodec, se dela omotica. Potvorjen med se pokvari rad, jame kipeti in ima hud duh. Ni vžiten. Mleko je posebno pripravno za prenašanje bolezni.*) Pokvari se rado in potvori se lahko. Potvarjanje mleka je pač največji znak surove samo-pašnosti; kdor prinaša slabo mleko, mori naravnost otroke in slabotne od-rastle. Zaradi Velike važnosti in lahke potvorbe tega živila so uvedene po vseh večjih mestih preizkuševališča, kamor prinese lahko vsak mleko na pregled. Pa tako preiskovanje ne prime zla pri korenini, treba bi bilo kakor v Ameriki pregledovati hleve, shrambe in posodo. Mleko potvarjajo z moko, s škrobom, z milnico, beljakom, s sladkorjem in kdo ve še s čim.**) Pridevajo mu tolšče oljnatih semen, loja, V Zagrebu so dognali med vojno, da je prišel v neko družino legar po mleiku, ki ga je namolzel vojak na dopustu, dodeljen bolnici za legar. Na Dunaju je obolelo Leta 1926. več oseb na čeljustih: pile so na letovišču mleko za kugo na gobcu bolnih Koze so prišle zelo po^ostoma po mleku. Od mleka jetične krave se lahko nalezeš — to je preiskovala kraljevska komisij» na Angleškem deset let. **) V Parizu so zalotili sleparje, ki so delali mleko iz koštrunovih možganov in vode. Dr. Klenke, Hausirau. STRAN 90._ŽENiSKl SVET gtev. 2._LETNIK VII. sveče, pobarvajo ga z rumenjakom, žiganim sladkorjem, korenjeiviiin sokom, cikorijo in drugim. Pristno mleko je presno rahlo kiselastega okusa; ko zavre, zadiši mastno. Sicer pa ima rado duh po krmi, in tudi okus prevzame krma. P.o repi in krompirju je bolj zatohlega, po pelinu grenkega okusa,.po žafranu rumeno,' po mlečecu. jedko, po vživanju gotovih rastlin ali vsled bolezni pride tudi rdeče, od božje milosti (gratiola) žene. Barva dobrega mleka je lepo rumenkasta, kar je zelenkasto in preplav-kasto, ni zdravo, kar je bolj čudno smerno, je pribarvano. Če kaneš kapljo dobrega mleka na vrh palca, se razpolzi kaplja počasi, in če vtakneš vanj debelo iglo, se je oprime. Lakmus-papir ne pordi v pristnem mleku. Po pre-izkuševalnicah tehtajo mleko in določajo tako njegovo pristnost. Ker je pa m-leko tem lažje, čim bolj je mastno, ga posnamejo sleparji in prilijejo toliko vode, da ima še primerno težo. Sicer je pa mleko tudi bolj vodeno po slabi krmi, in ima samo na sebi 87% vode. Primes vode določiš lahko tudi tako; v plitvi porcelanki pristavi nekaj mleka, da izhlapi. Od dobrega ostane 11—^12% gošče, v kateri so Boli, sir-nina, mlečni sladkor in tolšča. Zelenkasto ali modrikasto in vodeno je mleko aH vsled bolezni krave ali vsled glivic, ki se rede v neprezračenih prostorih. Vsak inočan duh, ki je v bližini mleka, se ga prime, razkraja ga žar solnca in meseca, zato ni dobro, če stoji mleko nepokrito na zraku, (oknu), če je v zatohli kuhinji, v bližini stranišč in gnojne. Temačna, zračna in suha, hladna shramba je najbolj primerna. Posebno neprimerno pa je mleko v spalnici. Nesnaga v mleku je nekaj silno zlopernega. V mestih se boji vsak mleka, ki je na dnu posode. V Gradcu denaturirajo nečedno mleko tako, da je samo še za krmo. Ako postaviš mleko za 4 ure na hladen prostor v podolgovati ozki steklenki, vidiš lahko, koliko nesnage se sesede na dnu. Sveže mleko se ne zasiri, če zmešaš pol mleka in pol 6% denaturiranega špirita. Mleko, ki je par dni po teletu, se zasiri pri kuhanju, je zopernega okusa ter poivlzroči drisko. Poleti devajo prodajalci v mleko sodo, da bi se ne zasirilo', kmetice prinesejo kuhano mleko na trg. Mleko, v katerem je soda ali kaj drugega, ima zopern okus in se pripali rado. Sploh pa ima mleko sV|oj pravi in pristni okus le takoj po molži; ko se začne pretakati in nalivati in prelivati in prenašati in se trese pri vožnji in precej a po mlekarnah — nima več nič svežega. V velikih mestih sploh ne vedo, kaj je pravo presno mleko, in zato so tako srečni, kadar pijejo mleki na kmetih. Tam imajo še mleko v lončenih latvicah in kozah, zato. je tud: bolje; kovinaste posode dajo mleku drugi okus. Mleko', ki stoji v nezdravih prostorih, se mora pred vporabo prekuliati, ker so se v njem nabrali mikrobi in je tudi boljšega okusa za kamo. Ne sme LETNIK VII. ŽEKSKI SVET štev, g. STBAN 91. se pa mleko dolgo kuhati in ne večkrat prekwhavati, ker zamori kuhanje najbolj redilne snovi v mleku, Toliko da zavre. Če vre mleko dlje, postane težko prebavno; snovii, ki tvorijo kosti in živce, se uničijo. (Dalje prih.) Skrivnostni zakoni, (po strindbergu - f. b.) N'edavno od tega mi je pripovedoval znanec sledečo zgodbico, ki je bila v svoji preprostosti tako strašna, da sem dalje časa razmišljal ' o slučaju, Neki mož je prišel radi neznanega prestopka v zapor. Ko je tam sedel, je prejel sledečo nov^ico o svojem domu. Če je bil ravnatelj ali duhovnik, ki mu je novico povedal, na to se ne spominjam. več; na vsak način so bile besede od človeškega jezika izgovorjene In so dosegle uho nesrečnika, da so mu prodrle v srce in naredile svoj vtis. Žena jetnika je imela Ijüböka; nekega dne, ko sta hotela biti sama, sta odstranila otroka, otroka zaprtega moža. Otrok je šel skozi okno in ni živel več. To je bilo vse! Ko sem slišal to zgodbico, sem mislil na malega Eyolfa*), ki je postal pohabljenec, ker sta hotela zakonca biti sama. V tej zvezi se spomnim tudi na slučaj, ki se je leta 1893. zgodil v inozemstvu. Tu je «padel» pod enakimi pogoji neki otrok skozi okno. Če je sam «šel» ven, ne vem, zakaj v takih slučajih zna beseda prikriti dejansko stanje. Tu sem se spomnil na prizor, ki se je davno zgodil in ki ga takrat nisem razumel. Otroku je bila določena kuhinja kot kraj, kjer se sme muditi. Kuharica ni ljubila otrok... Prišel sein, da poiščem malega, toda otroka ni bilo v kuhinji. Stal je na stopnišču ob odprtem oknu, štiri nadstropja visoko, in se nagibal čez — mislim, da je demon odprl to okno! Prosil sem Boga, naj na,ma prizanese greh, ki sva ga naredila iz neumnosti! In nikoli več ga nisva naredila- Kaj je to? Ali se nahajajo neki tajnostni, večni kazenski zakoni? Ali pa sta razum in čuvstvo pri detetu tako razWita, da je iz strahobnosti pred skrivnostim, ki so jih hoteli starši prikriti, tako prežet, da ga je strah živeti, ko se v nepravi uri i^a s tajnostmi postanka življenja! Tega mi ne vemo, tega mi ne razumemo, tega otroci niso razumeli, toda tako je! Ne bodita jezna name, ti mati in ti oče, ker sem ti to nespodobnost pripovedoval! Morda mi boš kdaj hvaležen zato, ker boš rešen najstrašnejše bolečine, ki bi si jo bil iz neumnosti in nevednosti nakopal. ») Ibsen: Mali Eyolf. I z v E s T J A Pn vprašanje je bilo poipolnoma na mestu in t-U ZCIlbKem bveiu. Jj i^jem odgovor, ker vem, da bo še «Mednarodna zveza odvetnic» bo imela k- k-atero drugo mater zanimal, los v Parizu veliko zborovanje. Žene-odvet- Dctična gospa mi je rekla: «Po zadnjem nioe iz vseh držav se sestianejo tam, da se zlelu sem opazila na neki deklici čudne skupno zavzamejo za stališče žene v tem po- spremembe.. Postala je nekako zgovorna, a klicu; saj mora baš odvetnica prenašati tako govorila o leipoti kijaijev, ampak o očeh, trpko konkurenco moškifc kolegov in s-e bo- ° prijaznosti in o ljubeznivih besedah tega riti proti tolikim predoodkom, in onega mladeniča. Opazila sem, da eo na Društvo čelkoslovaških gospa in deklet je ^fi")«?' " t«) deklici nekoliko zmešali S>aslalo vladi spomenico, v kateri zahteva, fadi tega razloga so doma sklenili, naj bi oblasti zaplenile po knjigarnah vse a« J® ne pustijo vec na zlete. Bojijo se nam- spise, ki žalijo nravnost, ter naj prepovedo "" zašla. Od zapelpvih besedi ni mladini pod 18. Letom vstop v nočne lokale '^P, P" bodisi kot gostom ali kot uslužbencem. kušenem dekletu lahko delo,» "U -----111 pozna o svei m njegove sjabe strani. S tem HÖJ^lfl I,' 5 pa še nisem rekel, ali so zleti primerni za dosegle lep uspeh; 5 žensk ,e bilo izvoljenih deklice ali ne. Jaz stojim na stališču, v odbor, v katerem .ma,o izvoljen, zastop- da so ?leW primerni ne samo za fante Tn niki nalogo, da proučava,o m zdrave soci- deUeta, ampi^k tudi za otroke. Na zkiih se ^^ne,^prosvetne m higijenske zadevj svojih fc^epi duh in telo, na zletih se plete poU! ^ timstvo m poseistrimstvo samO' od sebe med üenca Orleanska, s pravim imenom udeleženci. Na poštenih zletih ne pridejo Jeanne d'Arc, je kot najbolj junaška niti govori, kaj šele dejanja, ki bi lahko ško-srednjeveška žena častno zapisana v franco-, dovala dobremu imenu udeleženk. Dober peski zgodovini in v svetovni litoraturi. Letos tek zletov pa odvisi predi^sem od družbe: v maju bodo praznovali 500-leinico njenega kakoršna družba, takšen potek, jun^kega čina, osvoboditve Orleana, pa se V dobrem spominu so mi še besede mlaje bodo gotovo tudi ženska peresa dostojno dega prijatelja, ki mi je nekoč hvalil neki spomnila. zlet. Zadovoljil je vse udeležence. Vprašal Jeanne d Arc je bila kmetskega rodu. Že sem ga: kot mala deklica je kazala tako izredno «Ti, povej mi, koliko vas je bilo na zletu?» moč in odločnost, da so ji pripisovali čudež- ««Sedem.»» ne, nadprirodne lastnosti, Ko so 1. 1429. An- Nato mi jih je naštel po imenih. Bilo je pet gleži oblegali francosko trdnjavo Orleans in deklet in dva fanta. Vprašal sem ga; so francoske kraljevske čete že omagale, „Kako je vendar mogoče, da je zlet dobro t^aj se je postavila 17-letna Ivanka ni. čelo fc^'^ta pa bila lamo dvi fanta? Dva armade m uzugala sovražnika Narod je vi- kavalirja sta vendar premalo za pet deklet.» del v njej božjega poslanca, ki im e rešil „ ,, , . i j , domovino. Kmalu nato so jo zavidneži iz- Po^lovalno me je pogledal.^ x^KjiLiKjyutKj. itiiiaiu uauu su u zavianezi iz- ir i i • - ti ^ . ti . i dali, osumili jo krivoverstva, zveze z vragom ««Vi^ste, kaj so mi rekla nasa dekleta, ko in čarovnicam!, pa so- jo oblasti obsodile v f™ Jim povedal, naj povabijo Se nekaj fan-smrt na grmadi. Drajsetpet let po njeni smr- vec zabave? - ,Me ne gremo ti so na kraljev ukaz nanovo proučili njen .4.^1,..,..]: J- :____mih. »» tov, da bo več zabave? — ,Me ne gremo na , - proces in dokazali, da je bila junaška mučenica nedolžna žrtev. Tudi cerkev, ki jo je . »r;-"-"" f "ga-takrat po svojem škofu istotako obsodila, ji »a hodijo na zlete res samo je pozneje izkazala vso čast, saj so Devico f?'"' krasote naše zem-Orleansko I, 1920. prišteli med svetnice. Na . ^P®^""' so dekleta spoznala letošnji spominski slavnosti bodo poleg pred- fj^®? j^f "krepitev duha in tele. stiavnikov najvišjih političnih oblasti tudi ^T, v'* '''P"®"' visoki cerkveni dostojanstveniki. najnaivnejse deklice, samo da bi vedel, da se bo zvesto držala njihove družbe. ^/fati^oinct-iTrv ®® po družbi in lahko se ividicririblvo. včasih tudi pripeti, da se v pošteno družbo KO SILIJO OTROCI NA SKUPNE ZLETE... .•ft®.'''''®^®' dolžnost družbe, da izloči iz sebe škodljivca, ako hoče Pred kratkim me je neka gospa vprašala, ostati še nadalje poštena. Pri tem mislim ali je prav, da se zletov udeležujejo tudi predvsem one moške razuzdance, ki gredo štirinajst, petnajstletne deklice. Njeno na hribe, sploh na zlete, samo radi tega, da LEiTNIK Vn. ŽENSKI SVET štev. 3. STRAN 93. so v bližini mladih deklic, ki se jim zde ne- mrzle obkladke in dajaj vživati koščke l^du. izkušene, torej tem lažji plen. Te razuzdan- Zdravniška pomoč je v obeh slučajih nujno ce, ki kvarijo prave prija tel js^ke odnošaje potrebna. med celokupno družbo, kmalu spoznamo. Iz č r e v krvavi bolnik pri stolici (griža, Najraje se »učejo samo okoli ene deklice, s črevesni katar, trebušni legar). Pokliči zdrlav-katero poskušiaijo biti tudi na samem, da ji nika! Manj nevarno je krvavenje, ki ima lažje govore sladke, hinavske besede, da svoj povod v zlati žili ali hemeroidih. tem lažje zmedejo njeno mlado glavico. Krvave.nje iz maternice se do- Na poštenih zletih hodijo izletniki skup- gaja če«to in potrebuje nujne strokovne peno, kot bra.tje in sestre. Nikomur ne pride moči- Položi žensko tako, da bo imela trup na misel, da bi skuhal škodovatti kaki sestri- in glavo nižje in kolena pritegnjena k sebi; izletnici, kot tudi pošten človek ne skuša pokliči zdravnika aH pa jo pošlji v bol-škodovati lastni sestri. Ako se tudi govore nico. Pri mladih, nepoučenih dekletih po-v odmorih Ijubeiznive besede, s^e govore le vzroča mnogo strahu prvi pojav periodičnega v skupni družbi, v zabavo skupnoß'ti, a ne krvavenja iz-maternice, t. j. menstruacija ali za podle namene. V odmorih družba skupno «perilo». Naloga matere je, da pripravi dekle počiva, na pohodu koraka zedinjena. Od- na to že poprečje s primernim pojasnilom, mori in pohodi nam povedo, kaka je družba. (»Prva pomoč v nezgodah ") Jaz sem vnet zagovornik zletov, seveda Kakšne osebe navadno dolgo žive, če se samo poštenih, ker imam priliko, opazovati goveda same ne pokvarijo in 6e ne obole za niih Wagodeim vpliv na dušni m telesni raz- nalezljivo boleznijo? Kako mora biti človek voj. Zleti se^ mi zde -vir, kjer ^pa mladina že po naravi ustvarjen, da lahko vzdrži dolge veselje do ziv jenja m dela. Dobro so mi v življenske napore? Strokovnjaki pravijo, da spominu besede nekega planinca: se more to določiti šele pri odraslem frlo- «Ko se čutim trudnega, ubitega, prema- veku, pri 21—24 Letntejn, ko je že docela raz-ganega od življenskega boja, napolnim na- vit in se pri njem že lahko d<>žcnc podedD-hrbtnik in grem v planine po zdravila, po vanost, vplifv razvoja, podnebja, infekcijskih moč, po veselje do dela, in povem vam, da bolezni iai si. Vsekakor pa j^e telesni ustroj se vedno, vrnem poživljen, prerojen, poln sam tudi važen: Osebe, ki so velike od 150 moči, pripravljen na bolj z življenjem,» do 190 cm in ki jim meri proporcionalni ob-" Mladina naj torej le hodi na zlete, v s^eg prsi 50—55 cm, so polnovredni, normalni prosto naravo, samo stariši naj pazijo, kaka ljudje. Prop ore ijonaini obseg prsi dobiš, ako. je družba. V pošteni družbi so vame tudi preko prsnih bradavic premerjeni prsni ob-mlade deklice, tam ni nevarnosti za njihovo seg pomnožLš s štev. 100 in gai deliš z dolži-poštenje. Ako pa družbe ne, poznajo dovolj no telesa. Osebe, ki imajo manje kot 50 cm ali je družba pokvarjena, matere pać ne prsnega obsega, so ozkoprsne; one, ki jim smejo pošiljati neizkušenih mladih deklic in znaša obseg preko 55 cm, so širokoprsne. tudi ne dečkov z njo, ker taki družbi ni za Med dolgini jih je nad eno tretjino ozkoprs-vživanje naravnih krasot, ampak predvsem nih; čim starejši so, tem manje jih je, ker se za kaj drugega. R. H. prsi po 25. letu normalno razširjajo. Ako se H po 30. letu prsi ne širijo veČ, je pojav anor- iö'iiCnä malen. Ozki^rsnošt je za živlpenje lahko Ö J ' usodna, ker je često v zvezi z nerazvito mu- Notranje krvavenje ima različne vzroke in »kulaturo, slabostjo notranjih organov in se pojavi nepričakovano: : črevesja, z razmeroma majhnim srcem in ozko "Krvavenje iz nosa je posledica glavno žilo. Najviažnejši organi trpe na ne-udarca ali padca, drezanja, v nosu itd. Stisni dostajanju krvi in zato fo take osebe podvr-nosnici k sredi, polagaj na tilnik mrzle ob- žene pogostim obolenjem. Zlasti tuberkulozi kladke, prepovej s šmrkanjem pritezati kri zapadejo, ako nimajo dovolj tečne hrane in nazaj v nos in zamaši v potrebi nosnici s ako moi^ajo delati v neugodnih prostorih, koščkom .sterilne gaze. Če po vsem tem kr- Nagnjeni so k malokrvnosti, vavenje ne prestane, pokliči zdravnika. Skrbi iudi za lepoto rok» Pravijo: kdor Nevarno je bljuvanje krvi, kri pri- dela, ne more imeti lepih rok. Pa to ni pohaja ali iz pljuč ali iz želodca. Iz pljuč je polnoma res. Če malo paziš, pa boš imela kri svetlordeča, bolnik jo izkašl^uje ali pa tudi zdelane roke lepe, čiste in precej glad-se mu vlije cu/rkoma iz ust. Pojavlja se pri ke. Ni grdo, če se ti poznajo žulji na dlani; pljučni jetiki. Bolnik naj mirno leži in naj le toliko si varuj roke — če moraš namreč ne govori. Na prsa mu polagaj mrzle ob- tudi šiviati ali pa zahajati v družbo da ne kladke, dajaj mu koščke ledu aH p>ai osoljene boš imela pr.eveč raskave kože, zajedene čr-vode. Opojnih pijač ne dajaj. Iz želodca nine in s-krhanih nohtov. Letošnjo zimo so bljuva bolnik temnordečo kri, pomešano tu- morale ženske neprestano kuriti peči in štedi z ostanki jedil. Pojavlja se pri želodčnem dilnikei pospravljati, premog prekladati, s to-uljesu. Brezpogojen mir, na želodec polagaj plega na mrzlo hoditi, pa. je bilo joj njihovim STRAN 9i._ŽENSKI SVET Me v. 3. LETNIK VII. rokam. Kaj samo 1-epota, tudi bolele so jih! loncu preveč posuši. Take atialeje začno Marsikatera je imela otekle ali celo ranjene hitro hirati in nanje se naselijo razne uši, od ozeblin. Pa če bi postopala drugače, bi Do razvitka cvetnega brstja prija azale-bila niorda vendar le na boljäem; jam najbolj toplota od 4--8» C v kaki svetli Nikdar ne pn|enilji vročih ali črnih loncev sobi v bližini okna. Višja toplota privabi na z golo roko, nego vedno le s cunjo. Ne po- liste azalej razne škodljivce, ki povzroči-o biraj pepela in ne naklada, premoga z golo prezgodnje odpadanje listov. Kakor hitro se roko, nego si natikaj staro rokavico ali pa razvije cvetno brstje tako močiio, da po-tudi nogavico. Če ee ti o#|en prah zaje v ko- kaže barvo, se lahko postavi azaleia na zo, se ga bos težko rešila. Kadar pomivag, toplejše mesto, če želiš, da bo rastlina prej si nazadnje roke dobro izmlj s toplo vodo in cvetela. Vse prezgodnje poganjke, ki se ob z milom m prav močno obriši. Ce pustiš kožo brstju prikažejo, odščipni, ker škodijo brstju, vlažno, ti bo razpokala. Večkrat, posebno pa Ko azaleje odcveto, se obrežejo, in sicer zvečer, si u, moramo imeti ciklame le v rododendrona. To dejstvo nam že mariskaj hladni sobi in še-le pozneje smemo lonec pove, kako moramo ravnati s to rastlino, postaviti bolj na toplo mesto. Pri zalivanju V prvi vrsti je ne smemo postavljati v pre- moramo paziti, da ne zlijemo vode med gorko sobo in tudi v zatohlo in premalo brstje na gomolju, ker to lahko povzroča zračno ne, ker rastlina po isvoji prirodi za- gnitje. gomolja. Po dovršenem cvetenju pre-hteva čisti in hladni planinski zrak. Zato nehamo počasi z zalivanjem, da se listi po-jo poistavimo v začetku maja na vrt, kjer lagoma posušijo in da pride s tem rastlina ostane ido Kačetka loktobra, Na/lpriklad- do potrebnega počitka. Z zalivanjem prične-nejše mesto na ytu je zanjo polsenca pod mo še-Ie v juliju in avgustu, ko rast-kakim redkim drevesom ali še bolje pod lina zopet poganja. Kdor tega pravila ne latnuiom. Na takem mestu pogreznemo lo- bo upošteval, ne bo imel nikdar več lepih nec z rastlino do roba v zemljo. Zatlivanje in cvetečih ciklam- je tu k ob večji suši potrebno, drugače Just USaj, dasta dovoljno vlago loncu dež in zemlja Omlvanje oken. Včasih so omivali okna okoli lonca, Odrastle in že cvetoče rast- samo parkrat v letu. To je bilo važno, za-me ni potrebno več let presaditi, Azaleje mudno delo. Treba je bilo dosti vode, mo-Jjubijo bolj širok lonec in bol; peščeno zem- krih in suhih cunj, gobe, včasih celo usnje-Ijo, kakor se pri nas nahaja med skalovjem nih krp. Praktična gospodinja dela danes v skalnatih rebrih, kjel- se trava leto za drugače, pa ima vedno čiste šipe. Kakor bi-letom nepokošena posuši. Najbolj škodi aza-, tro se nabere Ha njih prah, jih takoj zbriše lejam, če jih takrat, ko začnejo azaleje s čisto cunjo; če so umazane od prahu in poganjati cvetno bnst;«, pustiš dalje časa dežja, jih ždrgne s, časopisnim papirjem ali brez zalivanja, da se vsied tega zemlja v s kredo, Kredni prah se dene v tanko vre- Kuhfnja, LETNIK VIL ŽENSKI SVET štev. 3._STRAN 95. čico, se prav malo pomoči z vodo in drgne T -«000 olrf^'tniia po šipi. Najbolje je, da se začne sredi šipe in ^^ llaSC SKrinjC. :: sjt^tljc'ruli v^o^lakfro^n; «biča,! v tržaški okolici. pa šipa zbriše še s čisto krpo. Tudi voda, v (Nadaljevanje,) kateri raztopiš nekoliko soli, svetlo in hitro opere okna. Birma. Kako so se pripravljali, učili in skrbeli, ko jim je b-ilo odločeno, da pojdejo tisto leto k birmi. No teh občutkov se pač vsi Za ziele. Poleg jeterne paštete jemlje- äe spominjamo, kajti spomin na birmo osta-mo na zlete tudi marinirana jajca, ne pač neizbrisen. Naravno je torej, da je ki dolgo trajajo, so pripravna za prtljago in tak važen dan tudi nekako posvečen s tudi izdatna. Zavri kvašo (paco) iz kisa, vo- posebnimi navadami, ki se razlikujejo od de, lovorjevega lista, popra in soli. Dieaii kraja do kraja s posebnimi šegami kot vsake začimbe precej, da bo kvasa ostra in nekakimi znaki duševnega varuštva, ki ga pikantna, V vrelo deni jajca in jih kuhaj če- prevzamejo botri nad birmanci, V naši va-trt ure. Rabiš jih, kadar hočeš, ker se ti ne ®ici blizu Trsta in v drugih okoliških vaseh bodo zlepa pokvarila. Marinirana jajca so I® bit ta dan posebno slavnosten, ker v rujavkasta, pa to nei škodi, ker so taka le va® samo škof ni nikoli prišel birmat, am-od dolgega kuhanja. pak so morali hoditi vsi birmanci v mesto, Gresove kocke v juhi. V vrelo slano vodo ^ol) redko pa v kako «osedno župnijsko vrzi kos surovega masla, da se raztopi. Po- cerkev, kamor )e po posebnem alučam pri-iem primešaj še toliko pšeničnega zdroba ^k®! omnat- , ' . , (gresa), da se zgoisti nekako v redek žganec. Nairajse so se botri m botnce s svojmu Seveda moras neprestano mešati. Odstavi birmanci zbrali ter skupno odšli bodisi z potem od ognja, pa stresi ta žganec na mrzel ^fkom bodisi s kakim vozom v Trst. De-moker krožnik in pogladi s kuhalnico tako, ''"«e navadno ob tej pnliki dobile da gras pokrije krožnik kakor prst debela pr™ narodno nošo m kaij ljubke sio plast. Zreži nato na kvadratne ploščice in «le v svojih ličmh snežnobelih «kamizotih». daj po dve, tri ali štiri na krožnik ter nalij obredi tega slawostnega dne si pre- nanje vrele juhe. Če vtisneš z žličko v vsako sličjjo, povsod so na ta dan manjše ali kocko malo zrezanega drobnjaka [lukeka, pojedine, samo obdarovanje birman- šnitliha), pa bo krožnik tudi za oko zelo ^ev s strani botrov je bilo tamkaj origi-prijeten. Ne devaj pa masti mesto m:aisla; s nalno. Poleg kakega dragocenega darila, tem boš okus pokvarila, liar je sedaj vedno bolj v navadi, n. pr. Kako kuham kakao? Saj bi ga večkrat "h^m, verižica, ako že ne zapestnica za napravila, pa se mi ne posreči: na dnu šalice deklice, za dečke pa pragmatična ura z mi ostanejo grenki avaljki; pa tudi lonec, v verižico, so bill v navadi in od birmancev katerem kuham, se tako umaže, včasih še naibolj čislani «kolači». — Pa kako to? prikuha, da ga s težavo omijem. — Res je toi Kola& so bili razne vrste, piškotni, slad-ali kuhaj ga tako; Pripravi si toliko šalic, korni, mandeljnovi etc., v premeru kakih kolikor oseb imaš pri mizi. V vsako deni 10—12 cm, nanizani na dolg trak, seveda zvrhano žličko kakava in «stotoliko sladkor- iz svMe in dovolj močan, da jih je nesel ne sipe in dobro, dobro zmešaj, da se kakao s-vojih sto pa tudi več, in to sladko ven-enakomerno pomeša s sladkorjem. Sedaj š«- žico so obesili po birmi botri svojim bir-le vlij v vsako čašo žlico mleka, mrzlega ali mancem okoli vratu in s tem okraskom, toplega, lahko tudi vode, in zopet malo me- lepim in sladkim, so se postavljali birman-šaj; saj se ti bo takoj napravila gladka ka- ci po vasi potem, ko so se vrnili iz mesta, šica. Nato pa vlij v vsako posodico vrelega Spominjam se, da se je peljalo nekoč mleka in kič več ne mešaj, nego ser- polna «žardinjera» birmancev in birmank, viraj kar tako. Vsaka oseba si potem sama botric in botrčkov (botrice tudi kpo v na-pomeša in morda še osladi. Na ta način pri- rodni noši]; ko so se vračali, je imel vsak pravljen kakao ohrani svoj prijetni, aroma- birmanec svojo sladko verižico okoli vratu, tični vonj in je lepo čist. Nekateri zakuhajo da mu jie segala do kolen ali pa skoro do kakao v vrelo mleko, ali pri tem izgubi aro- tal. To je bilo občudovanja, pa še malo ma in ima bolj okus po mleku nego po ka- zavisti od strani manjših, ki niso bili tako kavu. P. srečni, da bi bili tudi šli k sv. birmi. Ocvrte žemlje. Žemljo razpolovi, pomoči Bila je potem še lepa navada, da bir-V mleko; ožmi, povaljaj v moki, nato v razte- manec ni snedel sam viseh svojih kolačev, pe-nem jajcu in še v drobtinah. Peci jo na ampak jih je razdelil med domače in so-razbeljeni zabeli, potresi s cimetom in slad- rodnike, pa tudi duhovnih ter učitelj sta korjem ter serviraj s kompotom, dobila s^'oj delež. No bili so prav dobri in STRAN 96. ŽENiSKl SVET gtev. 2. LETNIK VII. 2 nekako otožnostjo se jih še .spominjam, saj sem ise tista leta še jiaz veselila birme in kolačev. Ti kolači so tudi v Baski dolini v navadi, vendar na drugi način. Tamkaj obdari boter birmance s kolači, ki pa so iz navadnega rahlega testa in sladki, veliki pa kot navadni šarteljni, spleteni v kite, kakor naš znani «pan de Milanow, le zaokroženi v , kolač. Teh podarijo botri birmaneu kakih 15—30 komadov, razne velikosti, večje in manjše, in birmanec jih nese po slavnosti in pojedini v papir zavite domov, ne kaže jih javno in tudi nima nika-k« dolžnosti, da bi jih darovai «orodnikom ali znancem, Rosandra. O lepem vedenju. (Nadaljevanje.) Vloga gospodinje, Gospodinija, ki da na ugled in sloves, ne pripravlja jedi, kot se pripravljajo in jedo povsod, ampak ve in zna svoji kuhi pride-jati osebno riorto, ki ostanie nepozabna. Razen tega tudi ni kuha edina reč, kateri je trebva posvetiti vso pazljivost; jedilni lis^, vabila, čin. in razporedba goisto