Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno g Revija za lesno gospodarstvo Letnik 56, {t. 10 UDK 630 / ISSN 0024-1067 oktober 2004 uvodnik Kostanji in je`ice Nastopil je letni ~as obilja. Z raznoterimi toplimi barvami in so~nimi plodovi bogato oblo‘ena jesen pu{~a na konici jezika grenko sladak okus po minljivosti in ve~nosti hkrati. Ko nas napolnijo s pojemajo~im soncem presvetljeni trenutki in nam tola‘e~e {epetajo prefinjeni ob~utki, da se za kaosom vsakdana na sre~o le {e odvijajo stvari v zapra{eno ustaljenem vesoljnem redu. Najbr‘ je ravno zaradi te pomirjenosti ~lovek ‘e od nekdaj v znak zahvale t(ist)emu nedoumljivemu vedno daroval nekaj od svoje enkrat blagrovane in drugi~ preklete letine. Informacijski dru‘bi navkljub nismo tako dale~ od elementarnega ‘ivljenja, le da so kamnite ‘rtvenike zamenjale plasti~ne trgovinske police, pogledi pa se namesto k temu ali onemu bogu upirajo h kupcu, ki (nevarno, ko zares) verjame, da to je. Zato za~nejo tudi slovenski lesarji ‘e zgodaj jeseni polagati svoje pridelke na sejemska sveti{~a in kasneje v nakupovalna sredi{~a – od Zagreba, Ljubljane, Beograda tja do Moskve ter {e naprej v mrzlo zimo in novo leto. Obdobje, ko se ‘anjejo odgovori na vpra{anja, ki so se nenehno sejala in v~asih zelo trdo orala skozi leto, je stresno, stro{kovno in ~asovno nabito ter naporno. Zato imata vsaka nagrada in pohvala {e tolikanj posebno mo~ – opijanita, da se v~asih {ele s solzami vred stopi vse hudo od v~eraj in po‘ivljata, da se tega ne pozabi za jutri, kajti brez ~rne bi {e bela zbledela … In ko tik pred doma~im pohi{tvenim sejmom znova trepetamo pred budnim o~esom stalnega slovenskega kriticizma, nam bo ob {tevilnih pohvalah hrva{kih kupcev la‘je pri srcu, kajti jasen in ~ist odmev se le redkokdaj vrne z doma~ega dvori{~a, pa ~eprav sku{a to skriti svoje planke za globalno vas. In stara modrost je, da ~eprav ni vedno najbolj{i, pa je sosed velikokrat bolj{i od sorodstva. Sanja PIRC kratke novice kazalo stran stran 317 321 Fungicidne lastnosti 50 let starega odpadnega za{~itenega lesa Fungicidal properties of 50 years old waste impregnated wood Platana (Platanus sp.) - les, skorja in kulturna zgodovina Plane (Platanus sp.) - wood, bark and cultural history avtorja Miha HUMAR, Franc POHLEVEN avtor Niko TORELLI Kostanji in je`ice Sanja Pirc 313 Vse je relativno (ali: kro`ni `agalni stroj brez razpornega klina) Ale{ Likar 331 STO Let STOLovih STOL ov Ob stoletnici kamni{kega STOLA ... 339 France Stele AMBIENTA 2004 351 Sanja Pirc Razstava Metke in Janeza Jarca 355 Stane Mesar iz vsebine e v Novo vodstvo Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Univerz Ljubljani 329 V SVEI d.d. leto turbo razvoja in n ovih za~etkov 349 Zakaj lesena okna? 353 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a - podro~je: mizarstvo: 9. del 356 kratke novice TOM na sejmu pohi{tva MOW v Nem~iji Podjetje TOM je letos prvi~ sodelovalo na sejmu MOW v Bad Salzuflenu v Nem~iji. Na sejmu, ki je trajal od ki je bil od 19. do 24. septembra, so se predstavili na razstavnem prostoru v velikosti 200 m2 v hali 20, med nekaterimi najbolj znanimi blagovnimi znamkami na trgu oblazinjenega pohi{tva. Sejemske in marketin{ke aktivnosti so v tem ~asu opravljali sodelavci iz njihove nem{ke podru‘nice, ki od sredine leto{njega leta deluje v Nürnbergu. Poudarek med razstavljenimi modeli je bil na liniji Avantgarde, s katero namerava TOM utrditi svojo blagovno znamko v zgornjem cenovnem razredu sede‘nih garnitur na nem{kem trgu. Obilo prilo‘nosti za vlaganje na Hrva{kem in v S^G Na Hrva{kem ni privatiziranih {e prek 130 turisti~nih dru‘b, katerih skupni osnovni kapital je okoli 1,6 milijarde evrov. Med zanimivej{imi kompleksi so denimo Sun~ani Hvar, hoteli Srebreno, za kar se zanima ptujska dru‘ba Geobos, turisti~ni kompleks na Pelje{cu, Kor~uli in veliko hotelov v okolici in samem Dubrovniku. Za vlaganje v turizem je tudi v Srbiji veliko prilo‘nosti. Poleg mnogih toplic gre {e za priljubljene turisti~ne lokacije, kot so denimo Kopaonik, Zla-tibor ali beograjski turisti~ni kompleks Ada Ciganlija. V ^rni gori, kjer ima dru‘ba Hit v Milo~eru ‘e hotel Maestral, pa je teh kljub vse ve~jemu interesu Rusov za vlaganje ob tamkaj{nji obali {e dovolj tudi za druge, med drugim tudi NFD, ki se ‘e nekaj ~asa zanima za tam-kaj{nje vlaganje. (Vir: finance-on.net) ijaLes 56(2004) 10 Oglas Ljubljanski pohi{tveni sejem dogodki, odmevi 15. LJUBLJANSKI POHI[TVENI SEJEM 2004 - obsejemsko dogajanje Koordinator: Zveza lesarjev Slovenije torek, 2. 11. 1330 – 1600 - Dvorana Forum Lesarski grozd: Z GROZDOM DO VE^JE KONKUREN^NOSTI - Zgodba o zorenju grozda - Predstavitev organiziranosti in načina delovanja grozda - Predstavitev projektov grozda - Vizija, cilji in program dela grozda - Vprašanja udeležencev sreda, 3. 11. 1 0 00 – 1300 - Dvorana Forum BF, Oddelek za lesarstvo: PROCESNI MANAGEMENT V PROIZVODNIH PODJETJIH – organizacijski prispevek k ve~ji u~inkovitosti poslovanja - dr. Mirko TRATNIK - Trendi - dr. Jo‘e KROPIV[EK - Ravnanje poslovnih procesov (Business Process Management) - dr. Leon OBLAK - Modeliranje poslovnih procesov (Business Process Modeling) - mag. Ale{ VOVK - Informatizacija poslovnih procesov - Igor LIPU[^EK, univ.dipl.ing. - Prakti~ni primer (Case study) četrtek, 4. 11. 1 1 00 – 141 5 - Dvorana Forum DIT lesarstva Ljubljana: LEPLJENJE LESA IN LESNIH TVORIV 1 1 00- 111 5 - Otvoritev posveta 1 1 1 5 -1245 Predavanja: - Jo‘e STUPICA (Akzo Nobel - Casco Adhesives, Stockholm) - Novosti na podro~ju lepil za lesno industrijo - dr. Sergej MEDVED, dr. Jo‘e RESNIK (UL - BF, Oddelek za lesarstvo, Lj.) - Vpliv velikosti iverja uporabljenega v zunanjem sloju na oblepljenost povr{ine - Otto MO^NEK (Nafta-Petrochem, d. o. o., Lendava) - Proizvodni program lepil Nafta-Petrochem - Anton KOTNIK (diplomant univerzitetnega {tudija lesarstva) - Vpliv priprave lepilne povr{ine in tlaka stiskanja na trdnost lepilnega spoja bukovega lesa - Irena JERON^I^ KOCJAN (Mitol, d. d., Se‘ana) - Talilna lepila – napake pri lepljenju 1245-131 5 - odmor, pogostitev (Akzo Nobel - Casco Adhesives) 1 3 15 - 1415 - Predavanja: - dr. Milan [ERNEK (UL-BF, Oddelek za lesarstvo, Lj.) - Spremljanje utrjevanja lepila z dielektri~no analizo - Matev‘ SELJAK (diplomant visoko{olskega strokovnega {tudija lesarstva) - Vpliv razli~ne mehanske priprave lepilne povr{ine na kvaliteto lepilnega spoja - Matej JO[T (diplomant univerzitetnega {tudija lesarstva) - Vpliv vla‘nosti lesa in temperature termi~ne obdelave na dielektri~ne lastnosti lesa - Bogdan [EGA (UL-BF, Oddelek za lesarstvo, Lj.) - Presku{anje lepil za lepljenje lesa in kakovost zlepljenosti Sklep posveta bo predvidoma ob 1415 . 1 1 00 – 1300 - Prezentacijska soba GZS, Zdru`enje lesarstva: SRE^ANJE UO IN DOBAVITELJEV VSEBIN L-PORTALA petek, 5. 11. 1 0 00 – 1230 - Dvorana FORUM Zveza lesarjev Slovenije: SRE^ANJE SODELAVCEV REVIJE LES IN LESARSKE ZALO@BE 10 00 - Pozdrav organizatorja 10 05 Predstavitev knji‘ne novosti LES – ZGRADBA IN LASTNOSTI – Jo‘ica POLANC in Irena LEBAN 10 30 - Predstavitev Vi{je lesarske {ole Maribor in diplomskih nalog {tudentov – Miroslav NOVAK - Robert KO[AR: Zamenjava komercialne energije z obnovljivimi viri energije pri kondenzacijskem su{enju, - Boris POTO^NIK: Povr{inska obdelava z naravnimi materiali-politiranje s {elakom - Miroslav KRAMBERGER: Primerjava naravnega su{enja lesa s pospe{enim naravnim su{enjem 1 1 25 – Predavanje dr. dr. h.c. Nika Torellija - LES ZARES Sklep bo predvidoma ob 1230. ijaLes 56(2004) 10 raziskave in razvoj UDK: 630*844 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Fungicidne lastnosti 50 let starega odpadnega za{~itenega lesa Fungicidal properties of 50 years old waste impregnated wood avtorja Miha HUMAR in Franc POHLEVEN, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, SI-1000 Ljubljana izvleček/Abstract Koli~ine odpadnega za{~itenega lesa se bodo v bli‘nji prihodnosti zelo pove~ale. Zaradi visoke vsebnosti biocidov, prosto odlaganje in se‘iganje odpadnega za{~itenega lesa ni dovoljeno. Zato smo prou~ili mo‘nosti ponovne uporabe odpadnega, s CCA pripravki za{~itenega lesa. Z rentgensko fluorescen~no spektroskopijo (XRF) smo dolo~ili, da je v drogu po 50 letih izpostavitve ostalo {e veliko kromovih in arzenovih spojin, ve~ina bakrovih soli pa se je iz lesa izprala. Laboratorijsko izpiranje je pokazalo, da se preostali biocidi iz lesa bistveno ve~ ne izpirajo. Z uporabo mini blok metode pa smo potrdili, da je preiskovani del droga tudi po dolgih letih uporabe {e vedno odporen proti glivam rjave troh-nobe in bi ga bilo mo‘no ponovno uporabiti. Amounts of waste impregnated wood will increase significantly in the future years. Ordinary burning and land fielding is not allowed due to high biocide contents. Possibility of reuse of waste CCA treated wood was elucidated herein. Using method of X-ray fluorescence spectroscopy (XRF) was confirmed, that the major part of the Cr and As compounds remained in the 50 years old CCA treated timber, on the other hand, the major part of copper salts leached from wood. Laboratory leaching confirmed that after such extensive period, the mayor part of biocides remained fixed and did not leach from wood. In addition, mini block method proved that CCA treated wood, that was in use for 50 years, is still resistant against brown rot fungi and we could reuse it. Klju~ne besede: odpadni les, CCA, izpiranje, ponovna uporaba, lesne glive Keywords: waste wood, CCA, leaching, reuse, wood decay fungi Uvod Za{~itna sredstva na osnovi bakrovih, kromovih in arzenovih spojin (CCA) so ‘e od odkritja v letu 1933 ena najpogosteje uporabljanih za{~itnih pripravkov za les (Humar, 2004). V Sloveniji jih ‘e od leta 1988 ne uporabljamo ve~ (Pohleven, 1998), v uporabi pa so {e vedno velike koli~ine lesa za{~itenega s temi pripravki. @ivljenjska doba s CCA pripravki za-{~itenega lesa je med 20 in 50 let, odvisno od postopka za{~ite in mesta uporabe. Po preteku ‘ivljenjske dobe, se postavlja klju~no vpra{anje kaj storiti z odpadnim za{~itenim lesom. Zaradi vsebnosti te‘kih kovin in arzena pomeni odpaden za{~iten les poseben odpadek, ki ga ne smemo prosto se‘i-gati ali odlagati (Biocidal Products Directive, 1998; Incineration of Waste Directive, 2000). Na voljo je ve~ re{itev, najpogostej{e pa so naslednje: 1. Se‘iganje odpadnega za{~itenega lesa v posebnih, temu namenjenih se‘igalnicah (inceneratorjih). @al v Sloveniji nimamo primerne se‘igalnice, ki bi omogo~ala okolju prijazno uni~evanje ijaLes 56(2004) 10 raziskave in razvoj za{~itenega lesa. Najve~ji problem predstavljajo plinasti arzenovi oksidi, ki nastanejo pri temperaturah nad 270°C (Helsen in sodelavci, 2004). Pri se‘iganju odpadnega lesa nastajajo tudi relativno velike koli~ine pepela z visoko vsebnostjo te‘kih kovin, za katere v Sloveniji {e nimamo primernega odlagali{~a. V svetu pepel odlagajo v globoke rudnike soli, oziroma ga zabetonirajo v bloke in jih spu{~ajo na dno oceanov! 2. Remediacija ali razstrupljanje (bioremediacija, elektroreme-diacija, mikoremediacija). Z remediacijskimi tehnikami ‘elimo pretvoriti anorganske biocide v lesu v topno obliko in jih nato sprati iz lesa (Amartey in sodelavci, 2003). Na trgu {e ni razvite remediacijske tehnologije, ki bi omogo~ala razstrupljevanje ve~jih koli~in odpadnega za{~ite-nega lesa. [e najbli‘e komercialni aplikaciji so elektroremediacijski postopki, ki se ‘e uporabljajo za ~i{~enje s te‘kimi kovinami onesna‘ene zemlje (Ribeiro in sodelavci, 2000). Ta postopek je energijsko potraten in zato po vsej verjetnosti ne bo namenjen za razstrupljanje ogromnih koli~in lesa. 3. Odlaganje lesa na posebne deponije je zgolj za~asna re{itev. Na ta na~in problem odpadnega za{~itenega lesa prestavimo na naslednje generacije. Navsezadnje je kapaciteta teh skladi{~ omejena, javno mnenje pa ni naklonjeno odpiranju novih skladi{~ (Stephan in Peek, 1992). Nezadovoljstvo prebivalcev, ki bivajo v okolici deponij odpadnega za{~itenega lesa, pa iz dneva v dan nara{~a. Odlaganje lesa na deponije bo v prihodnosti {e manj verjetno, ker m bo po letu 2005 na obmo~ju celotne EU odlaganje deponiranje odpadnega za{~itenega lesa mo~neje obdav~eno (Connell, 2004). 4. Ponovna uporaba nepo{kodo-vanega impregniranega lesa se zdi zelo primerna re{itev. Namesto, da odpadni les uni~imo, ga predelamo v druga~no obliko in ponovno uporabimo. Veliko starih elektro in telekomunikacijskih drogov se uporablja za stebre ograj in pilote. Kakorkoli, tudi ta re{itev je po eni strani le za~asna, kajti po koncu druge ‘ivljenjske dobe bo ta les ponovno postal poseben odpadek. V prispevku ‘elimo predstaviti mo‘-nost ponovne uporabe za{~itenega lesa. Osvetliti ‘elimo kak{ne so fungicide lastnosti po petdeset letih njegove uporabe. Materiali in metode Za raziskave smo uporabili odslu‘en telegrafski drog, za{~iten z za{~itnim sredstvom CCA. Drog smo dobili s Primorskega iz okolice Tolmina. Na podlagi dokumentacije Elektra-Pri-morske sklepamo, da je bil v uporabi pribli‘no 50 let. Izdelan je bil iz jelo-vine in impregniran po Boucherie postopku. Drog je bil zelo dobro ohranjen, saj na njem nismo opazili trohnobe. Na prerezu se dobro vidi, da je bila beljava prepojena od 3 do 5 cm globoko. Izpiranje Cr, As in Cu spojin iz lesa Iz impregniranega droga smo izdelali iveri velikosti do 3 mm. V ~a{e smo zatehtali po 15 gramov iveri in jih prelili s 500 mL vode, ki smo jo vsakih 24 urah zamenjali. Po sedmih dneh izpiranja smo iveri posu{ili in jih shranili za kemijsko analizo. Kemijska analiza droga Kemijsko analizo lesa smo izvedli z rentgensko fluorescen~no spektroskopijo (XRF). Analizirali smo izprane in neizprane iveri. Pred meritvijo smo iveri {e dodatno pomleli. Meritve so opravili na In{titut Jozef Stefan, Oddelek za fiziko nizkih in srednjih energij. V vzorcih smo dolo~ili vsebnost slede~ih elementov: K, Ca, Ti, Cr, Fe, Ni, Cu, Zn, As, Pb, Rb in Sr. Mini blok metoda Iz droga smo izdelali vzorce velikosti 0,5 × 1 × 3 cm. Polovica vzorcev je bila izdelana iz impregniranega, druga polovica pa iz neimpregniranega osrednjega dela droga. Kot kontrolo pa smo uporabili {e vzorce izdelane iz beljave sve‘e posekane jelovine. Polovico vzorcev smo pred izpostavitvijo izpirali z navadno vodo, kot je opisano v prej{njem poglavju. Vsem vzorcem smo dolo~ili maso v absolutno suhem stanju in jih nato sterilizirali s pomo~jo pare. Sterilne lesne vzorce smo vstavili na hranilno goji{~e (PDA, Difco), ki je bilo preraslo z micelijem lesnih gliv. Vzorce smo polagali na mre‘ico in s tem prepre~ili stik vzorcev z goji{~em. Uporabili smo naslednje izolate gliv Slika 1. Petrijevka z vzorci po {tirih tednih izpostavitve beli hi{ni gobi (P. monticola) v skladu z mini blok metodo (Foto: Miha Humar). ijaLes 56(2004) 10 raziskave in razvoj rjave trohnobe: Gloeophyllum trabeum – tramovka (Gt2) (ZIM L017), Antro-dia vaillantii – bela hi{na goba (Pv2) (ZIM L037), Poria monticola – bela hi{na goba (Pm2) (BAM 102) in Leu-cogyrophana pinastri (Yf) (HPT 595) (Raspor in sodelavci, 1995). Izolata A. vaillantii in L. pinastri sta po na{ih predhodnih raziskavah tolerantna na baker (Pohleven in sodelavci, 2002). Petrijevke z vzorci so bile postavljene v rastno komoro (25 °C, RH = 75 %). Po osmih tednih izpostavitve smo vzorce odstranili z goji{~a, jih o~istili in jim gravimetri~no dolo~ili izgubo mase. Rezultati in razprava Kemijska analiza za{~itenega droga je pokazala, da odpadni les vsebuje velike koli~ine kroma (3.573 ppm), arzena (1.933 ppm), bakra (3,6 ppm) in tudi cinka (219 ppm) (preglednica 1). Presenetila nas je relativno nizka vsebnost Cu spojin. V lesu smo dolo~ili v pov-pre~ju 3,6 ppm Cu, kar je sicer tri krat ve~ kot v neza{~itenem lesu, vendar bistveno manj kot As in Cr spojin (preglednica 1). Na podlagi sestave za{~it-nih pripravkov CCA smo pri~akovali, da bomo dolo~ili tudi vsebnost Cu v tem obmo~ju. Glavni vzrok za tako Preglednica 1. Vsebnost kemijskih elementov v za{~itenem drogu in primerjava z literaturnimi podatki o vsebnosti kemijskih elementov v neza{~itenem lesu Element Za{~iten les Neza{~iten les* ppm As 1.933,3 1-0,1 Ca 1.144,0 1.000-100 Cr 3.573,3 10-1 Cu 3,6 1-0,1 Fe 15,4 1.000-100 Pb 2,5 Sr 4,6 100-10 T ii 19,0 100-10 Zn 218,7 100-10 * Fengel in Wegener, 1989 nizko vsebnost bakra je po vsej verjetnosti njegovo izpiranje iz lesa tekom ‘ivljenjske dobe. Ta predpostavka je {e posebej verjetna, saj na Tolminskem letno v povpre~ju pade med 2.000 in 2.500 mm padavin (ARSO, 2004). Hughes (1999) poro~a, da se iz lesa v povpre~ju izpere med 0,1 in 1 % Cu spojin letno, odvisno od postopka za{~ite, kvalitete fiksacije, tal ... Mo‘no je tudi, da za{~itno sredstvo v teh drogovih ni bilo pravilno fiksirano (nizke temperature, padavine), zato se je Cu iz lesa lahko bistveno hitreje izpiral, saj je fiksiranje Cr in As spojin v primerjavi z Cu hitrej{e (Hughes, 1999). Poleg nizke vsebnosti Cu spojin nas je presenetila visoka vsebnost cinka (219 ppm), ki je bistveno vi{ja od normalnih vrednosti (10-100 ppm) (Fengel in Wegener, 1989). Visoka vsebnost cinka je lahko posledica dejstva, da je za{~itni pripravek poleg Cu, Cr in As spojin vseboval tudi Zn spojine. Druga mo‘nost pa je, da je med pripravo vzorcev pri{lo do kontaminacije s cinkom. Med izpiranjem lesnih drobcev z navadno vodo smo iz lesa v sedmih dneh izprali v povpre~ju 13,6 % kromovih in 12,4 % arzenovih spojin (preglednica 2). Ta dele‘ je relativno nizek, saj smo izpirali lesne drobce, kjer je specifi~na povr-{ina bistveno ve~ja kot pri masivnem lesu droga. Vsebnost bakrovih spojin je po izpiranju celo nekoliko narasla. Vzrok za to je verjetno tudi velika nehomogenost vzorcev. Ti rezultati nakazujejo, da ob ponovni uporabi ne bo pri{lo do intenzivnej{ega izpiranja, v kolikor bi ostale dimenzije primerljive. Po drugi strani, pa zmletega odpadnega za{~itenega lesa ne moremo uporabiti za prekrivanje tal ob Preglednica 2. Vsebnost Cr, Cu in As po sedemdnevnem izpiranju Cr Koncentracija Cu As elementov (ppm) CCA - neizpran 3.573,4 3,6 1.933,3 CCA - izpran 3.086,6 5,2 1.693,4 okrasnih rastlinah v parkih, kar je {e posebej popularno v ZDA (Townsend in sodelavci, 2003). V petdesetih letih uporabe se je iz lesa izprala ve~ina bakrovih spojin, zagotovo pa tudi dobr{en del kromovih in ar-zenovih. Zato nas je zanimalo, kak{na je odpornost droga na lesne glive po petdeset letih uporabe. V raziskavo smo namenoma vklju~ili le glive rjave trohnobe, saj te pogosteje najdemo na lesu iglavcev kot glive, ki povzro~ajo belo trohnobo (Green, 1997). Po drugi strani pa je znano, da so glive rjave tro-hnobe manj ob~utljive na te‘ke kovine kot glive, ki povzro~ajo belo trohnobo (Humar in Pohleven, 2000). Vzorci izdelani iz delov droga, ki je bil prepojen z za{~itnim pripravkom, so v osmih tednih izpostavitve izgubili med 1,7 % in 5,6 % mase. Najmanj je vzorce razkrojila bela hi{na gobe (A. vaillantii), ki je v osmih tednih razkrojila le 1,7 % mase vzorca. Ta gliva je tolerantna na bakrove pripravke, o~itno pa je, da ne razkraja lesa, ki vsebuje veliko arzenovih spojin. Po drugi strani je vzorce najbolj razkrojila tramovka (G. trabeum), ki je na baker mo~no ob~utljiva, vi{je koncentracije arzena pa o~itno ne zavirajo razkroja tako mo~no kot pri ostalih glivah. Kljub vsemu je izguba mase impregni-ranih vzorcev deset krat manj{a od izgube mase kontrolnih vzorcev (preglednica 3). Dodatno izpiranje ni vplivalo na izgubo mase. Pri izpranih impregniranih vzorcih, izpostavljenih glivam rjave trohnobe, smo ugotovili popolnoma ijaLes 56(2004) 10 raziskave in razvoj Preglednica 3. Izgube mas izpranih in neizpranih vzorcev, izdelanih iz impregniranega ter neimpregniranega dela droga in kontrolnih vzorcev izdelanih iz neimpregnirne jelovine, po osmih tednih izpostavitve glivam rjave trohnobe. Standardni odkloni so podani v oklepajih. Tip vzorcev Gliva Izguba mase (%) Impregniran del - neizprano A. vaillantii 1,7 (0,8) L pinastri 2,7 (0,9) P. monticola 2,4 (0,5) G. trabeum 5,6 (1,6) Impregniran del - izprano A. vaillantii 1,8 (0,8) L pinastri 2,6 (0,3) P. monticola 2,7 (0,2) G. trabeum 4,3 (0,7) Neimpregniran del droga A. vaillantii 1,6 (1,0) L pinastri 9,4 (10,1) P. monticola 30,3 (13,0) G. trabeum 48,7 (8,9) Kontrola - jelovina A. vaillantii 20,5 (5,2) L pinastri 172 (6,0) P. monticola 40,8 (10,2) G. trabeum 56,2 (6,8) primerljive izgube mase, kot pri neiz-pranih vzorcih (preglednica 3). Manj{o izgubo mase kot pri kontrolnih smo opazili tudi pri vzorcih, izdelanih iz osrednjega dela droga, kar nakazuje, da je del biocidov difundiral tudi v jed-rovino. To je {e posebej opazno pri glivah A. vaillantii in L. pinastrii (preglednica 3). Sklepi V petdesetih letih uporabe se je iz droga izprala ve~ina bakrovih spojin. V lesu so ostale le kromove in arzenove soli. Med naknadnim laboratorijskim izpiranjem smo iz lesnih drobcev v sedmih dneh izprali {e 13,6 % kromovih in 12,4 % arzenovih spojin. Kljub dejstvu, da se je v petdesetih letih uporabe iz lesa izprala ve~ina bakra, je preostanek biocidov v lesu {e u~inkovito pre-pre~il glivni razkroj lesa. Na podlagi tega sklepamo, da je odpornost za{~i-tenega lesa po uporabi {e vedno zadostna in ga lahko ponovno uporabimo, vendar v razmerah, kjer ne bo izpostavljen intenzivnemu mo~enju. Zahvala Hvala Matja‘u Feltrinu univ. dipl. in‘. les. za koristne informacije o izvoru elektri~nega droga. literatura Amartey S.A., Humar M., Pohleven F. 2003. Recycling of CCA/CCB treated wood waste through bioremediation. Drev. Výsk, 48: 1-12 ARSO, 2004. Klimatski podatki, http:// www.arso.gov.si/cd/klima1 Biocidal Products Directive (98/8/EC). 1998. Official Journal of the European Communities L 123, 1- 63 4. 5. 6. S. 9. 10. 11 Connell M. 2004. Issues facing preservative suppliers in changing market for treated wood. Bruselj, COST E22, 8 Fengel D., Wegener G. 1989. Wood; Chemistry, Ultrastructur, Reactions. Berlin, New York, Walter de Gruyter, 58-258 Green III F., Highley T.L. 1997. Mechanism of brown-rot decay: Paradigm or paradox. International Bio-deterioration & Biodegradation, 39: 113-124 Helsen L., Van den Bulck E., Van Bael M.K., Van-hoyland G., Mullens J. 2004. Thermal behaviour of arsenic oxides (As2O5 and As2O3) and the influence of reducing agents (glucose and activated carbon). Thermochimica Acta, 414: 145-153 Hughes A.S. 1999. Studies on the fixation mechanisms, distribution and biological performance of copper based timber preservatives. Ph. D. thesis, London, Imperial College of Science, Technology and Medicine: 313 Humar M. 2004. Za{~ita lesa danes - jutri. Les, 56: 184-185 Humar M., Pohleven F. 2000. Zna~ilnosti razkroja lesa z rjavo trohnobo. Les, 52: 229-234 Incineration of Waste Directive (2000/76/EC). 2000. Official Journal of the European Communities L 332, 91-112 12. Pohleven F. 1998. The current status of use of wood preservatives in some European countries – summary of the answers to the questionnaire – the last correction in February 1998. Bruselj, COST E2, 2 Pohleven F., Humar M., Amartey S.A., Benedik J. 2002. Tolerance of Wood Decay Fungi to Commercial Copper Based Wood Preservatives. International Research Group on Wood Preservation. IRG/WP 02-30291, 12 Raspor P. , Smole-Mo`ina S., Podjavor{ek J., Pohleven F., Gogala N., Nekrep F.V., Rogelj I. Hacin J. 1995. ZIM: zbirka industrijskih mikroorganizmov. Katalog biokultur; Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Katedra za biotehnologijo, 98 Ribeiro A.B., Mateus E.P., Ottosen L.M., Bech-Nielsen G. 2000. Electrodialytic removal of Cu, Cr, and As from chromated copper arsenate treated timber waste. Environmental science and technology, 34: 784-788 Stephan I., Peek R.D. 1992. Biological detoxification of wood treated with salt preservatives, The international research group for wood preservation, IRG/WP 92-3717, 12 Townsend T.G., Solo-Gabriele H., Tolaymat T., Stook K. 2003. Impact of chromated copper arsen-ate (CCA) in wood mulch. The Science of the Total Environment, 309: 173–185 13. 14. 15. 16 17 ijaLes 56(2004) 10 i 2. 3. raziskave in razvoj UDK: 630*176.1 (Platanus sp.) 630*811 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Platana (Platanus sp.) – les, skorja in kulturna zgodovina* Plane (Platanus sp.) – wood, bark and cultural history avtor Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, SI-1000 Ljubljana izvleček/Abstract Platanus je edini rod dru‘ine platanovk (Platanaceae). Platane uspevajo v severnem zmernem pasu (Evropa, Sev. Amerika in Azija). Poznamo pribl. 10 vrst platan in hibrida med vzhodno in zahodno platano (javorovolistna platana, Londonska platana, P. X hispanica), ki pa je hkrati najpomembnej{i predstavnik rodu. Podan je opis anatomije lesa, skorje in bolezni. V ~lanku se diskutira o izvoru imena platana in Platanus. Poudarjena je kulturna zgodovina vzhodne platane (Platanus orientalius L.). Platanus is the only genus of the family Platanaceae. The planes are distributed over north temperate regions and species occur in Europe, North America and Asia. There are about 10 species as well as a hybrid between the Oriental and American planes (London plane, P. X hispanica), which is the most important member of the genus. A description is given of the wood and bark anatomy and deseases. The article also discusses the source of the tree-name plane and Platanus. Emphasis is placed on the cultural history of the Oriental plane (Platanus orientalis L.). Klju~ne besede: platane, zgradba lesa, in skorje, poimenovanje, zgodovina Keywords: planes, wood and bark anatomy, source of the name, history Morfologija in areal Platane (Platanus) so edini rod dru‘ine platanovk (Platanaceae) s pribl. desetimi recentnimi vrstami v Sev. Ameriki (ju‘no do Mehike), v ju‘ni Evropi in v Aziji do Himalaje. Paleontologi ji sledijo do krede. So mogo~na drevesa, visoka do 40 m in ve~, z izjemno ko{a-timi kro{njami in zelo debelimi, v visoki starosti praviloma izvotljenimi, debli. Vzhodna platana (Platanus orientalis L., angl. Oriental plane, it. platano orientale, nem. Morgenländische Platane, tur. Cinar, Dogu Cinari) je avtohtona v vzhodnem Sredozemlju in Mali Aziji. Uspeva ob rekah in je naj-va‘nej{i element logov. Ni predmet gospodarjenja z gozdovi in le redko jo sre~amo v ~istih sestojih. V jugozahodni Anatoliji se dru‘i predvsem z vzhodnim ambrovcem (Liquidambar orientalis), navadnim oleandrom (Ne-rium oleander), stiraksom (Styrax offici-nalis), navadno konopljiko (Vitex agnus-castus) in navadnim derakom ali bod~ecem (Paliurus spina-christ), v severozahodni in severni Anatoliji z velikim jesenom (Fraxinus excelsior), Zahvaljujem se kolegu Martinu Zupan~i~u s Katedre za tehnologijo lesa, BF za odli~no izdelane preparate in mikrografije lesa in skorje. Zahvala velja tudi kolegi dr. D. Jurcu z Gozdarskega in{tituta Slovenije za sliki 2 in 3. malim jesenom (Fraxinus ornus), kav-ka{kim jesenom (Fraxinus oxycarpa), vzhodno jel{o (Alnus orientalis) in ~rno jel{o (Alnus glutinosa) in ob Kaspiku s kavka{ko zelkovo (Zelkova carpini-folia), kastanjevolistnim hrastom (Quercus castaneifoila), kavka{kim krilatim ore{kom (Pterocarya fraxi-nifolia) in vzhodno jel{o (Alnus orientals). Listi vzhodne platane so preme-njalno name{~eni, dlanasto deljeni, ve~inoma 5-krpi, zareze med krpami so zelo globoke, krpe so ponovno krpate. [irina listov je 15-30 cm. Sprva so dlakavi, pozneje goli in zgoraj ble-{~e~i (Brus 2004). Plodovi so enosemenski ore{ki z ohranjenim vratom, obdanim s kodelji~a-stim obro~em dolgih {~etin, zdru‘eni v glavi~asta soplodja s premerom do 25 mm. Na skupnem, do 15 cm dolgem peclju, so 3-4 (6) soplodja. Vzhodna platana ni odporna proti mrazu. V Sloveniji je zelo redka (Vol~ji Potok, okolica Gorice). Ameri{ka platana (Platanus occiden-talis L, angl. American sycamore, American planetree, buttonwood, buttonball, whitewood, alamo) uspeva v dr‘avah vzhodno od Great Plains, prav tako na aluvialnih tleh vzdol‘ potokov in rek. Dru‘i se z ameri{ko bukvijo (Fagus grandifolia), sladkornim javor- ijaLes 56(2004) 10 raziskave in razvoj Slika 2. Javorovolistne platane (Platanus X hispanica) v ljubljanski Zvezdi. Ogro‘ajo jih listna rjavost in platanova ~ipkarica (foto D. Jurc) jem (Acer saccharum), ameri{kim jesenom (Fraxinus americana), ~rno brezo (Betula nigra), hikorijevcem (Carya ovata), Ohiovskim kostanjem (Aescu-lus glabra) in ameri{kim ambrovcem (Liquidambar styraciflua). Listi so plitvo krpati. Na peclju je obi~ajno eno so-plodje. V Evropi je na splo{no zelo redka. Pri javorovolistni platani, ki je najverjetneje kri‘anec obeh platan (P. occi-dentalis X P. orientalis = P. acerifolia (Ait.) Willd. = P. X hybrida Brotero = P . X hispanica), sta na skupnem peclju obi~ajno 1-2(3) glavi~asta soplodja s premerom do 25 mm. Prav {tevilo soplodij, ki je med {tevilom soplodij star{ev, naj bi bil dokaz njenega izvora. Nekateri menijo, da je javorovolistna platana kulturna oblika vzhodne platane. Javorovolistna platana naj bi nastala pribl. 1. 1650 nekje v južni Evropi. Sodi med najbolj mogočna drevesa. Platana v Medlogu pri Celju ima obseg 777 cm in meri v višino 45 m. Tista pred Cankarjevim domom v Ljubljani pa 580 cm (Brus (2004). Javorovolistna platana sodi tudi med najpriljubljenejša mestna drevesa v Evropi. V Londonu (“London plane”!) suvereno prevladuje. Prvič je bila Londonska platana omenjena 1663, kar pa ni moglo preprečiti poimenovanja “Hispanica” (cf. Johnson 1978). Izjemna rastnost in vitalnost je prav gotovo lastnost hibridov. Odlično se da polardirati (slika 4), kar je koristno v utesnjenem mestnem okolju in za utrditev mehanske trdnosti. Platane ogrožajo predvsem: • Apiognomonia veneta (Sacc. & Speg.) Höhn.; konidijska oblika: Gleosporium platani Oudem.), listna rjavost (rjavenje). Najočitnejši simptom so velike nekroze, ki se pojavljajo vzdolž listnih žil (“antraknoza”). Okuženi listi predčasno odpadajo. Popki ne odženejo ali le šibko, pri čemer mladi listi odmirajo in se sušijo. Apiognomonia lahko povzroči tudi nekrozo skorje. Na odmrli skorji se spomladi tvorijo spore, s katerimi se listi znova Slika 3. Platanova ~ipkarica (Corythuca ciliata) (foto D. Jurc) ijaLes 56(2004) 10 raziskave in razvoj Slika 5. Platon okužijo (Jure, D. 2000). • Corythuca ciliata Say, platanova čipkarica iz reda stenic (Hemi-ptera) in družine mrežastih stenic (Tingidae) (slika 3). V domovini je razširjena v arealu ameriške platane, sicer pa napada tudi vzhodno in javorovolistno platano. Odrasle stenice sesajo sokove iz listov, takoj ko se razvijejo. To povzroča značilne izgube klorofila v obliki drobnih rumenih pegic. Poškodbe se največkrat pojavijo ob glavnih listnih žilah in na listnih pecljih (Bukovnik 2004, Jure, M. 2000). • Po 2. svet. vojni je začela ogrožati vse tri platane gliva (Ceratocystis fimbriata Lsp. platani), platanov obarvani rak (“cancer stain”), ki prodira skozi mehanske rane v skorji in uniči drevo v nekaj letih. V Sloveniji k sreči še ni bila ugotovljena, vendar je zlasti v Sredozemlju splošno razširjena. Terminologija Ime “platana” (nem. Platane, angl. plane, it. platano) je izposojeno iz lat. pla-tanus, ki je bilo privzeto po gr. pläta-nos. Logično se ponuja zveza z gr. platys (nlaxvQ “širok”, “plosk”, saj ima platana zelo široko krošnjo (cf. Dros- ijaLes 56(2004) 10 dowski 1989, Bertelsmann Wörterbuch, Herkunfswörterbuch 1994). Tudi Platon, ki se je prvotno imenoval Aristocles, je dobil svoje ime po širokem prsnem košu ali morda po širokem čelu (cf. Demandt 2002, Wordsworth Dictionary of Phrase & Fable 1995). Grška označba plätanos uteg-ne(?) izvirati iz neugotovljenega azijskega jezika in gre morda za naključno koincidenco z grško besedo platys. Beljava in jedrovina Status barvno neizrazite debelne sredice ni povsem jasen. Po Grosserju (1977) je beljava “ozka do široka, belkasta ali tudi rumenkasta do rahlo rdečkasta, ki se komajda loči od rdeč-kastosive jedrovine. Parjena je vinsko rdeča, ki postane kasneje rdečerjava do rjava”. Po drugih virih je jedrovina rdeč-kastorjava (Erlbeck et al. 2002, Holzlexikon 1993). Schweingruber (1990) označuje platane kot drevesa “ohne Farbkern”, tj. brez obarvane jedrovine oz. črnjave ali nasploh brez jedrovine? Po Brazierju in Franklinu (1961) naj bi bila jedrovina platane bela ali belkasta, podobno kot pri javorju ali belemu gabru (znak 69) ali pa rožnata z rdečkastim odtenkom kot pri bukvi (znak 71). Novejše raziskave kažejo, da naštete vrste nimajo jedrovine oz. črnjave, pač pa po ranitvi nastane dis-kolorirani les (wound-initiated discoloured wood) (cf. Torelli 2003). Pan-shin in de Zeeuw (1980) sta previdna: “Jedrovina je svetlo- do temnorjava ali rdečkastorjava, če se jo da ločiti”. Les Lesa platan praktično ni mogoče ločiti (Brazier in Franklin 1961, Greguss 1945, Grosser 1977, Schweingruber 1990). Les je difuzno aH polvenčasto porozen (Carlquist 1988) z zelo številnimi in drobnimi porami s premerom 30...75...105 |^m in gostoto 55.. .85.. .110/mm2 prečnega prereza (Wagenführ 1996). Premer por se zmanjšuje in njihova gostota na enoto prečnega prereza povečuje v smeri kasnega lesa. Premer por se pri ameriški platani povečuje v smeri od str-žena proti kambiju (Taylor in Wooten 1973). Po Grosserju (1977) je premer por pri javorovolistni platani vselej pod 75 |jm in število por 100-150/ mm2. Greguss (1945) dopušča možnost, da je število trahej oz por v ranem lesu ameriške platane nekoliko večje. Pri zahodni platani je prostorninski delež trahej 51,9 %, vlaken 28,9 % in trakov 19,2 % (Panshin in de Zeeuw 1980). Letnice so dokaj razločne. Označuje jih nekaj vrst debelostenih, tangencialno sploščenih celic osnovnega tkiva. Tip osnovnega tkiva različni avtorji različno interpretirajo. Osnovno tkivo naj bi bilo iz vlaknastih traheid (Brazier in Franklin 1961, Panshin in de Zeeuw 1980), iz traheid in libriform-skih vlaken (Greguss 1945), vlaknastih traheid in libriformskih vlaken (Grosser 1977, Schweingruber 1990). Pri Platanus racemosa z jugozahoda ZDA so nepreforirani gosto piknjavi trahe-alni elementi kasnega lesa najverjetneje traheide, širša vlakna ranega lesa pa vlaknaste traheide (Carlquist 1988). O problematiki razlikovanja vlaken, glej Torelli (1998 a). Traheje so zelo številne in imajo enostavne perforacije, zlasti ožje, tudi lest-vičaste perforirane ploščice, večinoma z malo, redkeje do pribl. 20 široko razmaknjenimi “klini”. Intervaskularne piknje so nasprotne v izrazitih vodoravnih linijah aH lestvičaste. Pore ranega lesa so večinoma v gnezdih, pore kasnega lesa pa posamez ali v majhnih nepravilnih skupinah. Dolžina trahejnih členov in vlaken (pri Ameriški platani v povprečju 0,63 mm oz 1,08 mm /Panshin in de Zeeuw 1980/) in razlika med njimi kaže na m raziskave in razvoj evolucijsko primitivnost (cf. Torelli 1998 b). Trakovi so ozki do zelo {iroki, 1-12 redni, 2…4/mm tangencialnega prereza in prek 2 mm visoki. [ir{i trakovi so vidni s prostim o~esom. Trakovi so v obmo~ju letnic kolen~asto raz{irjeni (pe{anje apikalne intruzivne rasti vlaken in posledi~no zmanj{evanje tlaka v tangencialni smeri, cf. Torelli 1998 b). Trakovno tkivo je ve~inoma homogeno, redkeje s kvadratastimi robnimi celicami, ~esto z rombskimi kristali kalcijevega oksalata. Piknje med trakovi in trahejami so podobne intervas-kularnim, vendar so manj{e. Aksialni parenhim je predvsem v kasnem lesu precej obilen, prete‘no apotrahealen in med vlakni osnovnega tkiva razporejen difuzno ali difuzno v agregatih. Zaradi {irokih trakov ima platanovina v radialnem prerezu zna~ilna dekorativna “zrcalca”. Platanovina ima fino teksturo (angl. close-textured) z izrazitimi “zrcalci” zaradi {irokih trakov v radialnem pre- rezu. Za ameri{ko platano je zna~ilna tudi izmeni~no zavita rast (angl. interlocked grain, nem. Wechseldrehwuchs), kar je sicer posebnost tropskih lesov (cf. Panshin in de Zeeuw 1980). Les je srednje gost z ustreznimi fizikalnimi in mehanskimi lastnostmi (cf. Erteld 1957, Wagenführ 1996): gostota v absolutno suhem stanju (ρo) 380…580…650 kg/m3, gostota v zra~-no suhem stanju (ρ12) 420…620…680 kg/m3, linearni skr~ek βl = 0,5 %, βr = 4,5…5,0 %, βt = 8,4…8,7 %, volumen- Les 56(2004) 10 raziskave in razvoj ski skr~ek βv = 13,7…14,2 %, tla~na trdnost (σtp//) 38…46…53 N/mm2, upogibna trdnost (σup//) 70…99…107 N/mm2, udarna `ilavost (a) 3,8…7,0…127 J/cm2, trdota (HB// 44…46…52 N/mm2, razcepna trdnost (σs) 0,8…1,4 N/mm2. Les ni odporen proti vremenskim vplivom in biolo{kim {kodljivcem (cf. Panshin in deZeeuw 1980). Med su{enjem se ve‘i in poka (su{ilni program E, Handbook of Hardwoods, Princess Risborough, London 1981). Dimenzijska stabilnost po su{enju je slaba. Precej dobro se obdeluje, zlasti stru‘i. Parjen se dobro krivi. Te‘ko se cepi. Bogato teksturiran les se v masivnem stanju ali v obliki radialnih furnirjev uporablja za dragoceno pohi{tvo. Uporablja se tudi za pode, ro~aje, za furnirske zaboje za zelenjavo in sadje, neko~ tudi za sode za sladkor in moko (les je brez barve, vonja in okusa!) in mesarska tnala. Skorja in listi delujejo adstringirajo~e. Skorja (Holdheide 19 51 ) Razmeroma tanka gladka skorja je zelo zna~ilna. Belkasto lubje se neenakomerno lu{~i v nepravilnih krpah. Rezultat je mozaik iz zelenkastih, rjavkastih in sivkastih polj, ki spominja na stare, ve~krat prekrite odstopajo~e tapete. Vaucher (1997) tak{no skorjo uvr{~a v tip 11, (tudi Parrotia persica, Cydonia sinensis, Pinus bungeana). [iroki trakovi delijo skorjo v ozke radialna polja z lokasto izbo~enim tkivom. Skorja je debela 4-5 mm in stara 12-15 let. Letne prirastne plasti oz. branike v ‘ivi in mrtvi skorji se vidijo s prostim o~esom in so zna~ilno drobno valovite. Skleroza trakov letno napreduje proti kambiju, medtem ko ozki pasovi tkiva med njimi ostanejo nespremenjeni (kot pri jel{i!). Izbo~eni deli ranega flo- ema (li~ja), kjer je najve~ sitastih cevi, kasneje prav tako olesenijo. Tudi tukaj ostanejo bolj ali manj ozki parenhimski deli nespremenjeni, tako da se izmenjujejo valoviti pasovi olesenelega in neolesenelega tkiva. Vsak letni prirast-ni pla{~ oz. branika vsebuje zunanji oleseneli in notranji neoleseneli pas. Trakovi sklerozirajo ‘e v prvem letu, rani floem pa v drugem letu po kola-biranju sitastih cevi. Popolna kompre-sija sitastih cevi v ozke, nepravilne hru-stan~aste floemske pasove je posledica rasto~ih in kasneje olesenelih paren-himskih celic. Zaklju~ek branike tvorijo 2-3 celice {iroki parenhimski pasovi. Trakovi so do 0,4 mm {iroki, do 11-redni, 10-13/cm in skoraj brez izjeme ravni. Kot pri jel{i sklerozirajo v pravilnih presledkih. Sklereide delno s kristali. Sklereide v obliki kamen~ic in olesenelih kristalnih celic. Floemska (“likova”) vlakna manjkajo. Dilatacija v zunanjih plasteh skorje je zaradi zgodnje tvorbe ritidoma (lubja) {ibka in omejena na trakovne celice. Trakov- ijaLes 56(2004) 10 raziskave in razvoj no tkivo se v tangencialni smeri nekoliko zamakne, pri ~emer se celi~ni prameni s pre~nimi delitvami nekoliko podalj{ajo. Periderm sestoji iz 4-5 plasti tankostenih nepravilnih gobastih plutnih (felogenskih) celic, ki jim v centripetalni smeri sledi nekaj plasti “kamene” plute (nem. Steinkork), felo-gen in dobro razvit feloderm. Lubje se odstranjuje oz. oddvaja na lokaciji “kamene” plute. Lubne luske so debele 1-4 mm in vsebujejo 3-8 letnih prirastnih plasti. Sledi, da se deblo ne “guli” vsako leto na istem mestu, temve~ morda vsaka tri leta (mozaikast videz!). Javorolistna platana je zelo priljubljena in “primerna” kot parkovno, alej-no ali cestno drevo (Straßenbaumliste 1991). Platana v kulturni zgodovini @e v stari Perziji, Gr~iji in Rimu so cenili vzhodno platano zaradi izjemne lepote in goste sence. Zevs, spremenjen v belega bika, je ugrabil prelestno Evropo, feni~ansko princeso, h~erko kralja Agenorja (ali po Ilijadi Feniksovo h~erko). Odvedel jo je z njenega doma v Mali Aziji na Kreto, kjer sta pre‘ivela 100 let (!) tra-jajo~o poro~no no~ pod platano v Gortynu , ko so se rodili Minos, Rada-mantus in Sarpedon. V spomin na bo-‘ansko poroko odtlej platana ni ve~ odvrgla listov. Platano omenjata Teo-frast (1.9.5) in Plinij “Starej{i” (12.11). Evropino platano iz Gortyna lahko vidimo na srebrnem kovancu iz ~asa Aleksandra Velikega iz l. 340 pred n.{. Zdaj je na Kreti znanih 29 primerkov zimzelene platane! Morda gre za starodavno mutacijo sicer listopadnega drevesa. Zimzelene platane {e vedno zbujajo pozornost pri ljudeh. Tako naj bi neka platana nehala odmetavati liste in tako postala nesmrtna, potem ko so Turki nanjo obesili pravoslavnega du- m hovnika. Po neki drugi legendi spet, se je sv. Janez pred roparji zatekel v votlo deblo platane, vendar so ga odkrili in ubili. Odtlej platana ni ve~ odvrgla listov (Baumann 1999). Plinij “Starej-{i” pozna {e platano iz Apameje v Frigiji, kamor je Apolon obesil Mars-yasa, da bi ga odrl. (Plinius “Starej{i” 16.240.). Tudi sicer je Apolon povezan s platano. Pavzanija (2.34.6) opisuje tempelj Apolona Platanistiosa v bli‘ini Trojize na Peloponezu, ki je o~itno stal na mestu njemu posve~enega drevesa. Opozarja tudi na platanov gaj na re~-nem otoku Eurotasa v [parti, kjer so mladeni~i {e vedno uprizarjali roko-borske boje (3.14.8). Prav tako (7.5.2) povzema legendo o Aleksandru Velikem. Po lovu v Pago{kem gorovju je vojskovodja zaspal pod platano, posve-~eni boginjam usode. V spanju so se mu prikazale parce – boginje usode in mu ukazale naj tukaj takoj ustanovi mesto. Prebivalci Stare Smirne so se so se preselili v Novo Smirno. Aleksandrova platana je ovekove~ena na kovancu iz l. 245 n.{. (Demandt 2002). V bli‘ini mesta Magnezija (odtod ime za magnezijo!) ob reki Meander, ki se izliva v Egejsko morje (tur. Büyük Menderes; meander - generi~no ime za vijugast potek oz. zavoj!) je rasla platana, v kateri se je ljudem prikazal Dioniz. Dioniz ve~krat nosi pridevek “drevesni bog” (dendreus, dendriteds, endendros iz. gr. dendron “drevo”) (Demandt 2002). Altis v Olimpiji je bil eden najslavnej-{ih svetih gajev. Zasnoval naj bi ga sam Heraklej (=Herkules) za svojega o~eta Zevsa. Danes rastejo tukaj bori, vendar so {e za ~asa Pavzanije (2. stol. pr.n.{.) tam rasle platane. Znamenita je Kserksova platana. Ne-sre~no zaljubljeni vojskovodja je po porazu pri Salamini (480 pred n.{.) pri Kallatebosu, vzhodno od Sard v Lidiji in blizu prehoda ~ez reko Meander, na- letel na mogo~no platano. Zleknil se je v njeno gosto senco in v odsotnosti svoje ljubljenke ves nesre~en v lepi ita-lijan{~ini zvonko zapel svoj znameniti largo ali bolje larghetto. Ombra mai fu di vegetabile cara ed amabile Soave piu. (Nikdar zelenja senca tako prijetna in ljuba bila ni.) To se je lahko zgodilo le v edini ko-mi~ni Händlovi operi Serse, kot se po italijansko pravi Kserksu (prva izvedba 1738). Zgodba je povzeta po Herodotu (7.31). Italijanskega jezika takrat {e ni bilo. Libreto je napisal Italijan Mina-to).Veliki zgodovinar pi{e, da je bil kralj tako navdu{en nad njeno hladno senco, da jo je ovesil z zlatom in pri njej pustil stalnega stra‘arja (Herodot 7.31). Na istem vojnem pohodu naj bi se v Siriji neka platana spremenila v oljko (Plinij “Starej{i” 17.242). To je moral biti omen (pomenljiv znak). Kot je bila pla-tana drevo (pora‘encev) Perzijcev, je bila oljka drevo (zmagovitih) Grkov, ki so pod Temistoklejem premagali Perzijce. Pol tiso~letja kasneje se je Aelian v svojih “Pisanih dogodiv{~i-nah” nor~eval iz Kserksa, ki je zaradi platane izgubil srce, jo ovesil z dagoce-nostmi in jo za{~itil s stra‘arjem, kot da gre za gospo iz njegovega harema. Aelian je kritiziral barbarsko slo po razko{ju. Pripominja, da ~love{ki nakit nikakor ne more pove~ati ali poudariti sicer{nje platanine naravne lepote (cf. Demandt 2002). ^lani Emmanuelskega kolegija v Cam-bridgeu so pred dvesto leti posadili vzhodno platano, ki ob mno‘ici javoro-volistnih platan (“London plane”) v Angliji velja za redkost. Seme so prinesli prav s termopilskega boji{~a (cf. Par-kenham 1996). In {e nekaj, Kserks je bil Les 56(2004) 10 raziskave in razvoj tedaj na bojnem pohodu proti Grkom. Bil je pora‘en pri Termopilah. Emma-nuelska platana je zato tudi simbol svobode, saj ob propadu Perzijcev hkrati slavi demokracijo (Pakenham 1996). Platana z gr{kega otoka Kosa je {e slav-nej{a. Ljudje verjamejo, da je v 5.stol. pr.n.{. pod njo u~il medicino svoje u~ence veliki Hipokrat. Stoji na elegantnem trgu ob bizantinski kupoli, pod katero je ~udovit tur{ki vodnjak. Platano so neko~ podpirali helenisti~ni stebri, ki so jih razmajali {tevilni potresi. Danes je njeno deblo zavarovano z veliko zeleno kovinsko re{etko. ^e je to res Hipokratova platana, potem je stara 2500 let in je potemtakem starej{a od potomca Budovega boja (Ficus reli-giosa) v Anuradhapuri v Sri Lanki (potaknjenec originalnega fikusa iz Gan-ge{ke doline, pod katerim je Buda v 6. stol. pr.n.{ do‘ivel razsvetljenje, je v 3. stol. pr.n.{. prinesla na otok v budizem spreobrnjena srilan{ka princesa (Pa-kenham 2002). Deblo votle “Hipokratove” platane ne more biti starej{e od 600-700 let, pa~ pa utegnejo biti prvotne njene korenine, iz katerih je zrasla morda `e ~etrta generacija drevesa (“samokloniranje”!) velikega zdravilca, ki jo turisti in zdravniki z vsega sveta spo{tljivo obiskujejo. Pavzanija (8.23.3) poro~a o mogo~ni platani v arkadskem Orchomenosu, ki jo je z lastnimi rokami posadil Mene-laj, soprog lepe Helene in mlaj{i Aga-memnovov brat, ko je tukaj nova~il voj-{~ake za pohod nad Trojo. Potemtakem je morala biti ta platana za ~asa Pavza-nije stara 1300 let. Slavne so bile platane, ki so poleg oljk, med njimi dvanajst moriai, tis, srebrnih topolov, metale senco na sprehajalne poti v Platonovi Akademiji, imenovani po gaju heroja Akademosa (moriai so bile svete oljke, ki naj bi jih zasadila na atenski Akropoli sama boginja Atena; tako so se kasneje imeno- ijaLes 56(2004) 10 vali tudi njeni vegetativni potomci). Platane je tukaj in na agori posadil Ki-mon, zmagovalec nad Perzijci (agora, starogr{ki trg). Tako pi{e Kimonov biograf Plutarh (cf. Demandt 2002). Po Teofrastu (1.7.1) so rasle platane tudi v Likejonu, gaju Apolona Likej-skega, kjer je u~il Aristotel (dana{nji licej, vi{ja {ola za dekleta!). Korenine platane v Likejonu so se raztezale 15 m dale~ (Plinij “Starej{i” 1.7.1). Platano v Aulisu, kjer so ahajski heroji opravili daritve, preden so se podali pred Trojo, je ovekove~il Homer v Ilijadi (2.307). Dareju, Kserksovemu o~etu, so pokazali platano iz ~istega zlata, ki jo je izdelal veliki jonski umetnik Teodor (Herodot 7.27.2). (Zgodbo o Kserksu `e poznamo.). Ko smo `e pri zlatu, lahko opozorim {e na izvor imena platina. Gotovo ste uganili. Gre za isti izvor, tj. gr. platys “{irok”, “plosk”. Platina je pomanj{evalnica {p. plata (de argento) “srebrna plo{~ica” ({p. plata “srebro”). Ko so platane prenesli na Sicilijo, so jih tako globoko spo{tovali, da so jih zalivali z vinom in za njeno senco zahtevali davek. Dioniz I., siraku{ki tiran s Sicilije, je po Ksenofonovem posredovanju po perzijskem vzoru zasnoval lovski vrt s platanami (paradeisos, “paradi`”) v Regiju (Reghion, danes pokrajina Reggio di Calabria) (Plinij “Starej{i” 7.31). V Teofrastovem ~asu (4,5,6) je bila tam gimnazija (Gymnasium). Ko je Platon okoli l. 390 pr.n.{. obiskal Dioniza, platane {e niso bile velike, vendar je veliki filozof pohvalil njihovo senco. Tako poro~a v svojem Dialogu “Faidros ali o lepem”, kako je Phaidros povabil svojega u~itelja Sokrata na filozofski pogovor pod veliko platano na bregu Ilissosa. Platon se ~udi: “Pri Heri, lep prostor~ek za po~i-tek! Ta platana, tako silna, {iroka in visoka – ~udovita kro{nja in senca pod njo … itd., itd.” (cf. Demandt 2002). Ob koncu Republike je bilo mogo~e najti platane po vsej ju‘ni in srednji Italiji. Marcijal (Marcus Valerius Martialis), pesnik Epigramov/Epigrammata, omenja platano, ki jo je Cezar po svoji zmagi nad Pompejanci pri Mundi 6. aprila 46, posadil v Kordubi. Marcijal v nekem epigramu imenuje mirto, bor in platano naravno dru‘bo bogata{a (cf. Meiggvs 1982). Aristokrat Plinij “Mlaj{i” (12.3.6) (Gaius Plinius Caeci-lius Secundus, ne~ak in adoptivni sin Plinija “Starej{ega”) postavlja platano pred vsa druga drevesa. V njegovi raz-ko{ni toskanski vili (2.6.4.) so imele platane ~astno mesto. Zelo ponosen je bil na svoj, s platanami obsajen hipodrom, podoben tistemu v Rimu (Circus Maximus). Njegov stric Plinij “Starej{i” je bil glede “uvo`enih” vrst druga~nega mnenja. Zanj je bil {kandal prinesti drevo iz tujine samo zaradi sence. [e slab{e je bilo, ko so se Rimljani nau~ili oblikovati pritlikave platane (“drevesni spa~-ki”) (12.13.) in ko je bogat osvobojen su`enj vpeljal nenaravno vrsto iz Gorty-na na Kreti, ki pozimi ni odvrgla listov (12.12.). Veli latinski pesnik Horacij (Quintus Horatius Flaccus) se je hudoval nad razko{nimi vrtovi: “Platana bo izpodrinila brest; grede vijolic, mirte in di{e~ih dreves bodo zamenjale oljke.” (cf. Meiggs 1982). Seneka (Lucius Annae-us Seneca) se je spra{eval: “Zakaj ohranjajo drevesa, ki ne nudijo ni~esar, le senco?” (cf. Meiggs 1982). Znamenita je bila tudi anatolska plata-na, ki so jo cenili na 4000 let (?). Imela je sedem debel. Turki so jo zato poimenovali “sedem bratov”, Grki pa “hepta adelpina”. Evropejci so jo po vojskovodji iz 1. kri`arske vojne (1096), ki je taboril pod njeno kro{njo, imenovali “Godefreuova platana”. Med prvo svetovno vojno so med sed- m raziskave in razvoj mimi debli zgradili ~ajnico, ki je kasneje zgorela. Njena kro{nja naj bi imela premer 112 m (Enzyklopedie der Holzgewächse 1998). Vzhodno platano omenja biblija trikrat, vselej v Starem testamentu (ki je z izjemo nekaj aramejskih odlomkov pisan v hebrej{~ini). V prvi Mojzesovi knjigi (Geneza) (30, 37) beremo: “Jakob si je vzel mu`evne {ibe belega topola, mandeljnovca in platane in jih olupil tako, da so imele bele proge, ker je odkril belino na {ibah”, v Ezekielovi knjigi (31.8): “Cedre v Bo`jem vrtu ji niso bile enake, ciprese s svojim vejevjem ji niso bile podobne. Tudi platane niso imele takih vej kot ona” in v Sira-hovi knjigi (24,14): “Zrasla sem kakor palma v En Gediju, kakor grmi vrtnic v Jerihi, kakor lepa oljka v ravnini, visoko sem zrasla kakor platana.” (Sveto pismo, slovenska izdaja 1997). Zo-hary (1995) navaja, da hebrejski izraz za vzhodno platano armon izvira iz hebrejskega erom “gol”, ker se lubje zlahka odstranjuje, kar pu{~a gola mesta na deblu. literatura 1. Baumann, H. 1999. Die griechische Planzenwelt. Hirmer Verlag, München. 2. Bertelsmann Wörterbuch. Herkunfswörterebuch 1994. Lexikographisches Institut München, Bertelsmann Lexikon Verlag. 3. Brazier, J.D., Franklin, G.L. 1961. Identification of hradwoods – A microscope key. Her Majesty’s Stationery office, London. 4. Brus, R. 2004. Drevesne vrste na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubjana. 5. Bukovnik, U. 2004. ^ipkarica, najpogostej{i {kodljivec platan. http://www.arboretum-vp.si/arboretum/ rastline/nasveti/cipkarica.htm 6. Carlquist, S. 1988. Comparative wood anatomy. Systematic, ecological, and evolutionary aspects of dicotyledon wood. Springer-Verlag, Berlin, etc. 7. Demandt, A. 2002. ýber allen Wipfeln. Der Baum in der Kulturgeschichte. Böhlau Verlag, Köln, Weimar, Wien. 8. Duden Etymologie. Herkunftswörterbuch der deutschen Sprache 1989. Dudenverlaag, Manheim, Leipzig, Wien, Zürich. 9. Enzyklopedie der Holzgewachse – 11. Erg. Lfg. 3/ 98. 10. Erlbeck, R., Haseder, I., Stinglwagner, G.K.F. 2002. Das Kosmos Wald und Forest Lexikon, 2. izd., Kosmos. 11. Erteld, W. 1957. Forstnutzung auf holzkundlicher Grundlage. Neumann Verlag, Radebeul. 12. Greguss, P. 1945. Bestimmung der Mitteleuropäischen Laubhölzer und Sträucher auf xylotomischer Grundlage. Verlag des Ungarischen naturwissenschaftlichen Museums, Budapest. 13. Grosser, D. 1977. Die Hölzer Mitteleuropas. Springer Verlag, Berlin, heidelberg, New York. 14. Herodot (Herodotus) Historien, izd. H.W. Hausig, Stuttgart (Kröner) 15. Holdheide, W. 1951. Anatomie mitteleuropäischer Gehölzrinden. V: H. Freund (izd.) “Handbuch der Mikroskopie in der Technik” V/1:193-235. 16. Johnson, H. 1978. The International Book of Trees. Mitchell Beazley Limited, London. 1 7 . Jurc, D. 2000. Apiognomija veneta na platani. Posvetovanje o varstvu divjega kostanja in platane. Izvle~ki prispevkov , Ljubljana. 18. Jurc, M. 2000. Biologija, ekologija ter zatiranje pla-tanine ~ipkarice (Corythuca ciliata Say). Posvetovanje o varstvu divjega kostanja in platane. Izvle~ki prispevkov, Ljubljana. 19. Leathart, S. 1991. Whence our trees. Foulsham, London, Newe York, Toronto, Sidney. 20. Meiggs, R. 1982. Trees and timber in the ancient Mediterranean world. Clarendon Press,Oxford. 21. Mombächer, R. et al. 1993. Holzlexikon, 3. izd.. DRW-Verlag, Stuttgart. 22. Pakenham, T. 1996. Meeting with remarkable trees. Phoenix Illustrated, London. 23. Pakenham, T. 2002. Remarkable trees of the world. Weidenfeld & Nicolson, London. 24. Panshin, A.J., de Zeeuw, C. 1980. Textbook of wood technology. 4. izd.McGraw-Hill Book Company, New York, itd. 25. Pavzanija (Pausanias). V prevodu Ernsta Meyerja v dveh zvezkih za knji‘ni klub Ex libris, Zürich 1972. 26. Plinij “Mlaj{i” (Gaius Plinius Caecilius Secundus), Pisma (Epistulae), tudi sl. prevod 1962. 27. Plinij “Starej{i” (Cajus Plinius Secundus), Naturgeschichte, (Historia naturalis), izd. Max Ernst Dietrich Lebrecht Strack, ponatis Darmstadt 1968, WBG. 28. Schütt, P., Schuck, H.J., Stimm, B. 1992. Lexikon der Forstbotanik. Ecomed, Landsberg/Lech. 29. Schweingruber, H.J. 1990. Anatomie europäischer Hölzer. WSL/FNT. Verlag Haupt Bern, Stuttgart. 30. Sveto pismo. Slovenski standardni prevod 1997. Svetopisemska dru‘ba Slovenije, Ljubljana. 31. Taylor, F.W., Wooten, T.E. 1973. Wood property variation of Mississippi delta hardweoods. Wood & Fiber 5(1):2-13. 32. Teofrast (Theophrastus). Theophrasts Naturgeschichte der Gewächse, prevod K. Sprengl, Darmstadt 1971. 33. Torelli, N. 1998a. Evolucija lesnih rastlin II. Les 50(9): 249-257. 34. Torelli, N. 1998 b. Zunajkambijska rast celic v lesu dvokali~nic. Les 50(10):293-298. 35. Torelli, N. 2003. Ojedritev – vloga in proces. Les 55(11):268-378. 36. Vaucher, H. 1997. Baumrinden. Naturbuch Verlag, Augsburg in Arboris Verlag, Hinterkapellen. 37. Wagenführ, R. 1996. Holzatlas, 4. izd. Fachbuchverlag, Leipzig. 38. Wordsworth Dictionary of Phrase & Fable 1995. Wordsworth Reference. 39. Zohary, M. 1995. Pflanzen der Bibel, 3. izd. Calwer Verlag, Stuttgart. Les 56(2004) 10 raziskave in razvoj Novo vodstvo Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani avtor Zoran TRO[T Z izvolitvijo na izredni seji Senata Bio-tehni{ke fakultete, dne 24. maja 2004, je bil dr. Marko PETRI^, univ. dipl. kemik, izredni profesor za podro~ji pohi{tva in za{~ite lesa, izvoljen za prodekana za podro~je lesarstva. Ob tem je senat fakultete izvolil tudi dva namestnika, to sta dr. Milan [ernek, univ. dipl. in‘. lesarstva, docent za pod-ro~je ‘agarstva in lesnih tvoriv, in dr. Mirko Tratnik, univ. dipl. in‘. gozdarstva, izredni profesor za podro~je organizacije in ekonomike lesarstva. Po dveletnem uspe{nem mandatu pro-dekana za podro~je lesarstva prof. dr. Franca Pohlevna in njegovih namestnikov prof. dr. Marka Petri~a in prof. dr. Mirka Tratnika, je novo vodstvo prevzelo vodenje Oddelka za lesarstvo s 1. oktobrom letos, z dvoletnim mandatom. Dosedanji prodekan za pod-ro~je lesarstva, prof. dr. Franc Pohleven, pa je zaradi upokojitve dekana Biotehni{ke fakultete, prof. dr. Jo‘eta Resnika, prevzel njegovo funkcijo kot prodekan Biotehni{ke fakultete. Dr. Marko PETRIČ, univ. dipl. kemik, izredni profesor za področji pohištva in zaščite lesa, vodja Katedre za pohištvo, bo v mandatnem obdobju 2004-2006 vodil Oddelek za lesarstvo, kamor je prišel leta 1990 z Instituta Jožef Stefan, kjer se je usposabljal kot mladi raziskovalec na Odseku za keramiko. Na oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete je bil 1993 leta izvoljen v naziv asistenta za predmet zaščita lesa, 1994 leta za področje kemije lesa ter 1997 leta v naziv docenta za področje patologije in zaščite lesa. Pred dvema letoma, leta 2002, ga je senat Biotehniške fakultete izvolil v naziv izrednega profesorja za področji pohištva in zaščite lesa. Dr. Marko Petrič je po upokojitvi pokojnega prof. dr. Vekoslava Mihevca uspešno prevzel vodenje Katedre za pohištvo. Je član več strokovnih združenj, kot so Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, Slovenskega kemijskega društva, Društva za zaščito lesa Slovenije in International Research Group for Wood Preservation, Stockholm, Švedska, kjer je 1996 leta tudi prejel prestižno nagrado “Ron Cockroft Award”. Dr. Petrič je sodeloval tudi v delovnih skupinah Urada za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (sedaj Slovenski inštitut za standardizacijo), za sprejem standardov s področja zaščite lesa, je slovenski član upravnega odbora evropske akcije COST E18 “High performance wood coating” in drugi slovenski član upravnega odbora evropske akcije COST E22 “Environmental optimisation of wood protection”. Na Oddelku za lesarstvo se je sprva raziskovalno in strokovno ukvarjal s področjem zaščite lesa: sinteze, karakterizacija in določanje fungicidnih in insekticidnih lastnosti kovinskih karboksilatov; mehanizmi vezave zaščitnih sredstev na osnovi bakra v les in tolerantnost gliv razkrojevalk lesa na bakrova zaščitna sredstva; uporaba elektronske paramagnetne resonance (EPR) na področju lesarstva. V zadnjih dveh letih se je usmeril v raziskovanje površinskih premaznih sredstev za les ter v strokovno delo na področju površinske obdelave lesa. Njegovo dosedanje uspešno pedagoško, znanstveno raziskovalno in pospeševalno delo ter njegova mladost so porok za uspešno delo na pomembnem in zelo zahtevnem mestu prodekana za področje lesarstva, ki ga je prevzel 1. oktobra letos. ijaLes 56(2004) 10 raziskave in razvoj Dr. Milan [ernek, univ. dipl. in‘. lesarstva, docent za podro~je ‘agarstva in lesnih tvoriv in tudi predstojnik katedre za ‘agarstvo in lesna tvoriva je vse svoje ‘ivljenje posvetil lesu, saj je po kon~ani Srednji lesarski {oli v Mariboru nadaljeval lesarski {tudij na Oddelku za lesarstvo pri Biotehni{ki fakulteti, kjer je 1995 leta najprej diplomiral, nato pa si je 1999 leta pridobil {e akademski naziv magister lesarskih znanosti. Nemirni raziskovalni duh ga je kot mladega raziskovalca popeljal v Ameriko, kjer je na Viriginia Polytechnic Institute and State University, Department of Wood Science and Forest products, Blacksburg, v Virginii {e leta 2002 uspe{no ubranil doktorsko disertacijo s podro~ja inaktivacije lesne povr{ine in problematike lepljenja in si pridobil znanstveni naziv doktor lesarskih znanosti. Po opravljenem pripravni{tvu na Oddelku za lesarstvo je bil najprej mladi raziskovalec, kasneje strokovni sodelavec v katedri za ‘agarstvo in lesna tvoriva, po izvolitvi v naziv docenta za podro~je ‘agarstva in lesnih tvoriv, na za~etku leta 2003, pa se je aktivno vklju~il v pedago{ki proces na Oddelku za lesarstvo. Po upokojitvi predstojnika Katedre za ‘agarstvo in lesna tvoriva, prof. dr. Jo‘eta Resnika, pa ga je senat oddelka za lesarstvo, soglasno imenoval za predstojnika katedre. Dr. Milan [ernek je ‘e v ~asu {tudija dobil {tevilna tuja priznanja: prvo nagrado med ameri{kimi {tudenti lesarstva za predstavitev raziskovalnega dela-eksperiment za magisterij, SWST, Merida, 1998, v Mehiki; prvo nagrado med ameri{kimi {tudenti lesarstva za predstavitev raziskovalnega dela-eksperiment za doktorsko disertacijo, SWST, Baltimore, 2001, v Ameriki; nagrado za najuspe{nej{ega {tudenta na oddelku za lesarstvo Virginia Tech v letu 2002; drugo mesto med ameri{kimi {tudenti lesarstva za najbolj{i znanstveni ~lanek o rezultatih raziskovalnega dela, opravljenega za doktorsko disertacijo. Dr. Milan [ernek je ~lan ve~ doma~ih in tujih strokovnih zdru‘enj, kot so Dru{tvo in‘enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, Dru{tvo za za{~ito lesa Slovenije in Forest Products Society, Society of Wood Science & Technology in Xi Sigma Pi Honor Society. Njegovo dosedanje delo, znanje, dose‘eni rezultati in njegova aktivnost so zagotovilo, da bo uspe{no pomagal pro-dekanu za podro~je lesarstva kot njegov namestnik, odgovoren za znanstvenoraziskovalno podro~je. Dr. Mirko Tratnik, univ. dipl. in‘. gozdarstva, izredni profesor za pod-ro~je organizacije in ekonomike lesarstva, je v slovenski lesarski strokovni javnosti zelo poznan, saj se je po 13 letih zaposlitve v lesni industriji v LIN, (kasneje GLIN), v Nazarjah zaposlil 1977 na Oddelku za lesarstvo pri Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. V skoraj 30-letnem pedago{kem delu na Oddelku za lesarstvo je vzgojil {tevilne generacije {tudentov lesarstva, vseh smeri. Njegovo primarno pedago{ko in raziskovalno podro~je je bilo in ostaja organizacija in ekonomika lesarstva. Bil je odgovorni nosilec {tevilnih projektov, kot so: preu~evanje kadrovskih potencialov slovenske primarne in finalne predelave lesa; raziskave strokovnega izobra-‘evanja lesarjev; sodelovanje pri projektu Strategija razvoja slovenskega lesarstva z vidika koncipiranja notranjih in zunanjih ukrepov ter aktivnosti za doseganje strate{kih ciljev; delci in {kodljive snovi, ki nastajajo v procesu predelave in obdelave lesa; matemati~ni model za optimiranje proizvodnje v lesni proizvodnji. Izredni profesor dr. Mirko Tratnik je dolgoletni predstojnik Katedre za organizacijo in ekonomiko lesarstva, zato mu je senat oddelka za lesarstvo zaupal zahtevno in odgovorno nalogo priprave univerzitetnega {tudija lesarstva v skladu z Bolonjsko deklaracijo. Dr. Mirko Tratnik je ~lan uredni{kega sveta in uredni{kega odbora strokovne revije Les, ~lan Slovenskega dru{tva za visoko{olsko didaktiko in ~lan odbora mednarodnega zdru‘enja organizatorjev in ekonomistov za podro~je lesarstva in gozdarstva IATM. Senat Oddelka za lesarstvo je ‘e pred leti izvolil prof. dr. Mirka Tratnika za namestnika prodekana za podro~je lesarstva, zato mu je sedanji senat oddelka funkcijo namestnika prodekana za podro~je lesarstva na podlagi uspe{-nega dela in dose‘enih rezultatov zaupal {e za en mandat, kjer bo zavezan za podro~je {tudijskih zadev. Vsem trem, prodekanu, prof. dr. Marku Petri~u in obema namestnikoma doc. dr. Milanu [erneku in prof. dr. Mirku Tratniku, ‘elimo mnogo uspehov pri vodenju in upravljanju Oddelka za lesarstvo. Les 56(2004) 10 znanje za prakso VSE JE RELATIVNO (ali: ro~ni kro‘ni ‘agalni stroj brez razpornega klina) avtor Ale{ LIKAR Moj prvi resnej{i ro~ni elektri~ni ‘agalni stroj sem kupil v Iskri, davnega leta 1974. Konstrukcija tistega modela je bila klasi~no zasnovana: plasti~no ohi{je, nagibna jeklena mizica, aluminijski {~itnik lista, razporni klin, skratka, vse na svojem mestu. Vendar ni dolgo ostalo tako. Razporni klin je bil “v napoto” in je bil ve~ino ~asa namesto na stroju – v {katli z orodjem. Pa ga nisem snel zaradi kak{ne okvare. Tak{na usoda ga je doletela, ker je oviral moje takratno najpogostej{e delo – izreze kuhinjskih plo{~ za vgradne elemente. Ves ~as sem se zavedal, da to ni pravilno, slabo vest pa je delno bla‘ila resni~na previdnost pri vsakokratni uporabi. U~enje v {oli, je razumljivo, tak{ne posege najostreje obsojalo, varnostne zakonitosti so vedno na prvem mestu. Spomin na omenjeno “predelavo” pa je bil ves ~as `iv, priznal pa ga svojim dijakom nisem nikoli. Brskanje po medmre‘ju in spoznavanje druga~nih na~inov dela pa v~asih lahko precej preseneti. Zanimivo pri tem je spoznanje, kako ve~ina ro~nih ‘agalnih strojev, izdelanih ~ez lu‘o, razpornega klina sploh nima. Videti je bilo, da Ameri~ani sicer vsaki~ skrbno poveznejo na glavo delovno ~elado, tak{ni varnostni dodatki, kakor je razporni klin na ro~nem elektri~nem ‘agalnem stroju, pa so jim figo mar. Ameri~ani pa~, sem bil prepri~an, ne bi bilo prvi~, da je njihovo ravnanje za nas nelogi~no. Test ro~nih kro‘nih ‘a-galnih strojev, ki sem ga naredil pred dobrim letom (z vsemi “resnej{imi” proizvodi na na{em tr‘i{~u), kljub trem modelom ameri{kega porekla teh odstopanj od meni znanih norm ni postavil pod vpra{aj. Zato sem bil toliko bolj presene~en, ko sem dobil v roke najnovej{i model ro~nega elektri~nega ‘agalnega stroja izdelan v HIDRIA-PERLES-u (prej Iskra ERO) z delovnim imenom KS 55. Na prvi pogled popolnoma znana oblika, vendar le na prvi: ijaLes 56(2004) 10 znanje za prakso mizica je druga~e oblikovana, namesto vijaka za dvig je zatezna ro~ica, za{~itni okrov lista je v enem – kompaktnem-kosu in predvsem: nima razpornega klina! Desetletja mojih znanj o varnosti, prenesena na dijake na{e {ole, so bila, no ja - nekako v nevarnosti! Seveda sem nemudoma protestiral, dvomi v ustreznost takega izdelka so bili preveliki. Pa me je razvojni in‘enir g. Anton Toma‘evi~ prepri~eval: stroj je v okviru vseh veljavnih normativov. Nejeverni Kljukec, kakr{en sem, se nisem kar takoj dal: pa ‘aganje vzdol‘nega lesa, pa za{~ita lista zadaj, pa vodenje, pa ... [ele poglobljen razgovor o prednostih in slabostih take konstrukcije je na~el mojo za~etno samozavest o tem, kako “nekaj mora biti in pika”. Ob tem mi je vpogled v veljavne Evropske standarde (IEC 60745-2-5:2003 pri nas SIST EN 60745-2-5) in dodatek tem predpisom stvari predstavil v popolnoma drugi lu~i. Kakor ‘e marsikje prej, je tudi taka, na prvi pogled nelogi~na odlo~itev, lahko {e kako relativna. Tehtanje plusov in minusov pa je na vsak na~in zgodba zase. Prav ta pogled na to sicer zacementirano logiko nujnosti nekih stvari, je lahko {e kako prepri~ljiv. Analiza, opisana v posebnem dokumentu (61F/ 294/CD), pa je bila osnova za dodatek predpisu, ki sedaj dovoljuje konstrukcijo stroja brez razpornega klina. Od vseh na{tetih prednosti take konstrukcije mi je {e najbli‘e razlaga o mo‘ni kvalitetnej{i izvedbi za{~itnega okrova in s tem bistveno zmanj{anje nevarnosti, da ta {~it ostane med delom odprt. Padci stroja na tla (kar se na terenu redno dogaja), ne povzro~ijo takoj{nje mo‘nosti po{kodb delov, ki bi kasneje lahko usodno vplivali na varnost. In ne nazadnje, ‘aganje “v polno” (iz‘agovanje izrezov v sredini materialov) je s tem strojem omogo~eno na kar se da enostaven na~in. Branje predpisov in razmi{ljanje o primernosti pa postane bolj oprijemljivo, ko s takim strojem naredimo nekaj preizkusov. Tako sem tudi sam in s pomo~jo dijakov z zanimanjem presku{al uporabnost modela KS 55. Prvi vtis o izdelku je prav tisto, kar se pri~akuje od profesionalno zasnovanega orodja: kompaktnost, kvalitetna izdelava, priro~nost posameznih delov. Vse to ‘agalni stroj KS 55 ima, njegova podobnost s predhodnikom je le v zunanjosti, pa {e to le delno. Mizica je spredaj ravna, kar je pri ‘aganju ‘v polno’ precej{nja prednost, ohi{je nad listom je kraj{e in o~itno mo~nej{e, za{~itni okrov spodaj pa ni prerezan in pri odpiranju opisuje manj{i krog, kar pri samodejnem odpiranju olaj{a za~etni pritisk na stroj. Dviganje in spu{~anje mizice je blokirano s hitrozatezno ro~ico. Tu je opazna tudi dobrodo{la novost: globino ‘aganja lahko ijaLes 56(2004) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja IZ DELA ZDRU@ENJA Analiza anket o aktualnosti in obsegu vsebin L-portala (www.gzs.si/lesarstvo) GZS-Zdru‘enje lesarstva je letos ‘e drugi~ (na pobudo Uredni{kega odbora L-portala) anketiralo ~lane GZS-Zdru‘enja lesarstva o aktualnosti in obsegu vsebin L -portala. Anketa je bila poslana na 350 naslovov, od tega smo prejeli 42 pravilno izpolnjenih anket, kar pomeni 12 % odzivnost na anketo. Anketirana podjetja so odgovarjala na {tiri vpra{anja, poleg tega so izpolnjevala tudi podatke o e-naslovih oseb v podjetju, ki bi ‘elela prejemati informacije z L -portala direktno v elektronski predal, in tistih oseb, ki bi ‘elela imeti dostop do zaprtih strani L-por-tala, namenjenih samo ~lanom GZS-Zdru‘enja lesarstva. V nadaljevanju navajam analizo odgovorov po posameznih vpra{anjih: 1. Kje ste izvedeli za L-portal? Kar 81 % anketiranih podjetij je odgovorilo, da so za L-portal izvedeli preko (E-) informacij GZS-Zdru‘enja lesarstva, 14,3 % ne ve, kje so dobili to informacijo, 2 % anketiranih podjetij je ozna~ila drugo. Preglednica 1. Kje ste izvedeli za L-portal? Vir informacije 2002 N % 2003 N % Informacija GZS-Zdru‘enja lesarstva 26 68,4 34 81,0 Prijatelj 1 2,6 0 0,0 Ne vemo 5 13,2 6 14,3 Drugo 6 15,8 2 4,8 SKUPAJ 38 100,0 42 100,0 Vir: Anketa GZS-Zdru‘enja lesarstva, september 2004, vpra{anje 1 Primerjava z anketo iz leta 2003 (maj) ka‘e, da se je {tevilo anketiranih podjetij, ki so za L-portal izvedeli iz informacij GZS-Zdru‘enja lesarstva, pove~alo za 12,6 odstotnih to~k. 2. Kako ocenjujete vsebine na L-portalu? Skoraj 60 % anketiranih podjetij je odgovorilo, da so vsebine L-portala primerne, vendar kljub visokemu odstotku pomeni odgovor padec za 6,3 odstotne to~ke v primerjavi z odgovori v letu 2003. Na drugi strani je poraslo {tevilo anketiranih podjetij, ki trdijo, da so vsebine pomanjkljive, in sicer za 18,8 odstotnih to~k. Preglednica 2. Ocena primernosti vsebin L-portala iz vsebine Ocena primernosti vsebin 2002 N % 2003 N % Primerne vsebine 25 65,8 25 59,5 Pomanjkljive vsebine 1 2,6 9 21,4 Drugo (ne poznam -nov uporabnik) 12 31,6 8 19,0 SKUPAJ 38 100,0 42 100,0 Vir: Anketa GZS-Zdru‘enja lesarstva, september 2004, vpra{anje 2 3. Ali ste obvestili sodelavce v podjetju o L-portalu? Rezultati ankete ka‘ejo, da se je pove~alo obve{~anje sodelavcev o L-portalu prek intranet strani podjetij, in sicer za 3,2 odstotni to~ki, medtem ko je obve{~anje prek internih glasil padlo za 3 odstotne to~ke ( v primerjavi z anketo v letu 2003). Podjetja so odgovorila, da obve{~ajo sodelavce tudi ustno, na internih sestankih, prek elektronske po{te, pisnega obvestila in prek slu‘be za stike z javnostjo. ijaLes 56(2004) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva Preglednica 3. Obve{~anje sodelavcev v podjetju o L-portalu Obve{~anje delavcev v podjetju 2002 N % 2003 N % Interno glasilo 12 31,6 12 28,6 Intranet strani podjetja 6 15,8 8 19,0 Sploh nismo 12 31,6 10 23,8 Drugo 8 21,1 12 28,6 SKUPAJ 38 100,0 42 100,0 Vir: Anketa GZS-Zdru‘enja lesarstva, september 2004, vpra{anje 3 ^lane GZS-zdru‘enja lesarstva obve-{~amo, da smo z dnem 8.10.2004 spremenili strukturo menija L-portal v skladu s tem, da bi vsebine ~imbolj pri-bli‘ali uporabnikom L-portala. Upamo, da vam sprememba ob uporabi ne bo prinesla ve~jih te‘av. OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 2004 Iz junijske ankete o poslovnih pri~ako-vanjih, ki jo je opravila slu‘ba SKEP GZS (Poslovna pri~akovanja podjetij - junij 2004), se ocene po posameznih ve~jih skupinah dejavnosti nekoliko razlikujejo. O znakih zaskrbljenosti glede trenutnega poslovnega polo‘aja in omejenih poslovnih mo‘nosti lahko govorimo predvsem pri delu podjetij iz lesne, usnjarske in dela ‘ivilske industrije. V teh dejavnostih so ocene trenutnega polo‘aja prete‘no negativne. Glavni vzroki za to so lahko trendi povpra{evanja, negotove razmere na trgih, vse mo~nej{a konkurenca in {e {ibka evropska konjunktura, slab{i fi-nan~no poslovni rezultati itd.1 Po podatkih Statisti~nega urada RS se je obseg proizvodnje v industriji skupaj v povpre~ju leta 2003 pove~al za 1,4 1 Vir: SKEP GZS, Konjunkturna gibanja, {t. 3, sept. 2004, str. 2 Vir: SURS % glede na povpre~je predhodnega leta, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih po-ve~al za 1,6 %. Manj izdelkov so izdelali lani tudi v lesnopredelovalni industriji in v proizvodnji pohi{tva. Obseg proizvodnje se je v obdelavi in predelavi lesa povpre~no zmanj{al za 3,5 %, v proizvodnji pohi{tva pa za 3,4 %, kar je vse pod povpre~jem predelovalnih dejavnosti in industrije. Slovenska industrija je v 1. polletju 2004 proizvedla v povpre~ju za 5,8 % ve~ kot lani v enakem obdobju, predelovalne dejavnosti pa za 5,9 % ve~. V obdelavi lesa so proizvedli za 3,3 % manj, v proizvodnji pohi{tva pa za 4,2 % manj kot v enakem obdobju lani. V mesecu juniju 2004 glede na junij 2003 so industrijska podjetja proizvedla v povpre~ju za 11 % ve~ izdelkov (predelovalne dejavnosti za 12,3 % ve~). Podobno so se obna{ala tudi podjetja v obdelavi in predelavi lesa, ki so proizvedla za 7 % ve~ kot v enakem obdobju lani (proizvodnja furnirja, vezanega lesa in plo{~ celo 21,8 % ve~!). V enakem primerjalnem obdobju se je pove~al v obdelavi in predelavi lesa tudi obseg zalog, in sicer za 0,7 % (na pod-ro~ju proizvodnje furnirja, vezanega lesa in plo{~ kar za 8,1 %). V proizvodnji pohi{tva se je v enakem obdobju obseg proizvodnje pove~al za 1,9 Proizvodnja v {estih mesecih 20042 ka‘e v primerjavi z {estimi meseci 2003 naslednje indekse rasti: VI 04 V 04 VI 04 VI 03 I-VI 04 I-VI 03 Industrija 98,5 111,0 105,8 Predelovalne dejavnosti 99,6 112,3 105,9 Obdelava in predelava lesa 102,2 107,0 105,0 Proizv. poh. in druge pred.dej. 99,6 101,7 96,7 Proizv. pohi{tva 99,7 101,9 95,8 %, medtem ko so se zaloge pove~ale kar za 11,6 %. Trend zmanj{evanja zaposlenosti v industriji se je nadaljeval tudi v letu 2003, ~eprav nekoliko po~asneje kot leto pred tem. Zaposlenost v industriji se je v povpre~ju v letu 2003 zmanj{ala za 2,1 odstotka, v predelovalnih dejavnostih za 1,9 odstotka. Podoben upad {tevila zaposlenih lahko opazimo tudi v obdelavi in predelavi lesa (-1,4 %), v podpodro~ju proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti pa je padlo {tevilo zaposlenih v povpre~ju za 0,9 %. Zadnji podatki ponovno potrjujejo dejstvo, da {tevilo zaposlenih v lesni industriji iz leto v leto pada. [e naprej pa je bila v 1. polletju 2004 proti enakemu obdobju lani v upadanju zaposlenost tako v industriji (-1,7 %), kot tudi v predelovalnih dejavnostih (-1,5 %). Podoben upad {tevila zaposlenih lahko opazimo tudi v obdelavi in predelavi lesa (-0,7 %), v podpodro~ju Podatki o zaposlenih so znani za prvih {est mesecev leta 2004. Indeksi rasti v opazovanem obdobju so bili naslednji: VI 04 V 03 VI 04 VI 03 I-VI 04 I-VI 03 Industrija 99,9 98,8 98,3 Predelovalne dejavnosti 99,9 99,0 98,5 Proizv. poh. in druge pred.dej. 99,8 96,4 95,5 Obdelava in predelava lesa 99,9 991 99,3 Vir: SURS Les 56(2004) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti pa je {tevilo zaposlenih padlo v povpre~ju za 4,5 %. Fizi~na produktivnost dela je v pov-pre~ju v prvem polletju 2004 v industriji (+7,6 %) in predelovalnih dejavnostih (+7,5 %) porasla, v obdelavi in predelavi lesa je porasla za 5,7 %, medtem ko je v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih porasla le za 1,3 %. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se v letu 2003 v povpre~ju pove~ale za 2,5 %. Tako proizvodnja obdelave lesa kot proizvodnja pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih je v povpre~ju dosegla vi{ji indeks rasti cen industrijskih izdelkov pri proiz- vajalcih kot v industriji in v predelovalnih dejavnostih. Tako obdelava in predelava lesa kot tudi proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti (+3,9 %) sta v povpre~ju dosegli ve~ji indeks rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih kot v industriji in v predelovalnih dejavnostih. Podrobnej{i podatki o blagovni menjavi so na voljo le za prve {tiri mesece 2004, po vstopu Slovenije v EU pa od maja 2004 zaenkrat {e niso na voljo, ker je pri{lo do sprememb pri zajemanju podatkov, tako v na~inu kot rokih zajemanja podatkov. Podatke bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli od SURS-a, na L-portalu (www.gzs.si/ lesarstvo). Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih pa so v prvem polletju 2004 zna{ali: VI 04 V 04 VI 04 VI 03 I-VI 04 I-VI 03 Industrija 100,1 104,2 103,7 Predelovalne dejavnosti 100,2 104,2 103,3 Obdelava in predelava lesa 101,6 104,8 103,9 Proizv. poh. in druge pred.dej. 100,0 104,7 103,9 Vir: SURS Povpre~na mese~na bruto pla~a v lesni industriji (DD in DN/36.1) je v prvem polletju 2004 zna{ala po mesecih (v SIT): Januar Februar Marec April Maj Junij 175.148 171.546 181.380 178.544 177.502 180.935 Vir: SURS Povpre~ne bruto pla~e na zaposlenega in stopnje rasti, 2003 (I-VI) SIT I - VI Povpre~ne letne nominalno stopnje rasti (%) realno SK Skupaj 259.478 5,4 1,7 D Predelovalne dejavnosti 218.570 7,5 3,6 DD20 Obd. in predelava lesa 177.595 8,4 4,5 DN36 Proizv.poh. in dr.pred.dej. 184.412 7,9 4,0 Vir: SKEP GZS UPORABA LESA V GRADBENIŠTVU Les se v Sloveniji uporablja kot gradbe-ni material že od najstarejših časov, vendar je bila njegova uporaba glede na to, da gozdovi pokrivajo okoli 60 % slovenskega prostora, majhna. V preteklosti se je les uporabljal tako za premostitvene objekte kot za stavbe, njegova uporaba v visoki gradnji pa je bila omejena na upogibne elemente (stropove, ostrešja, preklade) - stene so bile v glavnem masivne. Od objektov z leseno nosilno konstrukcijo sten se je ohranilo le nekaj zgradb z leseno okvirno konstrukcijo in masivnimi polnili, šele v zadnjih letih pa imamo tudi posamezne večnadstropne objekte z lesenimi vertikalnimi nosilnimi elementi. Les kot energetsko izredno varčen material je zelo primeren za široko uporabo v gradbeništvu. Glede na majhno lastno težo v primerjavi z nosilnostjo je uporaben tako za objekte v področjih z zmanjšano nosilnostjo tal (npr. barje, obmorski predeli) kot za objekte v potresno ogroženih področjih. Tudi hitrost izvedbe lesenega objekta (ki pa ne zmanjša njegove kvalitete) je ena od prednosti, ki jih pri današnjem tempu življenja ne moremo zanemariti. Les je tudi zelo primeren material za zdravo bivanje, kar številni proizvajalci lesenih hiš s pridom uporabljajo pri trženju. Uporaba lesa v gradbeništvu danes: • Visoka gradnja: ostrešja, mednad-stropne konstrukcije, stene: * različni tipi ostrešij - glavni nosilni elementi lepljene lamelirane konstrukcije različnih oblik, klasična ostrešja, izdelana iz masivnega lesa z različnimi vrstami spojnih sredstev (žičniki, mozniki, sponke, ježaste plošče, jekleni povezovalni elementi ipd.), kombinacije masivnih in lepljenih elementov; ijaLes 56(2004) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva * mednadstropne konstrukcije danes redkejše zlasti v montažnih hišah leseni stropniki (lepljeni, masivni), tudi masivne lepljene plošče; * stene: najpogostejša dva tipa: okvirni sistemi z obložnimi ploščami, masivne stene (iz masivnih ali lepljenih brun). * Mostovi: po svetu uporabljajo les za zelo raznovrstne objekte - od brvi za pešce preko objektov za lažji promet do mostov za največje obremenitve. Primerni so za naravne rezervate, slabo nosilna tla (močvirja), gozdnata področja. Pri nas na žalost še zelo zapostavljeno področje. * Lesne plošče: za notranjo in zunanjo uporabo, za nosilne ali nenosilne elemente, za konstrukcije podov, streh in sten: * najpogostejše vrste: masivne lesene plošče, LVL plošče, vezani les, OSB plošče, iverne plošče (z lepili oz. cementno vezavo), vlaknene plošče (izdelane po mokrem in suhem postopku) z različnimi vrstami površinske zaščite (neoblo-žene, z oblogami - oplemenitene, furnirane aH barvane). * Stavbno pohištvo je področje uporabe lesa v gradbeništvu, ki je v zadnjem času doživelo največ sprememb: * notranja vrata, še vedno skoraj izključno izdelana iz lesa ali materialov na osnovi lesa; * okna in zunanja vrata so že skoraj izgubila bitko z umetnimi materiali (lesena so še vedno pogosta za lesene montažne hiše); * naoknice in senčila. * Talne, stenske, stropne obloge, parketi, laminati, opaži: * parketi in opaži, izdelani v celoti iz lesa (vrste parketov: masivni, lamelni, panelni), laminati pa m imajo oblogo iz polimernih materialov. Pri oblogah iz materialov na lesni osnovi so lastnosti bolj odvisne od uporabljenih lepil oz. drugih dodatnih materialov. • Izdelki iz lesa za športne dejavnosti: oprema otroških igrišč, športna orodja, športni podi dvoran: • nekateri športni pripomočki, ki so bih včasih izdelani izključno iz lesa (npr. smuči), so danes le iz umetnih materialov, pa tudi oprema igrišč (npr. vrata za razne oblike športov) je zelo redko izdelana iz lesa. Športni podi dvoran, ki imajo tudi obloge iz polimernih materialov, so pri nas danes v glavnem v celoti leseni. • Izdelki za prometno infrastrukturo: železniški pragovi, protihrupne ograje. Našteti izdelki, ki se uporabljajo v gradbeništvu, so povezani tudi z drugimi t.i. pomožnimi materiali, od katerih so najpomembnejša zaščitna sredstva za les, lepila za konstrukcijsko in nekonstruk-cijsko uporabo ter najrazličnejše barve in laki. Vir: L-portal (www.gzs.si/lesarstvo) STANDARDI IN ZAHTEVE DIREKTIV EU Obstajajo različni tipi standardov: osnovni, terminološki, procesni (npr. za preskušanja), storitveni (npr. za nadzor proizvodnje), za združljivost, za proizvode. Pri slednjih ločimo proizvode, za katere ne obstajajo posebne predpisane zahteve in je njihova uporaba prostovoljna (pri lesarstvu npr. pohištvo), in druge, katerih lastnosti vplivajo na varnost in zanje veljajo zahteve direktiv (npr. gradbeni proizvodi, igrače ...). Družine proizvodov, ki morajo ustrezati zahtevam direktiv, so zbrane v splošnem seznamu na spletnem naslovu: http://www.newapproach.org/ ProductFamilies/Keywords.asp. Med evropskimi direktivami je posebnost Direktiva o gradbenih proizvodih, ki je postavila enoten sistem izpolnjevanja bistvenih zahtev prek t.i. tehni~nih specifikacij za proizvode. Najbolj pogosta tehni~na specifikacija so t.i. har-monizirani standardi (druga so tehni~na soglasja). Harmonizirani standardi obstajajo samo za proizvode, ki vplivajo na bistvene lastnosti objektov (mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred po‘arom, higienska in zdravstvena za{~i-ta in varovanje okolja, varnost pri uporabi, za{~ita pred hrupom, var~evanje z energijo in ohranjanje toplote). Zna~ilnosti harmoniziranega standarda Razlika med obi~ajnim (prostovoljnim) in harmoniziranim standardom je v tem, da ima slednji obvezen dodatek Z. Zahteve, ki zadevajo CPD, so v dodatku ZA (Annex ZA), zahteve drugih direktiv (npr. strojne, nizkonapetostne, za elektromagnetno kompatibilnost) pa v dodatkih ZB, ZC, ZD. Ker so harmo-nizirani standardi najve~krat povezani z Direktivo o gradbenih proizvodih, obi~ajno govorimo, da ima harmonizi-rani standard dodatek ZA. Dodatek ZA ima praviloma tri to~ke: ZA.1: podrobno dolo~ene harmo-nizirane (obvezne) lastnosti proizvoda (izvle~ek iz vseh predpisanih lastnosti v osnovnem standardu); ZA.2: dolo~en sistem potrjevanja skladnosti; ZA.3: predpisani oblika in vsebina CE znaka. Izpolnjevanje zahtev harmoni-ziranega standarda omogo~a ozna~evanje z znakom CE. Objave harmoniziranih standardov Harmonizirani standardi so torej vedno Les 56(2004) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva standardi za proizvod, v njih pa so predpisani zahtevani postopki preiskave oz na~in kontrole proizvodnje. Izdela jih, tako kot vse druge standarde, Evropski komite za standardizacijo (CEN), obvezni pa postanejo {ele, ko jih Evropska komisija objavi v Uradnem listu skupnosti (Official Journal OJ). Pri tej objavi sta ob {tevilki in naslovu standarda vedno dva datuma: DOV (Date of availability), datum, ko je standard na razpolago, in DOW (Date of withdrawal), datum, do katerega morajo dr‘ave ~lanice umakniti vse konfliktne nacionalne standarde. Seznam ‘e sprejetih harmoniziranih standardov ter standardov v pripravi je mo‘no dobiti na spletu (pod “snapshot of current situation”) na strani: http://www.cenorm.be/cenorm/businessdomains/ businessdomains/construction/construction.asp. Dr‘ave ~lanice EU so dol‘ne sprejeti vse harmonizirane standarde (morebitne pripombe so dol‘ne sporo~iti v ~asu javne razprave) in potem njihov seznam objaviti v svojih uradnih listih (datumi dostopnosti oz. umika nacionalnih standardov morajo biti enaki kot v OJ). Za gradbene proizvode je za objavo seznama standardov v Uradnem listu Republike Slovenije zavezano Ministrstvo za gospodarstvo. Tak{nih objav je bilo do danes ‘e {est; vsebina objav je razvidna s spletne strani: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_DRUG1542.html. Ker proizvajalci pogosto spra{ujejo, ali mora biti njihov proizvod ozna~en z znakom CE ali ne, je Evropska komisija pripravila zgo{~en prikaz o tem, katere proizvode je treba ozna~evati s CE znakom, na spletni strani: http://europa.eu.int/comm/enterprise/construction/internal/ cepub.htm. Vir: L-portal (www.gzs.si/lesarstvo) Iskra ERO Hidria Perles, d.o.o. Savska loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 revijaLes 56(2004) 10 kratke vesti DIT lesarstva Ljubljana vedno bolj ‘ivahen Na svoji 3. seji IO je Dru{tvo in‘enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana pregledalo in analiziralo svoj dejavnost v preteklem trimese~ju ter sprejemalo na~rte za svoje prihodnje delo. Pod vodstvom predsednika DIT-a LJ Boruta Kri~eja tako v prvi vrsti te~ejo priprave na organizacijo ene izmed ob-sejemskih aktivnosti v ~asu Ljubljanskega pohi{tvenega sejma. Sicer pa je postala dru{tvena dejavnost pod taktirko predsednika Boruta Kri~eja precej ‘ivahna, kar se odra‘a tudi v skokovitem, skoraj stoodstotnem pove~anju ~lanstva glede na leto 2003. Danes je tako v~lanjenih v DIT lesarstva Ljubljana skupno ve~ kot 200 ljudi, znotraj samega dru{tva pa delujejo razli~ne sekcije. Sekcija za sejme in obsejemske aktivnosti, ki je tako letos uspe{no realizirala ‘e dve strokovni ekskurziji na sejem XYLEXPO in SASMIL v Milano, bo s podobnimi akcijami nadaljevala tudi v prihodnje, pri ~emer nameravajo raz{iriti svojo ponudbo sejemskih obiskov tudi z vrsto manj{ih sejmov, ki se dogajajo v neposredni sose{~ini na{e dr‘ave. Na za~etku septembra je DIT lesarstva LJ sodeloval tudi pri posvetu “LES ZA IZDELKE ALI KURJAVO”, svojim ~lanom pa priskrbel popust pri pla~ilu kotizacije. Sejma Elektronika 2004 pa so se lahko vsi ~lani DIT-a lesarstva Ljubljana udele‘ili celo brezpla~no. Po besedah predsednika Boruta Kri~eja si v dru{tvu ‘elijo v prihodnje {e izbolj{ati odzivnosti ~lanov in spodbujati njihovo pripadnost, pove~ati {tevilo in kakovost aktivnosti, {e naprej pridobivati nove, predvsem mlaj{e ~lane ter nenehno krepiti prepoznavnost in popularnost dru{tva. @e sedaj pestro dru{tveno dogajanje pa lahko spremljamo tudi na njihovih informacijsko bogato opremljenih spletnih straneh: www.ditles-lj.bf.uni-lj.si. znanje za prakso od~itamo na ohi{ju, ker pomeni, da ni ve~ potrebno merjenje spodaj. Zelo priro~no! Opazen dodatek je tudi blokirni gumb vretena, ki olaj{a menjavo lista. Ker stroj nima razpornega klina, je bila sedaj omogo~ena monta‘a ve~jega lista – premera 160 mm, kar prinese nekaj milimetrov ve~jo globino ‘aganja. Prav tako je omogo~ena uporaba razli~no debelih rezil, recimo precej tanj{ih od sedanjih, kar zopet pomeni – bolj{i izkoristek in manj obremenjeno delovanje. Tudi menjave listov na terenu niso ve~ problem, s prilo‘enim {estrobim klju~em in blokirnim gumbom je to opravljeno v trenutku. Med obratovanjem pa me je najbolj presenetil miren tek motorja. ^e sem neko~ z zagonom svojega prvega ro~nega ‘agalnega stroja pregnal iz prostora vsakega ‘firbca’, to sedaj ne bi ve~ {lo. Visokih tonov pri obratovanju je bistveno manj, prav tako so vibracije popolnoma zanemarljive. @aganje v razli~nih smereh je pokazalo, da je stroj za svojo velikost sposoben prav vsega, kar sem bil navajen pri predhodniku. Mo~ motorja je nekoliko ve~ja – 1300 W, {tevilo vrtljajev lista pa 5000 in ka‘e da je prav to razlog ob~utno la‘jega ‘aganja. Globina ‘aganja pa je sedaj pove~ana na 55 mm (pod kotom 45 ° pa do 38 mm), zaradi ‘e omenjenega ve~jega lista in konstrukcijskih sprememb. To je vsekakor koristno pri pre~nem raz‘agovanju plohov, kjer se mi je ve~krat zgodilo, da je zmanjkal kak{en milimeter globine, pa se je nato les grdo prelomil. @aganje pod kotom je enako kakor pri predhodnih modelih, prav tako uporaba vzdol‘nega prislona. Ta je sedaj krepko mo~nej{i, o~itno namenjen dolgotrajni profesionalni uporabi. Nujno pa je upo{tevanje nekaj varnostnih predpisov, za katere sem lahko prepri~an, kako so ve~ni: ‘agalnik je treba dr‘ati med delom z obema rokama, vklopno stikalo ne sme biti blokirano, za{~itni okrov pa mora biti ves ~as gibljiv. V primeru tega modela je mo‘nost blokade zaradi trsk ali nabiranja ‘agovine v konstrukciji mo~no zmanj{ana, vendar je kontrola vra~anja okrova pred vsakim delom {e vedno obvezna. Obdelovanec mora biti trdno vpet, ali pa primerno podlo‘en, ~e njegova te‘a zagotavlja nepremi~nost. Nastavek za odsesovanje ‘agovine je enak in enako uporaben kakor pri prej{njem modelu. ^e kon~am: KS 55 je stroj, ki bo na tr‘i{~u vsekakor do-brodo{la novost in njegove prednosti bodo hitro prepri~ale marsikaterega profesionalnega kakor tudi amaterskega obdelovalca lesa. Po zagotovilih proizvajalca se bo na policah trgovin pojavil v leto{nji sredini novembra. ijaLes 56(2004) 10 strokovne vesti STO LET STOLOVIH STOLOV Ob stoletnici kamni{kega STOLA, tovarne, ki je ni ve~ … avtor France STELE Ob bistrem potoku je mlin … Na ju‘nem obrobju srednjeve{kega Kamnika je Duplica. Ob prehodu iz 19. v 20. stoletje se je tam ob Kamni{ki Bistrici vrtel mlin kmeta in posestnika [ko-fica. Poleg mlina je imel tedanji lastnik doma~ije Franc [kofic tudi ‘ago, preprosto venecijanko z enim listom in seveda na vodni pogon. Duplica je bila tiste ~ase vasica z okrog dvajsetimi hi{ami, mimo je peljala de‘elna cesta Kamnik – Ljubljana, od 1891 pa tudi ‘eleznica, vendar postaje na Duplici vse do 1933 ni bilo. Leta 1902 na Duplico pride Luka Ha-bat, premo‘ni posestnik z dvema hi{a-ma iz Zagorja, po poklicu sicer pek in gostilni~ar, toda ~util je veliko veselje do elektro-tehnike. Videl je, da bi se dalo vodno energijo ob [kofi~evi doma~iji bolje izkori{~ati, kot je to uspevalo z mlinom in ‘ago. Habat bi na tem mestu zgradil elektrarno za razsvetljavo Kamnika. V ta namen je 4. septembra 1902 od [kofica za 9.800 goldi-narjev ali 19.600 kron, toliko je bilo tedaj vrednih skoraj 6 kg zlata, kupil posestvo na Duplici. Z dru‘abnikom svakom Francem Saksom, ki je bil elektrotehnik, sta takoj za~ela uresni~evati na~rt - podrla sta, kar je stalo na posestvu, in zgradila novo stavbo za pisarno, elektrarno in tovarno lepenke. Oba obrata naj bi namesto vodnih koles poganjali dve moderni turbini. Zamisel je bila najbr‘ dobra, toda fanta nista imela dovolj lastnih sredstev, da bi zami{ljeno do konca uresni~ila. Firmam, ki so gradile, sta dovolila vknji‘bo hipotek na svoja premo‘enja, poleg tega sta jemala posojila pri raznih denarnih zavodih … in kmalu pri{la v finan~ne te‘ave, iz katerih ni bilo ve~ izhoda. Novembra 1903 sta uradno do‘ivela konkurz, Ha-bat je zbe‘al v Ameriko, ker se je bal, da bo zaradi konkurza denarno kaznovan. Tako je prvi poizkus industrializacije Duplice pri Kamniku ‘alostno propadel – a na obzorju je ‘e ~akala nova, v povsem drugi obliki. Bahov~evi stoli Habatova zapu{~ina je pri{la na javno dra‘bo, kjer je najve~, baje 130.000 kron, ponudil Ivan Bahovec, trgovec s {pece-rijo in prekup~evalec z zemlji{~i iz Ljubljane. Hitro je opustil misel na elektrarno in izdelavo lepenke, in kakor da je Bistrici na tem mestu usojeno, v kaj se bo spreminjala njena energija, spet postavil ‘ago in parketarno. Tovarna je bila vpisana v trgovski register pri Okro‘nem sodi{~u v Ljubljani pod imenom: “I. Bahovec – tovarna lesnih izdelkov in ‘agarska obrt, Duplica”, izdelovala je predvsem parke-te, deloma pa tudi ‘e stole, ki jih je izva-‘ala in se vse bolj uveljavljala na tujih trgih. Kairo, Aleksandrijo, Singapur, Buenos Aires itd. so videli prvi Bahov-~evi stoli. Na razstavi v St. Pellegrinu v Italiji je leta 1912 Bahov~eva stolarna dobila kar troje odlikovanj. ijaLes 56(2004) 10 strokovne vesti Slika 3. Portret Michaela Thoneta in njegove mojstrovine iz krivljenega lesa Slika 4. Stol {t. 14 je bil za~etni model Thonetovih stolov in osnova za {tevilne variante na to temo Kako da je Bahovec pri~el z izdelavo stolov? Po eni varianti naj bi povpra{e-vanje po stolih pri nas prav tedaj mo~no naraslo in je torej nastala tr‘na ni{a, po drugi pa ga je k stolom pripeljalo sodelovanje s slavno firmo upognjenega po-hi{tva Thonet – Mundus, ki je imela prodajalno tudi v Ljubljani. Bahovec jim je dobavljal les iz svojega gozda na Dolenjskem. Tako se je tudi na Duplici za~ela izdelava krivljenih stolov po sistemu Thonet, kakr{ni so se izdelovali skozi celotno stoletno obdobje tovarne ob Kamni{ki Bistrici. Bahovec si je na Duplici zgradil hi{o, v kateri je stanoval v pritli~ju, prvo nadstropje pa je namenil svojim uslu‘ben-cem. [tevilo zaposlenih je kmalu naraslo na 150. Vse ve~ja tovarna je klicala po ma ve~jih finan~nih sredstvih, po kapitalu za razvoj. Zato je podjetje ‘elel spremeniti v delni{ko dru‘bo. Da bi privabil delni~arje, je 11. novembra 1913 zapisal: “Predno se obrnem na {ir{o javnost na subskripcijo delnic bodo~e delni{ke dru‘be, ho~em predvsem na kratko omeniti nagibe, ki so me privedli do spremembe mojega podjetja. Ko sem si v letu 1907 pridobil lepo vodno mo~ v tako lepem doma~em, a ubo‘nem kraju, kjer ni bilo {e nobene ve~je industrije, sem razmi{ljal, kaj in kako bi napravil, da bi revno ljudstvo imelo zaslu‘ka in jaz kaj dobi~ka. Napravil sem torej ‘ago, potem tovarno za parkete in obenem sem si mislil, kaj bi {e napravil, ker je dosti vodne mo~i, in napravil sem tudi tovarno za izdelovanje stolov. Seveda, ker nisem imel takoj {e gotovih odjemalcev, sem delal le v malem, a zato sem skrbel, da bi si pridobil veljavo in priznanje za izdelke prve vrste, kar se mi je tudi posre~ilo ter se nisem ustra{il velikega truda in stro{kov z izdelavo novih res lepih modelov. Ko so bili v letu 1910 in 1911 novi modeli ‘e ve~inoma izdelani, sem pri~el z izdelovanjem lepih stolov, foteljev, gugalnikov, miz, kanapejev itd. Ko sem si tega nekoliko napravil, sem pri~el misliti, kako bi se to v ve~ji mno‘ini izdelovalo in kam razprodajalo. Tudi tukaj se nisem bal truda, velikega rizika in velikih stro{kov, kajti treba je bilo marsikateri vzorec gratis in {e celo frankirano poslati tudi takim naro~nikom, ki niso {e ni~esar pla~ali …” Vendar pa je bilo zanimanje za delnice premajhno, tako da do ustanovitve delni{ke dru‘be ni nikoli pri{lo. Potem je ~ez evropska tla zavel vihar prve svetovne vojne, v teh letih je tovarna po~ivala. Potem pa Ivan Bahovec ni in ni imel ve~ prave volje, da bi dupli{ko tovarno spet spravil v pogon. Verjetno so temu botrovale tudi finan~ne te‘ave. Kmalu je bilo podjetje naprodaj, pri{el je nov lastnik, sam Bahovec pa je umrl leta 1933. Remec in razcvet tovarne stolov S kupno pogodbo z dne 9. novembra 1918 je Ivan Bahovec prodal svoje podjetje skupaj z zemlji{~em (6,5 ha) firmi “I. Bahovec nasledniki” za 700.000 kron, kar je bilo menda prepo-ceni, saj naj bi bila samo zaloga blaga toliko vredna. Za omenjeno firmo so stali: Karel Pollak st., industrijalec iz Ljubljane, ki je prispeval sredstva za nakup, ing. Vladimir Remec in njegov bratranec Franc Remec, medtem ko Bahovec sam ni pristopil kot dru`ab-nik. Podjetje se je potem kmalu preimenovalo, 2. avgusta 1921 je bila registrirana firma “Remec & Co – tovarna upognjenega pohi{tva in lesnih izdelkov”. V novoimenovani firmi pa Karel Pollak ni bil ve~ dru`abnik, na njegovo mesto je stopila njegova h~i Helena Remec. Nato je izstopil {e Franc Remec, tako da sta bila do nem{ke okupacije, oziroma do konca obstoja te firme, edina lastnika ing. Vladimir Remec in njegova `ena Helena Remec. Osrednja oseba in gonilna sila novega podjetja je bil ing. Vladimir Remec, rojen 15. maja 1880 v Ljubljani, po gimnazijskih letih doma je od 1899 do 1904 {tudiral na Tehni~ni visoki {oli na Dunaju in postal strojni in‘enir. Nato je (1906 do 1911) svoje strokovno znanje utrjeval v Ameriki v raznih strojnih in elektrotehni{kih podjetjih in spoznal veliko novega. Po vrnitvi domov se je zaposlil na Obrtno pospe{evalnem zavodu v Ljubljani in po letu 1918 postal poverjenik za javna dela v Narodni vladi SHS v Ljubljani. S tastovo pomo~jo pa je istega leta postal podjetnik na Duplici. Poleg omenjenega podjetja pa je Remec leta 1931 na Duplici ustanovil {e eno podjetje: “@aga”. V to dru`bo z omejeno zavezo so vstopili: zakonca Remec ter Stanko Bloudek. Vso svojo energijo, znanje in izku{nje, ki si jih je pridobil po svetu, je Remec Les 56(2004) 10 strokovne vesti zastavil za svoje podjetje, da bi ga moderniziral, predvsem je veliko vlo‘il v mehanizacijo proizvodnje. Budno je spremljal razvoj tehnologije in namesto ro~nega vpeljeval strojno delo, stare stroje zamenjeval z novimi in zmoglji-vej{imi. Vedel je, da bo le na ta na~in podjetje zdr‘alo vse huj{o konkurenco na tujih trgih. Hkrati je dokupoval oko-li{ke parcele, tako da je celotno posestvo kmalu merilo ve~ kot 12 ha. Pritli~ni stavbi, ki jo je zgradil ‘e Habat, je prizidal eno nadstropje, v pritli~ju je delovala parketarna, v nadstropju pa je bila mizarska delavnica in njegovo stanovanje, dokler se ni preselil v vilo, ki jo je zgradil leta 1932. Poleg stolov, parketa, furnirja (od leta 1926) je podjetje za~elo izdelovati {e pisarni{ko pohi{tvo in opremo. Katalog artiklov je postajal vse obse‘nej{i! Za doma~i trg je podjetje “Remec & Co” izdelovalo predvsem opremo za kino-dvorane, kavarne, {ole, in{titute, v inozemstvu pa se je vse bolj uveljavljalo s svojimi stoli. @e od Bahovca vzpostavljene trgovske stike je Rem~eva tovarna {e raz{irila in poglobila. Trgovala je z Avstrijo, Italijo, Albanijo, Anglijo, Malto, Ciprom, Al‘irijo, Egiptom, Sudanom, Arabijo, Irakom, Indijo, Casablan-co, Severno Ameriko in drugimi. Tudi razstavljala je na tujem in menda prejela odlikovanja v Parizu in Bruslju … Da je bil Remec dober gospodar, pove podatek, da so se investicije v podjetju predvsem krile iz dobi~ka, le ~e je bilo nujno, iz ban~nih posojil. Ko je nastopila konjunktura (ugoden gospodarski polo‘aj, 1925 – 1930), to ni bilo te‘ko, saj so pri trgovanju s Srednjim vzhodom pogosto iztr‘ili 100 % izkupi~ek. Vendar pa je bilo v~asih le treba poklicati na pomo~ kak{no banko. Mestna hranilnica v Kamniku in Zadru‘na gospodarska banka sta tako imeli hipoteki na tovarni{ko zemlji{~e. Ko je leta 1935 nastopila splo{na gospodarska kriza, ijaLes 56(2004) 10 Rem~evo podjetje ni imelo likvidnih rezerv in zato ni bilo zmo‘no teko~e izpolnjevati svojih obveznosti. Dolgovi so zaradi obresti nara{~ali, bilo je {e nekaj drugih nev{e~nosti in Remec se je nenadoma zna{el v te‘kem polo‘aju. Na hitro si je hotel pomagati z zni‘anjem delavskih pla~ za 50 %, s ~imer pa se seveda ni strinjal kolektiv delavcev in 1. maja 1934 izvedel stavko. Tudi poizkus, da bi stavko zlomil z zaposlitvijo novih delavcev, ki jih je pripeljal s [tajerske, se Remcu ni posre~il. Nekako se je le umirilo pri zni‘anju pla~ za 10 %. Generalni direktor Zadru‘ne gospodarske banke je zaradi te‘ke situacije podjetju “Remec & Co” predlagal ste~aj, vendar se je vodstvo podjetja temu uprlo. Banka je nato dosegla izvr{bo v obliki prisilne uprave. Za prisilnega upravnika je bil imenovan Vladimir Fajdiga, uradnik omenjene banke. Kak{nega ugodnej{ega razmerja med dohodki in dolgovi prisilna uprava sicer ni mogla dose~i, dobra stran nove situacije je bila ta, da se je za~elo delati na racionalizaciji in iskati notranje rezerve podjetja. Izvoz se je zmanj{al in treba se je bilo bolj oprijeti doma~ega trga. Tudi {tevilo proizvodnih artiklov so precej zmanj{ali. Prisilna uprava, ki se je zavlekla {e v ~as nem{ke okupacije (po 1941), ni prinesla ve~jih sadov, zato je leta 1936 podjetje pristalo na 50 % poravnavo terjatev, kar pa tudi ni {lo gladko. Ko so leta 1941 pri{li Nemci, se je v za~etku podjetju {e kar dobro godilo, saj so z nem{ke strani prihajala {tevilna naro~ila pisarni{ke opreme za nem{ke urade, {ole itd. Remec je v okupaciji videl prilo‘nost za ukinitev prisilne uprave, ki je bila v novi situaciji izvedena iz tuje dr‘ave in ni bila smiselna. Ukinitev je tudi dosegel. Velik del Rem~evih delavcev se je pri-klju~il partizanom in tovarna je postajala tar~a najbr‘ nepotrebnih sabota‘-nih dejanj. Saj bi Remec lahko odklonil Slika 5. Tovarna Stol v ~asu Remca Slika 6. Rem~ev katalog predvsem sede‘nega pohi{tva, verjetno iz tridesetih let Slika 7. Stoli z mizico iz Rem~evega kataloga Slika 8. Stol s poslikano sede‘no plo{~o je v Rem~evem katalogu nosil {t. 48 a m strokovne vesti Slika 9. Bukove palice pred krivljenjem Slika 10. Stolova delavca sta zavihtela “omeh~ane” bukove palice v Thonetovo krivino Slika 11-13. Thonetove vijuge na stolih in gugalniku m naro~ila za Nemce, toda ti bi ga verjetno ‘e prvi dan zamenjali z lojalnim ~love-kom, tako pa je s svojim navideznim sodelovanjem marsikomu omogo~il priti do kruha v te‘kih ~asih. V no~i od 3. na 4. september 1941 so partizani za-‘gali tovarno in pogorelo je veliko objektov, nekaj strojev so re{ili in jih dali v hrambo po okoli{kih krajih. Nato so leta 1943 partizani razbili pisarni{ke prostore z opremo vred in leta 1944 {e vse stroje v tovarni. Okupator je besnel, delavce po{iljal v zapore in internacijo, a ni kaj dosti pomagalo. Za po‘gano tovarno je Remec posku{al od Nemcev dobiti od-{kodnino v obliki nakaznic za nabavo materiala in strojev iz Nem~ije. Toda za izpla~ilo celotne od{kodnine v znesku RM 1.600.000 je bilo potrebno podjetje na nek na~in nacionalizirati z vstopom nem{kega ve~inskega lastnika v podjetje. Po dolgem iskanju je Remcu ob koncu leta 1942 uspelo najti takega ~loveka v osebi dr. Manfreda Scheichenbauerja, sicer v Ptuju rojenega ban~nega uradnika. Ta je na tihem pristal na to, da je bil v tovarni le “slamnati mo‘”, medtem ko je imel dejansko vse vajeti v rokah {e naprej ing. Vladimir Remec, ki se je z vso silo in znanjem zavzel za obnovo tovarne na Duplici. Vse je potekalo po na~rtu, proizvodnja stolov naj bi se trikratno pove~ala, kar naj bi bilo plod vseh, tudi v vojni pridobljenih izku{enj. V enem letu je na pogori{~u spet stala tovarna z novimi obrati. Ob koncu vojne je bilo zaposlenih le 45 delavcev in uslu‘bencev. Usoda pa je Vladimirja Remca, ki je na Duplici pri Kamniku zasadil korenine moderni lesni tovarni, odpeljala dale~ ~ez veliko lu‘o v ZDA in mu zastrla pogled na sadove njegovega drevesa. Dr‘avno gospodarsko podjetje Takoj po vojni, 20. maja 1945, je podjetje “Remec & Co” najprej pre{lo pod za~asno dr`avno upravo, nato so pohiteli in na Voja{kem sodi{~u ljubljanskega vojnega podro~ja dne 22. avgusta 1945 “zaradi sodelovanja z okupatorjem” vse tri dru`abnike podjetja (oba Remca in Scheichenbauerja) obsodili skupno na 46 let odvzema svobode s prisilnim delom, na 10 let izgube ~astnih pravic in na zaplembo celotnega premo`enja v korist dr`ave. Zdaj je bilo premo`enje z odlo~bo Okrajnega sodi{~a v Kamniku z dne 25. aprila 1946 lahko preneseno v last FLRJ in izro~eno Upravi narodne imovine v Ljubljani. Na osnovi tega je bila 26. septembra 1946 ustanovljena “Tovarna pohi{tva v Duplici pri Kamniku”, ki se je 30. aprila 1947 preimenovala v “Tovarno upognjenega pohi{tva Duplica pri Kamniku” in 22. novembra 1952 v “Stol – tovarna upognjenega pohi{tva Kamnik”, nekoliko kasneje (1961) pa v “Industrija po-hi{tva Stol Kamnik”, ime, ki je veljalo do konca obstoja te tovarne … Podjetje je postalo splo{no ljudsko pre-mo‘enje, kakor se je takrat v ~asih socializma temu reklo. Vodila ga je ljudska oblast, delavski svet tovarne je sprva sestavljalo 78 ~lanov, prve volitve so bile 21. avgusta 1950. Finan~ne te‘ave, s katerimi se je neko~ spopadal Remec, so bile preteklost, kajti podjetje je od dr‘ave prejemalo finan~na sredstva za investicije. So pa prihajali v ospredje drugi problemi: pomanjkanje materiala, predvsem surovin, strokovno slabo podkovan kader, slabi delovni prostori in pomanjkljiva tehni~na opremljenost … Pogosto je primanjkovalo hlodovine ali pa je bila slabe kvalitete, tako so bili Stolovci v~asih prisiljeni sami oditi v gozdove sekat … Veliko starih delavcev iz ~asa Remca se je vrnilo v tovarno, a zaradi vse vi{jih planov jih je vedno primanjkovalo tudi do 140. Slaba strokovnost je bila tudi velik problem, nekatera vodilna mesta Les 56(2004) 10 81482575�3 strokovne vesti so bila na za~etku zaupana tudi takim, ki so imeli zgolj revolucionarne zasluge, kot je bilo v tistih ~asih nekaj obi~aj-nega, kar pa pri opravljanju zahtevne strokovne dejavnosti ni bilo dovolj. V podjetju so prirejali strokovne te~aje, ljudi so spodbujali s prehodnimi zastavicami, nagradami. Leta 1950 so delavci opravili okrog 30.000 prostovoljnih ur dela. Vse te okoli{~ine v prvih povojnih letih so bile vzrok, da izdelki niso bili dovolj kvalitetni, pogoste so bile reklamacije in finan~na {koda. Posledi~no so se delale preiskave in iskanje krivcev, izrekale kazni itd. Toda po~asi je le {lo na bolje, kar je prispevalo tudi k vi{ji kvaliteti izdelkov tovarne Stol. V teh letih se je veliko investiralo v nove delovne prostore in teh-nolo{ko opremljenost, v desetih letih je bilo nabavljenih 20 ve~jih lesnoobdelo-valnih strojev, nekaj iz zagreb{kega Bratstva, nekaj pa je bilo uvo‘enih. Gibanje {tevila delavcev v prvih povojnih letih: 1946: 429 delavcev, 1947: 616, 1949: 819, 1951: 852 … Tovarna je v tistih letih potrebovala letno okrog 10.000 m3 bukove hlodovine, 1.000 m3 hlodovine drugih listavcev in 1.500 m3 hlodovine iglavcev, s tem da mora biti del bukove hlodovine, ki je namenjena krivljenim izdelkom, najvi{je kakovosti. Dnevno so izdelali 1.000 stolov. V mizarskem obratu so izdelovali {olsko in pisarni{ko pohi{tvo ter opremo za kino-dvorane in hotele. Izvoz Stolovih izdelkov je {el deloma po obnovljenih starih Rem~evih poteh, ve~inoma pa si je podjetje pridobilo nove kupce, predvsem v Angliji in Ameriki. V desetih letih po tistem, ko je stara trdna Rem~eva zapu{~ina pre{la pod tako-imenovano ljudsko oblast, se je kljub vsem te‘avam, ki mu jih je zadal tisti ~as, kamni{ki Stol povzpel na najvi{jo stopnico kvalitete med lesnoindustrijskimi podjetji v tedanji dr‘avi Jugoslaviji. Porodno-razvojne te‘ave so ijaLes 56(2004) 10 torej ve~inoma mimo, ~as je za nove vsebine in oblike … Rojstvo slovenske oblike stoletja @e v za~etku petdesetih let so v Stolu razmi{ljali, kako nadgraditi proizvodnjo, ki se je do tedaj predvsem napajala z idejami od zunaj (upognjeno pohi{tvo Thonet itd.), s sve‘o doma~o pametjo in domi{ljijo. Tako so se obrnili na ljubljansko fakulteto za arhitekturo s pro{njo, naj jim po{ljejo inovativne mlade {tudente. Prof. Edo Mihevc je takratnemu direktorju Stola predlagal, da vzamejo v slu‘bo Nika Kralja (roj. 1921, Zavrh pri Trojanah), ki je bil tedaj (1952) dva meseca pred zagovorom diplomskega dela z naslovom: Razvoj sede‘nega pohi{tva v svetu. Predlog je bil sprejet in Kralj se je tako reko~ ~ez no~ zna{el na Duplici. Pripravil je program oddelka za oblikovanje in ‘e jeseni 1952 organiziral projektantsko delo. Menda je bila to prva organizirana oblikovalsko - razvojna tovarni{ka slu‘ba v Jugoslaviji. Toda vse ni bilo tako lepo, kot se sli{i. Novoustanovljeni oblikovalski oddelek se je moral ukvarjati s precej {irokim spektrom nalog. Poleg projektiranja izdelkov in teko~ih sprememb je moral skrbeti tudi za arhitekturne na~rte preurejanja tovarne, organizirati tehno-lo{ke raziskave, skrbeti za kataloge in prospekte, postavljati razstave itd. Vendar pa je bil Kralj, kot ka‘e, poklican za to, da ‘e na samem za~etku svoje oblikovalske kariere ustvari nekaj, kar bo nanovo zaznamovalo in utrdilo Stol na piedestalu zmagovalcev za desetletja naprej. Podjetje, ki je ‘e od ~asov Remca (od 1921) nosilo v svojem logotipu podobo leva, kralja ‘ivali, in je v petdesetih letih svojega obstoja zakraljevalo na kvalitetnem vrhu v neke vrste materialnem smislu, {lo je predvsem za kvalitetno izdelavo, je ob nagibu v drugo m strokovne vesti Slika 17. Stolov Vestnik na 28 straneh, posve~en petdesetletnici, je iz{el 28. avgusta 1954 Slika 18-20. Predhodni modeli znamenitega Rexa so bili po Kraljevih na~rtih izdelani ‘e leta 1952 m\ petdesetletje postalo sinonim za kraljevsko obliko, kar pa je duhovna kategorija. @e v prvem letu svojega dela v Stolu je arhitekt Niko Kralj skonstruiral na~rte, po katerih je Stolov modelni mizar Ma-tajurc izdelal nekaj variant nezlo‘ljivega klubskega fotelja z imenom Rex. Osnova jim je bila ideja prostorskega krivljenja perforiranih vezanih plo{~, za kar je bil Kralju leta 1953 izdan jugoslovanski patent {t. 18249. Do zlo‘ljive variante, ki je potem na{la pot v proizvodnjo in tako reko~ osvojila svet, je po vmesni nalagalni varianti Kralj pri{el leta 1956, ko mu je uspelo zdru‘iti funkcionalnost in lepoto. Rex, ki je v celoti izdelan iz bukovega (vezanega in masivnega) lesa, v svojih detajlih skriva kar nekaj odli~nih re{itev in zato postane priljubljen predmet intelektualnih kraj, ~eprav ga je Stol zavaroval s patentom v nekaterih dr‘avah Evrope in Amerike. Mati~na tovarna ga je izdelala v ve~ kot milijon primerkih, sredi osemdesetih let, po prenehanju patentnega varstva, naj bi v tedanji Sovjetski zvezi izdelali 12.000 rexov na dan, na Japonskem pa v letih od 1983 do 86 kar 3 milijone. Mogo~e ga je videti v zbirki MoMa v New Yorku, doma pa je bil razgla{en za slovenski dizajn stoletja. Ob petdesetletnici tovarne (1954) je bila v Mali galeriji v Ljubljani Stolova samostojna razstava, kjer so bili prikazani prvi poizkusi izdelave lameliranega pohi{tva v Jugoslaviji, idejno povsem z ramo ob rami s Skandinavci in Japonci, le v tehnolo{ki opremljenosti precej korakov zadaj. V letih 1952 do 1960, ko je bil Kralj v Stolu, je bilo v fazi oblikovanja in razvoja ve~ kot sto izdelkov z razli~nim kon~-nim uspehom, ve~ji del poskusov ni do‘ivel serijske proizvodnje. Po oblikovalski karieri v Stolu je bil Kralj izvoljen za docenta (1960), izrednega profesorja (1967) in rednega profesorja (1975) na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V letu 1965 je bilo v Stolu 1.125, v letu 1974 pa 1.610 zaposlenih. Do leta 1974 je bilo podeljenih 238 {tipendij in {ol-nin. Decembra 1973 je bilo 3 % delavcev z visoko ali vi{jo {olo, 6,5 % z delo-vodsko in popolno srednjo {olo, 28 % kvalificiranih, visoko kvalificiranih in z ni‘jo srednjo izobrazbo ter 62,5 % nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev in delavk. Trdno v sedlu V uvodniku kataloga ob 75 – letnici Stola (1979) je Marjan Paternoster zapisal: “Starost tovarne merimo v dru-ga~nih letih. Namesto zgubanega obraza in utrujenih rok naletimo na robu kamni{kega polja na mladenko: tovarna pohi{tva Stol se je v petinsedemdesetih letih ni~kolikokrat pomladila. Skromne in starove{ke zgradbe, zrasle ob prelomu stoletja, so dobivale nove sosede. Preprosti postopki so odstopali svoje mesto modernim prijemom, zmo-gljivej{i stroji so izpodrivali pre`ivele naprave. ^as je prinesel globoke spremembe. Danes upravlja s tovarno 3300 delovnih rok. – Kri tovarne so delavci. Na{i gozdovi so njihovi zavezniki. Skrivnost uspeha je skrita v enostavnem obrazcu: prizadevnost, odgovornost, znanje in skupno odlo~anje.” Za 75-letnico so si Stolovci podarili prostorno in razko{no opremljeno {tiri-nadstropno upravno stavbo na Duplici, ki se jo je kmalu oprijelo ime Hilton. Ko se je sredi sedemdesetih let nanovo poimenovalo in porazdelilo politi~no-ekonomsko podro~je, je Stol postal delovna organizacija (DO), ki je bila razdeljena na manj{e enote, na 7 temeljnih organizacij zdru‘enega dela (TOZD) in skupne slu‘be. Skupaj s {e 9 slovenskimi DO pa je (od 1976) Stol sestavljal SOZD (Sestavljeno organizacijo zdru‘enega dela) Uniles, ki je v letu 1980 {tela dobrih 16.000 zaposlenih in imela ve~ kot tretjinski dele‘ vse Les 56(2004) 10 strokovne vesti lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. Osnovni namen te zdru‘itve naj bi bil: “skupni prodor s kompleksno ponudbo na doma~i in svetovni trg ob visoki kakovosti in oblikovanju izdelkov, usklajen razvoj SOZD-a, gospodarna uporaba dru‘benih sredstev, zagotavljanje ekonomske trdnosti organizacij ob skupnem prevzemanju rizikov, ve~ja povezanost trgovine in proizvodnje”. Kljub tej povezanosti pa posamezna podjetja k sre~i niso izgubila svoje identitete in tradicije. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bil Stol pojem kvalitetne pohi{tvene izdelave v tedanjem jugoslovanskem prostoru, precej dru-ga~e pa je bilo na podro~ju izvoza v tuje de‘ele. Tu se je tudi njega dr‘al “sloves” socializma in je kot druga slovenska podjetja spadal v ni‘ji cenovni razred. Predvsem v ZDA se je kot po teko~em traku izva‘alo cele kontejnerje tako imenovanih kolonialnih stolov po cenah, ki ve~inoma niso pokrivale stro{kov proizvodnje. Korist je bila posredna: vedno dovolj dela v masovni proizvodnji stolarne in pa pri izvoznih poslih pridobljene devize, ki jih je vse bolj zadol‘ena nekdanja dr‘ava krvavo potrebovala in temu primerno vi{je ovrednotila. Izvozne minuse je bilo treba finan~no pokrivati na doma~em trgu, to pa se ni dalo s proizvodnjo stolov – stara resnica je, da je z izdelavo stola veliko stro{kov, prodajna cena pa praviloma ni sorazmerno dovolj visoka, bolje je pri mizah in omarah. V ta namen sta bili v sedemdesetih letih na sosednji lokaciji zgrajeni dve veliki proizvodni hali, ena za ploskovno, predvsem pisarni{ko pohi{tvo, v drugi pa je bil obrat kovinsko-tapetni{kega po-hi{tva. Izdelava pisarni{kega pohi{tva je bila v tem ~asu najbolj donosna dejavnost. Po letu 1980, ko so stari in sprotni grehi jugoslovanske dr‘ave vse bolj prihajali na dan, je pri{lo do serije bolj ali manj neumnih ukrepov in zategovanja pasu s strani dr‘ave, eden od teh je ijaLes 56(2004) 10 bil tudi prepoved dvigovanja prodajnih cen izdelkov, kar pa je bilo zaradi na-predujo~e inflacije nujno po~etje - nih~e pa ni kontroliral prodajnih cen novih izdelkov. To dejstvo je napeljevalo podjetja, tudi Stol iz Kamnika, da so “nategnila” dr‘avo na dokaj preprost in u~in-kovit na~in in s tem dokazala, da so tudi v tem po~etju korak pred njo. Delalo se je takole: takoj ko prodajna cena nekega izdelka, ni ve~ pokrivala stro{kov, je bilo treba v konstrukcijskem oddelku tovarne izdelek v nekem detajlu spremeniti, na primer, stolu odvzeti neko pre~no palico ali jo na drugem mestu dodati itd., da je formalno nastal nov izdelek, mu pripisati novo ime ali {tevilko ter ga z novo prodajno ceno prijaviti na zveznem uradu. V nekaj letih so bili osnovni na~rti na pavs papirjih preluknjani od radiranja, v registru izdelkov pa je vladala zme{njava imen in {tevilk. A volk je bil sit in koza {e kar cela … Lahko si mislite, kak{na skrpucala so pogosto nastala iz tak{nega “antiob-likovanja”. In kolikor so na eni strani okoli{~ine silile v tak{no dejavnost, kajti pre`iveti je bilo treba, pa je podjetje vseeno ohranilo {e nekaj ponosa in tradicionalne zavesti, da se je vzporedno ne le ohranjala `elja po kvalitetno oblikovanih izdelkih, pa~ pa se je oddelek za industrijsko oblikovanje v Stolu celo krepil. Morda je {lo celo za neko naravno kljubovanje, ki je bilo opazno v teh zidovih in ljudeh, da se zlomi in premaga ves nesmisel in preusmeri pot v pogubo, ki se je razra{~ala v glavah dr`avnih administratorjev. Sistem L Okrog leta 1980 je skandinavski veter lameliranega pohi{tva mo~no zavel ~ez evropske trge. Lamelirano pohi{tvo je tedaj postajalo neke vrste tehnolo{ka modna muha, saj je razvoj tehnologije, predvsem stiskalnic z visokofrekven~- Slika 21-24. Leta 1956 je Kralju uspelo zdru‘iti funkcionalnost in lepoto v enega najuspe{nej{ih stolov kar jih je izdelovala pohi{tvena industrija. Razli~ne faze v procesu izdelave Rexa m strokovne vesti Slika 25. Stolovo Glasilo ob 70-letnici je iz{lo 28. novembra 1974 Slika 26. Nova upravna stavba Stola (1979) na naslovnici prospekta za pisarni{ko pohi{tvo Modul Slika 2 7. Naslovnica kataloga SOZD Uniles (1981) Slika 28. Stolova predstavitvena stran z dvoransko opremo v Unilesovem katalogu (1981) EEE nim su{enjem, omogo~al izdelavo skoraj neverjetnih prostorsko oblikovanih elementov. [iroki listi furnirja se lepijo in stisnejo ob kalupu v debelej{o plast, ki potem ohrani ‘eleno obliko. V vodstvenih in strokovnih krogih znotraj Stola je tedaj pri{lo do neke vrste zdrave konfliktne situacije, {e posebej, ker so se prvi “lamelirani” rezultati ‘e pojavljali na slovenskem trgu. Nasproti so sta si stala predvsem tehno-lo{ki in razvojno-oblikovalski oddelek in drug drugemu o~itala, kaj je kdo zamudil. Ob tem so na dan prihajale stare zgodbe iz Kraljevih ~asov, ko je bilo na tem podro~ju narejenega veliko pionirskega dela, ki pa ni moglo biti realizirano zaradi pomanjkljive tehnologije. Od tedaj pa ni bilo na tem ni~ narejenega, medtem pa drugi niso spali itd. Skratka na vrat in nos je bilo treba nekaj storiti, da ne bo okrnjen ponos … Arhitekt Branko Ur{i~ iz Kamnika, ki je bil tedaj ‘e renomiran oblikovalec pohi{tva in Kraljev naslednik v Sto-lovem razvojno-oblikovalskem oddelku, je “moral” ~ez no~ pljuniti v roke in narisati lameliran stol, strojni in‘enir Du{an [tefula, prav tako Kam-ni~an, ki je ‘e dolga leta skrbel za strojno-tehni~no podro~je, pa je “moral” takoj poskrbeti za nabavo visoko-frekven~ne stiskalnice. Vinko Gobec, ki je bil tedaj {e generalni direktor Stola in {e prej kamni{ki ‘upan, je “moral” dati “‘egen” za verjetno eno najbolj brezkompromisnih akcij v zgodovini Stola. Potem se je za~elo – z vsemi problemi! Predvsem pa je potekalo precej druga-~e, kot je bilo zami{ljeno. Celoten dogodek je bil kasneje uporabljen kot {ol-ski primer “znanstvenega na~ina oblikovanja izdelkov”, saj se je skozi proces nastajanja izdelka z upo{tevanjem specifi~nih okoli{~in pri{lo do optimalne re{itve. Najprej se je zalomilo pri uvozu nujne strojne opreme. Pravo-~asno ni bilo mo`no nabaviti stiskalnice s stranskimi pritiski in visoko-frekven~nim generatorjem, zato je bil prvi pogoj na mizi oblikovalca: krivina mora biti enostavna, da jo bo mo`no stisniti v stiskalnici s samo vertikalnim pritiskom, poleg tega je tovarna razpolagala s strojem za lu{~enje furnirja naj-ve~je dol`ine 130 cm, kar pomeni, da je ta enostavna krivina lahko le toliko dolga! Druga zahteva je bila sprejemljiva prodajna cena, ker je na trgu huda konkurenca, in morajo biti materialno-izde-lavni stro{ki dovolj nizki. Kar nekaj la-meliranih stolov se je ‘e pojavilo na trgu, ki so si med seboj precej podobni, zato ni smiselno, da se {e Stol pojavi z enakim modelom … To so bili torej vhodni podatki oblikovalskega procesa. Re{itev je bila osnovna lamelirana krivina v obliki ~rke L. Dva taka elementa sta dala zaklju~en pravokotnik ali ~rko U ali T, ve~ sestavljenih elementov je dalo stranico stola ali podno‘je mize itd. Najbolj preprost element je obetal najbolj popoln sistem. Do salona pohi{tva v Beogradu, novembra 1981, so modelni mizarji izdelali nekaj variant stolov in miz, iz ~esar se je dalo {e marsikaj slutiti. Rodil se je Sistem L, za katerega je Ur{i~ oziroma Stol na omenjenem sejmu prejel Zlati klju~, prvo nagrado za design in priznanje Jugoslovansko pohi{tvo leta 1981, nato pa {e zlato medaljo na BIO (1984) v Ljubljani. Sistem L je vzbujal veliko pozornost predvsem zaradi svoje temeljne preprostosti, ki je navdajala ~love{ko fantazijo do skoraj neomejenih mo‘nosti. @e v kratkem je pri{la ponudba italijanske trgovske firme Magis Contract za prevzem ekskluzivne prodaje po-hi{tva L na tujih trgih. Do tega sodelovanja je tudi pri{lo, takoj ko je bilo v Les 56(2004) 10 strokovne vesti Slika 29 in 30. Kitajci so bili le eni od mnogih, ki so se v sto letih pri{li u~it v Stol Slika 31. B. Ur{i~ si ogleduje vzor~ni L-11 (1982) Slika 33. Mizar J. Zorman izdeluje vzor~ni L-11 Slika 34. Proizvodnja Sistema L je stekla Slika 35. L-11 in L-31 (1982) Slika 3 7. Z. [krinjari~, B. Zakraj{ek (gl. direktor Stola) ter N. Kralj in B. Ur{i~ na BIO 10 (1984) v Ljubljani Slika 38. Posebna razstava Sistema L v okviru BIO 10 (1984) v Ljubljani Slika 32. Ur{i~eva skica za Sistem L (1981) Slika 36. Jedilna miza iz Sistema L (1982) Slika 39 in 40. Razstava ob 80-letnici Stola, B. Ur{i~ in N. Kralj na sprehodu med sodobnimi stoli ijaLes 56(2004) 10 strokovne vesti Stolu vse nared za redno proizvodnjo. ^eprav so se potem pokazale nekatere te‘ave pri masovni proizvodnji lame-liranega elementa L, predvsem zaradi “nekontroliranega obna{anja” krivine, ki mora pa~ tudi na dalj{i rok ostati natan~no pravokotna, pa je treba re~i, da je pohi{tvo Sistema L eden najlep{ih dose‘kov v zgodovini kamni{ke tovarne, glavni model tega sistema stol L-11 pa se s svojo izvirnostjo in lepoto lahko uvr{~a v plejado naj-stolov. Poslednji spev velikana Osemdesetletnica (1984) tovarne se je praznovala “na visoki nogi” v razko{ju hrane in pija~e, a tudi s kulturnimi dogodki, razstavami in sponzorstvi. V pritli~ju upravne stavbe na Duplici je bila postavljena razstava Thonetovo pohi{tvo v Sloveniji in oblikovanje v Stolu (1952 – 1984). Ko sta sredi osemdesetih let Evropa in Slovenija ponovno odkrivali opus arhitekta Jo‘eta Ple~nika, sredi Pariza je bila 11. marca 1986 njemu v ~ast odprta velika razstava, se je nekako spodobilo, da tudi kamni{ki Stol pristavi svoj lon~ek in po Ple~nikovih izvirnikih iz ~asa med vojnama izdela 4 razli~ne tipe stolov, ki so se potem iz- delovali po naro~ilu v manj{ih serijah. Stolovo ime je prosperiralo in veliko tega, kar je bilo izdelano v njegovih obratih, je imelo pri poznavalcih vrednost buti~ne proizvodnje. To se je najbolj pokazalo pri posebnih naro~ilih: opremljanju bank, kinodvoran, raznih kulturnih in kongresnih centrov, hotelov itd. v jugoslovanskem prostoru, pa tudi pri izvoznih in‘eniring poslih (Irak, Sovjetska zveza …). V drugi polovici osemdesetih let se je bolj ali manj ‘ivelo od te slave in njenega vnov~enja, denarja je bilo dovolj, pla~e dobre. Novi direktor Boris Zakraj{ek je u‘ival sloves dobrega gospodarja kamni{kega podjetja. Kaj se je zgodilo, da je v uvodniku Stolovega Glasila, decembra 1990, zapisal: “Pri~ela se je bitka za kruh … Leto nazaj sem zapisal svojo prognozo za leto 1990. Da bo slabo! Toda, da bo tako slabo, kot je bilo, si nisem mogel predstavljati niti sam. Slabo tudi za nas, v Stolu. Za~etek leta je pomenil pravo katastrofo. Soo~ili smo se z visoko rastjo vhodnih stro{kov in z zamrznjenim te~ajem dinarja. Ker ve~ino na{ih izdelkov prodajamo po fiksni ceni ob prvem pogoju pla~ila avansa, so nam ukrepi gospodarske politike povzro~ili izredne te‘ave. Na doma~em trgu prodajo izdelkov po nerealnih cenah, na tujem po nerealnem te~aju dinarja. Evropa, kot na{ skupni cilj, je izredno simpati~na stvar. [e posebej tedaj, ko se v njenem zahodnem delu pojavljamo kot obiskovalci ali celo kupci. Te‘ko dojamemo, da ni‘ja cena njihovih izdelkov pomeni njihovo ve~jo racionalizacijo, bolj{o organiziranost. Te‘ko razumemo, da podobne izdelke mi proizvajamo z ve~-jimi stro{ki. Da smo torej njim nekon-kuren~ni. Vsi smo za Evropo. Vendar le ob na{i ve~ji dru‘beni produktivnosti. Doseg le-te pa kratkoro~no pomeni padec na{ega standarda, manj-{o zaposlenost. Posledice bodo hude. Kak{ne so perspektive Stola? Leto 1991 bo {e slab{e. ^e nam bo uspelo ob koncu leto{njega leta napraviti ve~je programske spremembe, zmanj{ati zaposlenost in pove~ati produktivnost, potem bomo leto 1991 pre‘iveli”. Tudi to leto je kamni{ka tovarna pre‘i-vela, ni pa pre‘ivela Jugoslavija. Toda, za Stol se je za~elo umiranje na obroke. Tovarna, ki je niso uni~ili lakota, vojne in po‘ari, je zdaj, na pragu rojevanja nove dr‘ave Slovenije, vsa stara, bete‘-na in brez idej, ki so jo zmeraj re{evale v te‘kih situacijah. Sredi druge vojne je imela mo~ dvigniti se iz pepela, znala je prelisi~iti administrativne oblastnike socializma, zdaj nima mo~i, ~e-prav se zunanje okoli{~ine urejajo, ne manjka materiala, delovne sile je celo preve~. Letos (2004) bi moral kamni{ki Stol slovesno praznovati ~astitljivih sto let, odkar se je tam na [kofi~evi doma~iji ob Kamni{ki Bistrici vse skupaj za~elo. Toda Stola, ki je bil simbol in ponos Kamni~anov, ni ve~ - v delu nekdanje tovarne zdaj gospodari njegov pravni naslednik Biring Ambienti. Les 56(2004) 10 strokovne vesti V SVEI d. d. leto turbo razvoja in novih za~etkov avtorica Sanja PIRC Konec septembra so nam na tiskovni konferenci v Zagorju mag. Miroslav [trajhar, predsednik uprave SVEA, Tim Toma‘in, komercialni direktor ter Matej Po‘un, novi direktor Lesne industrije Litija, povedali o lanskem poslovanju in na~rtih poslovenga sistema SVEA. Slednji namerava letos ustvariti ve~ kot sedem milijard tolarjev prihodkov (lani 6,6, milijard), kar naj bi se zgodilo predvsem na ra~un pove~anja dele‘a izvoza (lani je ta zna{al 42 odstotkov). Najve~ prihodkov so ustvarili prav v dru‘bi SVEA iz Zagorja, prete‘ni del dobi~ka, ve~ kot 165 milijonov tolarjev, pa so investirali v novo ekolo{ko lakirnico v Litiji. Kakor nam je povedal mag. [trajhar, so se v Lesni industriji Litija po dveh letih in pol nepravilnosti, za katere bo o~itno tudi kazensko odgovorno prej-{nje vodstvo, stvari uredile. Lesna industrija Litija bi lansko poslovno leto zaklju~ila s kar 310 milijoni tolarji izgube, a jo jim je z odkupom dela zem-lji{~ zagorska matica (zagorska SVEA je 85 % lastnica litijske h~erinske dru‘-be) zni‘ala na 200 milijonov. Lesna industrija Litija je bila ob nepla~anih pla~nih prispevkih ter {e kopici neknji-‘enih zamudnih obresti svojim dobaviteljem zrela za ste~aj, vendar pa so se v SVEI odlo~ili za po [trajharjevih besedah do dobaviteljev edino po{teno, a zato te‘jo pot ne le sanacije, ampak tudi razvoja podjetja. Pri tem so naleteli na razumevanje tako dobaviteljev, ki so jim bili pripravljeni ob razkritju nepravilnosti odpisati zamudne obresti, kot tudi dr‘ave, ki jim je kot podjetju v te-‘avah za sanacijsko razvojni program namenila 110 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev ter {e dodatnih 621 milijonov tolarjev v obliki poro{tev za najem posojila s soodgovornostjo matere SVEE. Tako je septembra v Litiji za~ela obratovati nova, 180 milijonov tolarjev vredna lakirna linija, ‘e oktobra pa naj bi Lesna industrija Litija teko~e spet poslovala pozitivno. Matej Po‘un, direktor litijskega podjetja, ne skriva navdu{enosti nad tehno-lo{ko posodobitvijo, ki jim omogo~a bistveno kakovostnej{o kon~no obde- lavo ob skraj{anju dobavnega roka kon~nemu kupcu s treh mesecev na pi~lih 14 dni: “ To je za nas obenem tehnolo{ki in logisti~ni izziv, ki nam resni~-no omogo~a proizvodnjo vi{je dodane vrednosti.” “ Ta sanacija v Litiji nam je uspela - postavili smo tehno-lo{ko in ekolo{ko najsodob-nej{o lakirno linijo. Od nje si seveda obetamo nove posle – sklenili smo `e poseben aran-`ma s francoskim strate{kim partnerjem MVM -, poleg tega pa bo pridobila na kakovosti tudi mati~na hi{a SVEA, kjer sedaj intenzivno delamo na tem, da prestopimo s svojimi kuhinjami tudi v vi{je cenovne razrede,” je povedal predsednik uprave. Letos namre~ zaklju~ujejo tudi z investicijami v Zagorju, kjer se bodo dodatno usposobili za izreze in oblikovanje okroglin na pohi{tu, posodabljajo pa se tudi na plastiki. Prvi in pravi znanilec sprememb v poslovnem sistemu SVEA je tako ravno nov program SOLID. Gre za sodobno oblikovano masivno pohi{tvo, primerno za opremo jedilnic, dnevnih sob in celo spalnic. Po zamisli oblikovalca Lada Ko{irja je nastal iz zaznavanja potreb kupcev vi{jega cenovnega razreda, da se jim ob pomanjkanju ~asa in sodobni odprtosti bivalnega prostora omogo~i hitra, estetsko dognana, funkcionalna in zdrava oprema stanovanja ijaLes 56(2004) 10 strokovne vesti v enem samem stilu. SOLID, izdelan v belem javorju, ~e{nji, hrastu ali wengeju, nastaja v Litiji in bo tako lahko dopolnjeval SVEINE kuhinje vi{jega cenovnega razreda. “Ena na{ih prioritetnih nalog bo tako tudi pove~anje obstoje~ega raz-stavno-prodajnega salona v Zagorju, kjer nam ob {tevil-nih kuhinjskih programih primanjkuje prostora za ustrezno predstavitev izdelkov iz Litije. Zavedamo se, da nam to predstavlja oviro pri tr`enju, kajti sedaj kupec ne more na enem mestu spoznati celovitosti na{ih programov,” je ob predstavitvi programa SOLID poudaril predsednik uprave. V SVEI pa letos pospe{eno vlagajo tudi v nove trge. Tako SVEA skupaj s podjetji JAVOR, INLES in TOM odpira novo podjetje v Moskvi, kjer razmi{ljajo ob sami prodaji v Ruski federaciji tudi na selitev dolo~enih delov svoje proizvodnje. Kot je povedal Tim Toma‘in, komercialni direktor, uspeva- jo v prodaji ohranjati oziroma ve~ati svoje tr‘ne de-le‘e. Ob obstoje~ih trgih se jim je letos uspelo prebiti tudi na bolj zahtevne, skandinavske in nem{ke trge. Sicer pa so zadovoljni s prodajo svojih kuhinj tako doma kot na tujem: v dr‘avah nekdanje Jugoslavije, na Irskem, v Kanadi in Zdru-‘enih arabskih emiratih, v prihodnje pa si zelo veliko obetajo od ruskega tr‘i{~a, kamor se bodo agresivno podali prihodnje leto. Zadovoljni so tudi s pridobivanjem in‘eniring poslov, kjer so letos opremili ‘e precej hotelov in dija{kih domov v Sloveniji ter na Hr-va{kem in Irskem. Trenutno pa se v SVEI temeljito operativno pripravljajo na sejemske predstavitve novih programov in zato v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu in Moskvi pri~a-kujejo odmevnost pri svojih potencialnih kupcih. ijaLes 56(2004) 10 strokovne vesti AMBIENTA 2004 avtorica Sanja PIRC Na Zagreba~kom velesajmu se je v nedeljo, 17. oktobra kon~ala Ambi-enta 2004, 31. mednarodni sejem pohi{tva, notranje opreme in strojne opreme. [tevilke ka‘ejo, da se je tudi tokrat nadaljeval trend ‘e nekajletne kontinuirane rasti tega sejemskega dogodka: v 11 paviljonih se je na skupno 40.000 m2 pokazalo kar 641, prete‘no nehr-va{kih razstavljavcev; ob 271 doma-~ih je bilo kar 370 tujcev iz skupaj 28 dr‘av. Kljub {e vedno veliki nesorazmernosti se je letos pove~alo {tevilo doma~ih razstavljavcev, kar ka‘e na ponovno o‘ivljanje hrva{-ke lesne industrije. Tako hrva{ki gospodarstveniki za letos napovedujejo ponovno nekoliko zmanj-{anje uvoza pohi{tva; lani je ta dosegel vrednost 400 milijonov evrov, kar pa je 30 milijonov evrov manj kot leta 2002. ^e iz podeljenih sejemskih nagrad lahko sklepamo o kakovosti in atraktivnosti pohi{tvenih izdelkov, lahko verjamemo, da je Hrvatom najbolj v{e~ slovensko pohi{tvo: PARON La{ko, STILLES Sevnica, LIPA Ajdov{~ina, GORENJE Notranja oprema, ALPLES @elez-niki in KOLPA Metlika so prejeli po eno, medtem ko SVEA Zagorje kar dve nagradi oz. priznanji. Ob Ambienti so se zvrstili tudi raz-li~ni obsejemski dogodki, med katerimi zavzema posebno mesto Poslovni klub. @e tradicionalno se na njem razpravlja o pere~i problematiki v doma~i lesni industriji, le-to{nja tema pa je bila posve~ena pred kratkim sprejeti Strategiji hr-va{ke lesno-predelovalne industrije. Le-to predstavlja pribli‘no 1.240 podjetij, ki so lani bele‘ile skupno izgubo v vrednosti 121 milijonov kun. Po besedah dr‘avnega sekretarja Josipa Bartoli}a naj bi bila na zahtevo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo na Hrva{kem letos prvi~ v dr‘avnem prora~unu predvidena tudi sredstva, namenjena lesni industriji. Udele‘enci razprave seveda niso mogli mimo zanimivega paradoksa – medtem ko se hrva{ki lesarji ‘e devet let zapored otepajo z velikimi izgubami, pa pohi{tveni sejem Ambienta iz leta v leto po vseh poslovnih kazalcih raste. Prav tako menda na Hrva{kem cveti prodaja repromaterialov, kar dokazuje, da je lesna dejavnost prek malih podjetij na Hrva{kem bistveno bolj fleksibilna in profitabilna, kot to ka‘ejo splo{ni statisti~ni podatki. Strukturne spremembe v gozdarstvu in lesni industriji se je glasil naslov strokovnega posveta, ki so ga skupaj organizirali Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, [umarski fakultet, Zavod za istra‘i-vanje u drvnoj industriji in Zagre-ba~ki velesajam, ob njem pa {e mednarodno strokovno sre~anje, kjer je bilo govora o trendih v oblikovanju, konstruiranju in tehnologiji lesenih proizvodov. Smernice razvoja se vra~ajo k uporabi naravnih materialov, kar lahko ob zdravi gozdnati osnovi vliva bistveno ve~ samozavesti doma~im proizvajalcem pohi{tva. Tudi tokratna Ambi-enta naj bi {e bolj kot prej{nja leta pokazala, kako pomemben je v proizvodnji interdisciplinarni pristop, kajti kupci se vedno bolj nagibamo k zdravemu ‘ivljenju, zato i{~emo naravne materiale in inteligentno pohi{tvo – nekaj, kar premore du{o in funkcionalnost. Poleg gospodarskih in strokovnih tem pa Ambienta nobeno leto ne izpusti iz svojega repertoarja bogatega umetnostnega programa. Na tem mestu velja vsa pohvala organizatorju – ravno pomen, ki ga pripisuje umetnosti kot sestavnemu delu ~lovekovega bivanja, njegovi najgloblji intimnosti, dela ta sejem druga~en od konkurentov na tem delu Evrope. Letos smo si lahko v paviljonu 19 ZV ogledali Zagreb Art Fair, mednarodni sejem umetnin, v sklopu katerega je bila postavljena razstava z naslovom Zaprti svetovi avtorjev umetni{ke kolonije Williamsburg iz New Yorka. Poleg predavanja Christiana Viverosa “Brooklyn sedanjosti – Brooklyn prihodnosti” in okrogle mize na temo Hrva{ko tr-`i{~e umetnostnih del danes se je dogajanje Zagreb Art Faira sklenilo z odmevno in dobro obiskano jesensko avkcijo umetnin avkcijske hi{e Kontura. Svojega novega lastnika je tako dobila ve~ kot polovica od 108-ih sodelujo~ih umetnin, med njimi tudi slika “Mrtva priro-da s ru`om” delo Josipa Ra~i}a, ki je bila prodana za 256 tiso~ kun. ijaLes 56(2004) 10 strokovne vesti ijaLes 56(2004) 10 strokovne vesti Zakaj lesena avtor Janez BONČA, Jelovica d.d. V slovenskih gozdovih letno priraste pribli‘no 4 milijone kubi~nih metrov lesne mase. Za la‘jo predstavo lahko re~emo tudi 2 kubi~na metra na prebivalca. Z gozdovi je pokrite pol povr-{ine, ki jo zajema dr‘ava Slovenija. Les je material, ki ga je narava ustvarila na prav poseben na~in in ga je v nekaj besedah ali stavkih nemogo~e opisati. Zgradbe lesa in lastnosti, ki jih ima zaradi nje, preprosto ne moremo kopirati ali kakorkoli druga~e ustvariti. Za {e bolj slikovito predstavo povejmo, da ~e bi lahko razgrnili vse anatomske elemente iz kocke lesa, ki meri 1 kubi~ni centimeter, bi lahko pokrili povr{ino 300 kvadratnih metrov 1). Nikjer na svetu ne najdemo dveh kosov lesa, ki bi imela enako teksturo. Lahko re~emo, da je vsak kos lesa prepoznaven kot prstni odtis. @e samo ta skromna dejstva potrjujejo, da je les edinstven produkt in hkrati tudi gradnik narave. V zgodovini je bil les za ljudi ‘ivljenj-skega pomena. Iz njega so si izdelali prebivali{~a, ga uporabljali kot orodje, za lov, za zabavo in ne nazadnje tudi za kurjavo. Z razvojem ~love{tva so se razvijali tudi izdelki iz lesa, vzporedno pa se je les uveljavljal tudi kot pomo‘ni material v najrazli~nej{ih panogah. Postal je tako reko~ nepogre{ljiv v vsakdanjem ‘ivljenju ljudi neko~ in danes. S prihodom in razvojem umetnih materialov je les na {tevilnih podro~jih ‘al izgubil svoj tradicionalni pomen. ijaLes 56(2004) 10 okna? Revolucionarna odkritja so pripeljala nove - umetne materiale, ki se po posameznih lastnostih sicer obna{ajo bolje od lesa. Vendar pa jim manjka tista bistvena posebnost, ki pa jo vendar ima edino les. To je celovitost. Ne poznamo umetnega materiala, ki bi bil npr. nosilec, toplotni izolator, zvo~ni izolator, dekorativni element, ne{kodljiv za okolje in ljudi, prijetnega videza in enostavno obnovljiv, hkrati pa tudi cenovno dostopen in v naravi dosegljiv v skoraj neomejenih koli~inah. Globalno segrevanje ozra~ja je danes problematika, ki jo imajo na mizah vse vlade sveta. Razli~no od umetnih materialov se za pridobivanje lesa in njegovo nadaljnjo predelavo porabi bistveno manj energije, poleg tega niso potrebni nikakr{ni kemi~ni, fizikalni in drugi procesi, ki bi prispevali k ekspanziji ozonske luknje. Ne smemo si dovoliti, da nas pred temi dejstvi zaslepijo krat-koro~ni ekonomski izra~uni, ki pogosto govorijo v prid drugim materialom. Ko se torej v vlogi kupca vpra{amo, kak{ne izdelke bomo kupili, je dobro poznati vse okoli{~ine, ki jih izdelek in material, iz katerega je izdelan, nosi s seboj. Glejmo izdelke kot dobrine, ki ne nastajajo kar same po sebi, temve~ jih je treba v vsakem primeru posredno vzeti naravi. Kako globoka bo rana, pa je ne nazadnje odvisno od nas, ki jih kupujemo. Kot kupci imamo mo‘nost izbrati okolju in nam prijazne izdelke, kot osve{~eni ljudje lahko prispevamo k razbremenitvi okolja, v katerem živimo, kot uporabniki pa se bomo bolje počutili. Če se takšen pogled zdi pretirano čustven, pravzaprav nič hudega. Konec koncev so čustva sestavni del našega življenja, za marsikoga celo najlepši. In še nekaj dobrih razlogov, zakaj lesena okna: • Lesena okna so preprosto videti boljše in lepše. Z malo domišljije lahko uresničimo tudi najbolj sanjske oblike ... • Lesena okna podzavestno spodbujajo dobro počutje, občutek topline in domačnosti. Iz “stanovanja” naredijo “dom” ... • Les ječist material, zato je bivanje ob njem zdravo in prijetno ... • Lesena okna so v tehniki vedno korak naprej in zato lahko postavljajo standarde v tej panogi ... • Sodobna lesena okna se da enostavno negovati in s tem pridobiti njihovo trajnost, lahko jih čez čas pobarvamo drugače, lahko spremenijo podobo hiše, tako kot pričeska spremeni našo ... • Lesena okna so varčna okna. Ob tem, da nam nudijo obilo bivalnega udobja, se jih da poceni vzdrževati, hkrati varčujejo z dragoceno energijo in s tem tudi z okoljem ... • Lesena okna so vedno prva na seznamu, ko gre za prenovo spomeniško zaščitenih objektov, saj edina lahko izpolnjujejo tudi te zahteve ... • Proizvodnja lesenih oken se ne da avtomatizirati, zato ohranja dragocena delovna mesta. Vsako leseno okno je unikat!... Razlogi za les z vidika okoljevarstva: • Les igra vodilno vlogo pri zmanjševanju pojava tople grede, saj en kubični meter lesa absorbira več kot m strokovne vesti eno tono ogljikovega dioksida 2\ • Les je obnovljiva in s stališča CO2 nevtralna surovina. • Izdelki iz lesa se lahko nekajkrat reciklirajo in ponovno uporabijo, preden se sežgejo, da nam dajo energijo. • Večja poraba lesa stimulira ekspanzijo gozdov in s tem manjša emisije toplogrednih plinov. Ali res potrebujemo še več argumentov? D Viri: 1) Torelli, predavanja: “Zgradba in lastnosti lesa”, (1996) 2) Internet: http://www.proholzfenster.de , (2002) \ ■" ^ « V ~asu 15. Ljubljanskega pohi{tvenega sejma organizira DIT LESARSTVA LJUBLJANA s kiparji in rezbarji TURISTI^NEGA DRU[TVA TRZIN in LJUBLJANSKIM SEJMOM predstavitev njihovih del in ustvarjanje skulptur iz lesa z naslovom KLESANJE V LES od 2. do 7. novembra 2004, v hali A - GALERIJA, vsak dan od 14. do 18. ure. Vljudno vabljeni! IO DIT lesarstva Ljubljana ------N Defensor. Axair - Defensor - Condair - DRAABE V1AŽILNIKI ZRAKA elektri~ni parni vla‘ilniki za prostorsko in kanalsko vla‘enje (pitna ali demi voda) kapaciteta: 1-180 kg/h vla‘ilniki na pripravljeno paro (parni kotli) pritiska 02-4 bare kapaciteta: 1-1000 kg/h vla‘ilniki z {obami za direktno prostorsko vla‘enje na hladno vodno meglo (pitna voda) kapaciteta: 1-140 l/h prostorski mobilni vla‘ilniki na hladno vodno meglo z dodatno funkcijo filtracije in ionizacije kapaciteta: 05-3 l/h razvla‘ilniki zraka kapaciteta 5-470 l/24 ur Generalni zastopnik: DAREX d.o.o. Japljeva 7, 1000 Ljubljana GSM: 041/434-054 Prodaja in distribucija: NOTOS d.o.o. Litijska c. 43, 1000 Ljubljana Tel: 01/5873-812 Fax : 01/5873-801 e-po{ta: darko.prepeluh@mecum.si GSM: 041/434-054 ijaLes 56(2004) 10 ars les Razstava Metke in Janeza Jarca avtor Stane MESAR » •'/ V Kulturnem domu v Grobljah pri JDomžalahVbila od 29. 9. do 12. 10. t.l. razstava |ft anyrsgrke in slikarke [' Metke JarcÄplastfin reEefov njenega očeta, ljubiteljskega kiparja, upokojenega učitelja Janeza Jarca. Janez Jfrc je bil rojen 1. 1940 na Viru pri Domžalah. Veselje do oblikovanja ..iz lesa je dobil v očetovi mizarski de- lavnici, kjer je pri~el klesati v les ter krhati dleta in drugo orodje ‘e v otro{-kih letih. Razstavlja 20 let, eno leto pa deluje v skupini rezbarjev Turisti~nega dru{tva Trzin, ki jih vodi Marijan Vodnik in se bodo v sodelovanju z DIT lesarstva Ljubljana predstavili tudi na leto{njem pohi{tvenem sejmu v Ljubljani. Razstavo v Grobljah je organiziralo doma~e Kulturno dru{tvo. Ob otvoritvi sta v kulturnem programu sodelovala pevski zbor Predica iz Kamnika in kvartet harmonikark iz Dom‘al. H~i Metka, rojena 1965, se je na razstavi predstavila s 14 slikami v olju, o~e Janez pa z devetimi plastikami in {tirimi reliefi iz lesa ter prek dvajsetimi malimi plastikami iz gline. List vinske trte, izdelan iz lipovine Mati z otrokom iz orehovine Metka in Janez Jarc ob otvoritvi in razstavljene skulpture iz lesa ijaLes 56(2004) 10 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: mizarstvo - 9. del Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko prestáva –e ` (prestavno razmerje) pri posrednem pogonu (npr. jermenskem) lahko z izbiro premera pogonske in gnane jermenice spreminjamo vrtilno hitrost gnane jermenice; razmerje med vrtilno hitrostjo pogonske in gnane gredi je prestavno razmerje Übersetzung f gear, transmission pripíra –e ` sti~na ploskev med vratnim (okenskim) krilom in podbojem, okvirom (vratna pripira, okenska pripira) Anschlag m stop (of a door) pripírna létev –e –tve ` letev, ki v konstrukciji vrat ali okna tvori pripiro Anschlagleiste f slamming strip profilírana létev za polnílo –e –tve - - ` letev za pritrjevanje polnila v okvir Füllungsstab m fillet profílni rezkálni stròj –ega –ega –ôja m tudi mizni rezkalni stroj z rezkalnim orodjem za profiliranje Fassonfräsmaschine f profile-forming machine pú{a –e ` kratek cevasti kovinski ali lesen vlo`ek, ki ga namestimo v izvrtino Muffe f sleeve rá{pa –e ` orodje z drobnimi, trikotno dvignjenimi zobmi, za obdelovanje lesnih povr{in (npr. ~i{~enje) (Holz)raspel f rasp rávna mozní~na véz –e –e –í ` posredna vez z mozniki za {irinsko spajanje lesa Dübelung f) dowel - edge joint rávna rôgeljna véz –e –e –í ` vogalna vez s ~epi in zarezami; udoma~en izraz je: ravni roglji Fingerzinkung f square dovetail rávna rôgeljna véz z zagozdítvijo –e –e –í - - ` vmesna obodna vez z izdolbitvijo in ~epom, ki je na zunanji strani zagozden; za horizontalne ali vertikalne pregrade Fingerzapfen f pinned mortise and tenon joint ravnálo –a s (ne: o vôdna téhtnica) priprava za ugotavljanje (merjenje) vodoravno-sti in navpi~nosti z navadno dvema libelama (z alkoholom ali `veplenim etrom ipd. napolnjena steklena cevka z zra~nim mehur~kom) Wasserwaage f spirit-level, carpenter’s level razpirálne klé{~e –ih – ` (mn) (publ. razperílne klé{~e) orodje, s katerim upogibamo del vi{ine zob `aginih trakov, listov ali kro`nih listov izmeni~no levo in desno; s tem dolo~amo tudi {irino `agalne rege Schränkzange f saw-satting pliers, saw-tooth setter, spring saw set razpirálo –a s (publ. razperílo) ro~no mizarsko orodje za razpiranje (razperjanje) zob `aginih listov in trakov Schränkeisen n saw set, saw wrest razprtje–a s (publ. razpérjanje, razperítev) odmik konice oz. gornjega dela zoba (levo ali desno) od vzdol`ne osi `aginega traka ali lista. Z razprtjem (razperjanjem) `aginih zob prepre~imo trenje `aginega lista med `aganjem; {irina razprtja, merjenega od zunanjih koncev rezalnih robov dveh nasprotno razprtih zob, ne sme presegati dvojne debeline lista Schränkung f saw set, lateral set (of saw-teeth) razpórni klín –ega –a m varovalo pri kro`nem `agalnem stroju, ki prepre~uje nevarne povratne udarce Spaltkeil m cleaving wedge, splitting wedge, riving knife, river, splitter raztegljíva míza –e –e ` (izvlé~na) konstrukcija mizne plo{~e, ki omogo~i njeno podalj{anje ali raz{iritev Ausziehtisch m, Kulissentisch m extending table, extension table repáti ~òp –ega –òpa m (lástovi~ji ròp – ega – òpa m) ~ep v obliki lastovi~jega repa pri vmesni okvirni preplo{~itveni vezi Schwalbenschwanzzapfen m - als Rahmeneckverbindung dovetail lap joint rezálna hitróst –e –i ` pot ( v metrih), ki jo naredi rezilo orodja v sekundi Schnittgeschwindigkeit f cuting speed rezkálni stròj –ega –ôja m (rezkálnik, ne: orezkar = orodje) skupni izraz za vrsto lesarskih strojev za splo{no uporabo (mizni, nadmizni); za posebne na~ine in potrebe lesne obdelave (npr. profiliranje, `lebi~enje ipd.) so posebni (specifi~ni) stroji (nadmizni, profilni, kopirni, za `lebi~enje, za izdelavo rogljev idr.) Fräsmaschine f, (Kehlmaschine f) moulding machine, moulder rézkanje –a s (frézanje) odrezovalni proizvodni postopek s kro`nim odrezavanjem orodaja (rezkarja, frezala) ; z njim utorimo, brazdamo, profiliramo in druga~e obdelujemo obdelovance Fräsen n, fräsen milling, to mill rézkar –ja m (frézar, frézalo) rezalno orodje za rezkanje Fräser m (milling) cutter, mill rezljá~a –e ` ro~na mizarska napeta `aga z ozkim, tankim, drobno nazobljenim `aginim listom, ki omogo~a iz`agovanje okroglin zelo majhnih polmerov furnirja in tankih de{~ic; za iz`agovanje intarzij (hobi programi); v industriji so jo izpodrinili majhni dekupirni `agalni stroji Laubsäge f fretsaw, coping saw, scrolb saw rób –a m meja med povr{inami stranic in robnih ploskev Kante f edge róbna plôskev –e –kve ` (bók) na deski obi~ajno pravokotna ploskev, omejena z dol`ino in debelino lesa ; pri lesnih plo{~ah lahko tudi z {irino in debelino Kante f smail face, arris róbna svóra –e –e ` svora za pritrjevanje in stiskanje na robne ploskve Kantenzwinge f edge clamp, corner clamp rô~ni eléktri~ni rezkálnik –ega –a –a m ro~ni stroj za rezkanje utorov, izrezovanje, profiliranje, obrezovanje nalepljene ploskovne obloge ipd. Handoberfräse f hand[ -held] router, portable router, plunge router ijaLes 56(2004) 10