Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka 37. JOLIET, ILLINOIS, 0. APRILA 1915 LETNIK XXIV. POT ZA RUSKI NAVAL NA OGRSKO BAJE ODPRTA. D"naj priznava, da so krajino v Beskidih zavzeli Rusi. V drugih delih Karpatov pa zmagujejo Avstrijci. Boj med bolgarskimi četaši in srbskimi vojaki. Govorice o posebnem miru med Avstrijo in Rusijo izmišljene. D«nSj, i. apr. (Čez London.) — O m?V0JU vojskovanja je državno vojno »mstrstvo nocoj izdalo sledeče naznanilo: v TV VZ.hodnih Beskidih je sovražnik na a;°rŠki ponoči poskušal več apadov, ki so bili odbiti. Med prelaga Lupkow in Užok se boji- nada-'Wjejo. h ®hzu Inowlodza o,b reki Pilici na nj S ^"Poljskem so davi močni sovraž-oddelki napadli naše postojanke. PrisiT do,speIi do žičnih pregraj, so bili ljam'.Jeni k umiku s precejšnjimi izgu- ložKa južnem bojnem torišču sc po-odnr izpremenil- Na obstreljevanje 2 . nega mesta Oršave smo odgovorili °°mbardovanjem Belgrada." Srbski zrakoplovci. bajeeneVa' 1 apr' (Cez Pariz> - Po U s Za,nesljivih Poročilih, ki so dospe-ki 'j"?^' danes. je križaril včeraj ne-strii 'etalec nad Zemunom in av-J Kim, postojankami po okolici. stroje^0. je baje rabil eneSa tistih U It**' so v decembru poslani Drarf.eilIesa v Srbijo. Avstrijcem se ieta!cc Zdel0' da je edc" njihovih «treiaCV' ker niso sprožili niti enega to k "a sovražnika. Srbski letalec je sp' naibolj izkoristil, in njegov zabele-'^Vavfc ^ baje iz majhne višine je n važna opazovanja, s katerimi stan. m°tcno dospel v srbski glavni Avstrijci spuščajo bombe. Uti: ' so tjič ^rna gora, 1. apr. V tre- *mr a^rijski zrakoplovci poskušali 'ievslfj' alja Nikol° >n člane kra lo» bTT^-~ '■K * -American Press Association. JANSKI KRALJ, ITALIJANSKA BOJNA LADJA IN MAPA O-ZEMLJA, KI GA HOČE ITALIJA. ^išC.^enčani deli gorenje mape kažejo ozemlje v Avstriji — Trentino, ® nelt(lai i.8.'' Istro> Pulj in Reko — ki ga zahteva Italija, češ da je to ozem- lj(!f**e i/. , '.'to "jeno, kar pa ni res. Nemčija je pač svetovala Avstriji, naj ; * ous,,;' Venskim zahtevam, ali cesar Franc Jožef je rekel, da je pripravil. ijrišei 'l>l11 Trentino, toda ozemlja ob Adriji nikdar ne I In tudi iz Rusije v'^"}" < C" natn'8> da so vzhodna Adrija in dežele ob nji slovanske in 'V,-taH Slovanske. Italijanski kralj Emanuel je naslikan poleg ene 'h i,alijanskih bojnih ladij. trograd, 1. apr. — Predno so Rusi zopet zavzeli S^lmaško planjavo v pokrajini Azerbaijan severozapadno od mesta Urumiah, so Turki obkolili stotine domačih kristjanov v vasi Haftde-vvan in jih poklali. Mnoge izmed teh so poiskali v stanovanjih prijaznih mo-hamedanov. ki so jih poskušali skriti. Ko so Rusi prišli v vas, so našli 720 trupel, večinoma nagih in okrnjenih. Tristo mož je rabilo tri dni, da so spravili trupla na površje iz vodnjakov, ribnikov in jarkov. Nekatere žrtve so bile ustreljene; v drugih slučajih privezane k lestvam in njihove glave, moleče skoz kline, odsekane. Hudi boji v Karpatih. Petrograd, 2. apr. — Po skoro nadčloveškem naporu so Rusi med prelazoma Lupkow in Užok pognali Avstrijce nazaj na višine ter osvojili železnico, držečo skozi Volo Michovo in Lupkow južno na Ogrsko, po danes tukaj prejetih brzojavkah. Južno od Duklovskega prelaza, kjer so se Rusi obdali z okopi na vznožnem gričevju, so Avstrijci opustili svoje napade. Obe stranki očividno pričakujeta izida velikexbitke za posest prelazov Lupkow in Užok. Ostanki avstrijskih čet, ki so navalile na rusko Besarabijo, severno od Bukovine, se umikajo na rusko mejo. Rusi so zdaj v ofenzivi ob celi fronti, od Baltiškega^morja do rumunske meje. Nemce na "severnem Poljskem potiskajo nazaj na vzhodnoprusko mejo. Rusko uradno naznanilo. Sledeče rusko uradno naznanilo je bilo izdano tukaj nocoj: "Na fronti ob re"ki Njeinen na Poljskem so naše čete včeraj nadaljevale svojo ofenzivo. Pognali smo Nemce nazaj in se približali nemškim postojankam vzhodno od linije Pilwiszki-Mariampol-Kalwarya - Suwalki - Avgustowo. "V Karpatih smo dne 31. marca in 1. aprila nadaljevali svojo ofenzivo z uspehom. Osredotočena je bila predvsem na fronti Vole Michove v smeri prelaza Užoka. Pod silnim avstrijskim streljanjem so naše čete z bajonetom naskočile važno vrsto višin in skoro vse vrhe gorske skupine Polonia severno od vasi Vestilina, Beregy in Gornyia. "Več avstrijskih protinapadov v krajini zapadno od železnice v Mezola-borez je bilo odbitih. Blizu Koziowke smo razstrelili neki sovražnikov pod-kop, prepodili sovražnika in zavzeli njegov okop. v "Skupno ' število včerajšnjih ujetnikov v Karpatih je bilo 32 častnikov in kacih 2,300 vojakov. Po zadnjem naznanilu smo blizu Chotina dne 30. marca ujeli nad 30 častnikov in 2,000 mož." Avstrijci pognali Ruse v beg. Dunaj, 2. apr. — Sledeče avstrijsko uradno vojno naznanilo je bilo izdano tukaj nocoj: "Vzhodno od Beskidskcga prelaza v Karpatih prevladuje splošen mir, ko so bili vsi ruski napadi odbiti. Bojevanje se nadaljuje vzhodno od sosednih delov karpatske fronte, kjer močni ruski oddelki napadajo. "Na meji med rekama Prut in Dniester smo odbili močnejše napadajoče oddelke. Na več točkah so Rusi, v desetih do petnajstih vrstah skupljeni, ponavljali svoje napade ves dan. Boji so trajali do poznega večera, dokler nismo sovražnika povsod prisilili k umiku, ki je bil posebno v južnih delih podoben nerednemu begu. '"Na Poljskem in zapadnem Gali-škem je položaj ostal neizpremenjen. Ob dolenji Nidi se je ruski ponočni napad pod našim izdatnim streljanjem izjalovil." Franc Jožef zdrav in čil. Benetke, 2. apr. (Čez London.) — Grof tŠefan Tisza, ogrski ministrski predsednik, je danes pripovedoval, kakor poročajo iz Budimpešte, o svojem nedavnem potovanju na Dunaj. Imel je avdijencijo pri cesarju, čegar zdravje zaznamuje za presenetljivo dobro. Zimo je prestal priletni vladar brez najmanjšega prehlajenja, ki ga je prejšnja leta tako zelo mučilo. Občudovanja vredno da je tudi nadvse živahno zanimanje cesarjevo za dogodke na bojiščih in za vse vladarske stvari. Ogrska vlada nadzoruje sedaj vse zaloge žita in moke v deželi. Grof Tisza je italijanska poročila, da namerava translajtanijska državna polovica cislajtanijski skratiti živila, zanikal kot zlobno izmišljena. Ogrsko da bo na vsak način oddalo Avstriji svoj prebitek, kakor ga je pričakovati. Govorice o posebnem miru. London, 2. apr. — Podrobnosti o govoricah, da Avstrija išče posebnega miru z Rusijo, so bile sprejete tukaj danes. Prva govorica je prišla iz Pe-trograda včeraj. Švicarski diplomatje so predložili avstrijske predloge carju, po neki brzojavki iz Petrograda. Obveščeni so bili, da se Rusija ne bode pogajala s Franc Jožefom, če Avstrija obenem ne sklene miru s Francijo in Anglijo, a da je Rusija voljna, ustaviti svoje armade v Karpatih in poslušati nadaljnje predloge. Petrograjski poročevavci londonskih časopisov so danes zatrdili, da je iz dobrih razlogov verjetno, da mirovne govorice utegnejo biti resnične. Turčija baje ne išče miru. Rim, 1. apr., čez Pariz, 2. apr. —- V interviewu s poročevavcem lista "Gior-nale d' Italia" sta ruski in turški poslanik v Italiji odločno zatrdila, da je poročilo. neosnovano, po katerem je bila Djavidu paši, turškemu finančnemu ministru, ki je sedaj v Genevi, poverjena naloga, pričeti pogajanje za po-sebno^rusko-turško mirovno pogodbo. Zavezniki na posvetu. Pariz, 2. apr. — Semkaj poročajo, da se diplomatski zastopniki Anglije, Francije in Rusije sestanejo tukaj v nekaj dneh, da se pogovore o bodočnosti Turčije v Evropi in o položaju na Baikanu. Govorice o miru izmišljene. Dunaj, 3. apr. (Čez Amsterdam in London.) — Vlada zanika najodločneje vse govorice, po katerih da je Avstro-Ogrska pričela z Rusijo pogajanja zaradi posebnega miru. Vsa poročila te vrste so od prve do zadnje besede izmišljena. S, * Bolgari napadli Srbe. London, 3. apr. — Boj, ki utegne zaplesti nadaljnje štiri dežele v evropsko vojno, se je primeril ob srbsko-bolgar-ski meji. ' Bolgarski četaši so navalili na srbsko ozemlje, kakor naznanja srbski vojni urad nocoj, in napadli srbske čete ob reki Vardar. Brzojavke, prejete pozno nocoj, naznanjajo izgube na obeh straneh nad 200 mož na usmrčenih in ranjenih. Kakih 2,000 mož se je udeležilo boja. Uradna brzojavka iz Gevgjelija, Srbija, čez Solun pravi, da so bolgarska krdela vzela srbskim mejnim stražam dva topova in ž njima obstreljevala železniško postajo v Strumici. Nazadnje so ojačene srbske čete zapodile Bolgare nazaj čez mejo. Rusi zmagali v Beskidih. Dunaj, čez London, 4. apr. — Ruske čete v Beskidih, ojačene z armado kakih 200,000 mož, ki je oblegala Prze-mysl šest mesecev, so prisilile Avstrijce k umiku. Ta poraz je priznan v avstrijskem uradnem vojnem naznanilu, objavljenem danes. Udarec za Avstrijo in Nemčijo bo hud, če njuni poveljniki kmalu ne zaustavijo pretečega navala na Ogrsko. Avstrijsko vojno naznanilo. Danes izdano avstrijsko uradno naznanilo pravi: "Prihod velikih ruskih pomočnih oddelkov od Przemysla je prisilil avstrijsko armado, da s.e je umeknila iz bes-kidske krajine. "V Karpatih se nadaljuje bojevanje na obeh straneh Laborške doline. Včeraj smo »naskočili vzhodne višine in pregnali sovražnika iz več močnih postojank. Ruski napadi vzhodno od Virawe so bili odbiti. "V včerajšnjih spopadih smo ujeli 2,020 Rusov. 'Severno od prelaza Užoka je položaj neizpremenjen. Ponovni ruski napadi so se izjalovili po kratkem boju. "Nobenih novic ni z drugih front." Protest avstrijske vlade. Washington, D. C., 1. apr.—Avstro-ogrsko poslaništvo je izročilo državnemu departmentu noto, ki kaže na to, da je pred državnim' zakonodajstvom pennsylvanijskim ležeča predloga za delavsko odškodniho v nasprotju s pogodbo z leta 1829. med Združenimi Državami in Avstrijo. Grajana je bila točka, ki predpisuje, da se ima dati vdovam in sirotam av-•strjskih državljanov pri odškodninah 65 odstotkov tega, kar se prisoja Američanom. Nemški uspehi na zapadnem bojišču. Nemci zavzeli nekaj postojank na suhem in potopili zopet nekaj parnikov. "DARDANELE NEZMAGLJIVE." Tako pravi von der Goltz paša, ki ga sultan poslal k Viljemu. London, 1. apr. — Nemški podmorski čolni, nastopajoči blizu Beachy Heada, svojega najljubšega lovišča, so torpedovali in pogreznili dve nadaljnji trgovinski ladji, z izgubo tridesetih življenj, v zadnjih dveh dneh. Pogreznjena sta bila angleški parnik "Seven Seas" in francoski parnik "Emma". Pariz, 1. apr. — Uradno naznanilo vojnega ministrstva pravi, da so Francozi zavzeli vas Fey-en-Haye zapadno od gozda pri Le Pretru in bili uspešni na drugih točkah ob zapadni liniji. Nemško vojno poročilo. Berlin, 2. apr., čez London. — Vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo: "Med rekama Meuse in Mpselle je bilo danes ljuto topniško bojevanje. "Pehotni boji blizu in sredi gozda pri Le Pretru so se nadaljevali celo noč. Zapadno od tega gozda so se francoski pehotni napadi izjalovili vsled našega streljanja. V naših protinapadih smo prizadeli sovražniku težko izgubo in ga .pognali nazaj v njegovo staro postojanko. Francozi posedujejo se-dsij samo dye strelnici v gozdu blizu naših sprednjih postojank." Zrakoplovci spuščajo bombe. Pariz, 2. apr. — Napadi nemških zrakoplovcev na zavezniške linije in zavezniških zrakoplovcev na nemške točke so značili današnje bojevanje ob zapadni bojni črti. Po francoskem uradnem vojnem naznanilu, izdanem nocoj, je bil neki nemški aviator zbit ob 7. uri davi vzhodno od Soissonsa. To je tretji zra-kbplovec, ki je bil zbit v štiriindvajsetih urah. Oddelek francoskih letalcev je spustil triintrideset bomb na barake, zra-koplovske hangarje in železniško postajo v Vigneullesu. Veliko število izstrelkov je padlo na svoja smerišča. Zrakoplovci so bili hudo obstreljevani odblizu. Trije so se vrnili z velikimi luknjami v krilih svojih strojev in ja- Blizzard ob Atlantiku. New York, 4. apr. — Tukaj nocoj prejeta poročila naznanjajo, da je petinsedemdeset oseb storilo smrt v razbitih ladjah vsled strašnega lilizzarda ob atlantski brežini včeraj. Najresnejša nesreča je zadela ho-landski parnik "Prins Maurits", ki se je pogreznil. Na krovu je imel štiri potnike in nad štirideset pomorščakov. Nahajal se je med vožnjo iz New Yor-ka v zapadnoindijske luke. Potopilo se je še več drugih bark in barčic. drovina drugih strojev je bila preluknjana po šrapnelskih kroglah. Noben zrakoplovec ni bil zadet. Vsi so se vrnili varno do francoskih linij. Ameriška ladja zadela ob mino. Berlin, čez Haag, 3. apr. — Ameriški parnik "Greenbrier" iz New Yorka je zadel ob mino v Severnem morju in se pogreznil nekaj ur potem, ko je zapustil Bremen včeraj, kakor so nocoj brzojavili Združenih Držav poslaniku Gerardu. Parnikovo moštvo je bilo baje rešeno. "Greenbrier" je tretja ameriška ladja, ki je bila razdejana po minah v Severnem morju. Nemci zavzeli vas ob Yseri. Berlin, 4. apr. (Brezžično.) — Vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo: "Ob Yserskem kanalu, jiižno od Dixmuda, so nemške čete zavzele vas Drei Grachten, na zapadnem bregu, ki je bila v posesti Belgijcev. "Več francoskih napadov v gozdu pri Le Pretru je bilo odbitih. Turški odpor v Dardanelah. Berlin, 30. marca, čez London, 4. apr. — "Dardanel ne more izsiliti zavezniško brodovje. Slavni Helešpont starega veka se bo uspešno upiral bombardovanju po največjih in najmodernejših ladjah. To je moje trdno prepričanje, utemeljeno na poznUnju tamošnjega položaja." Tako je izjavil maršal baron von der Goltz paša nocoj, ko je dospel iz Carigrada na posebnem poslanstvi^ od sultana do nemškega cesarja. Križarka "Medjidieh" pogreznjena? London, 4. apr. — Iz Petrograda poročajo Reuter's Tclegram-družbi po top turške oklopne krizarke "Medjidieh". Poluradno naznanilo iz Sevastopolja v Petrograd pravi, da je križarka "Medjidieh" zadela ob mino blizu ruske brežine in se pogrcznila. ' Slabi časi. Springfield, 111., 31. marca. — Zastopniki illinoiške tovarnarske zveze so danes pred pristojnim zakonodajnim odsekom kazali -na sedanji žalostni položaj obrti in trgovine, ki da se mora po nekaterih nameravanih zakO,-nitih odredbah samo še poslabšati. Govornik zastopstva je izjavil, da se tovarnarji še niso bili prilagodili pogojem, danim po novih zaveznih zakonih, ko je izbruhnila vojna in povzročila izza mnogih let brezprimerno stisko. Za razglas nameravanega osem-urnega zakona in zakona o najmanjši plači da ni neugodnejšega časa. Delavska nevarnost. Alton, 111., 1. apr. — V tovarni tvrd-ke Equitable Powder Co., pet milj odtod, je bilo djlnes pri neki eksploziji v tiskalnici 5 delavcev usmrčenih. Eden usfnrčencev je bil superintendent J. Colbourn. Sneg v Philadelphiji. Philadelphia, Pa., 3. apr. — Devetnajst palcev snega je padlo v, Philadelphiji v dvanajstih urah danes, tako da so preseženi vsi rekordi za dvanajst ur v zgodovini tukajšnjega z^veznega vremenskega urada. Vlaki v Atlantic Čity in Ocean City na parnih in električnih železnicah so bili pozno popoludne ustavljeni in vsa brzojavna zveza z obmorsko brežino je pretrgana. "Bitka" med Italijani. Marion, 111., 31. marca. — Dve oboroženi krdeli Italijanov, vsako broječe kakih 200 mož, se je začelo danes obdajati z okopi tu blizu, da se pripravijo za bitko vsled spora v vrstah Črne roke, v katerem so bili pred nekaj dnevi trije moški usmrčeni in eden prej-kone smrtno ranjen. Brezdelnost povsod. Chicago Heights, 111., 3. apr. — De-settisoč delavcev je zaposlenih v tukajšnjih delavnicah, ali dela pa ni zn strance. Mnogo rednih delavcev je brez dela. Pred kratkim, je 2,000 mož pričelo delati za "Central Locomotive and Car Works". Praznovali so več mesecev. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato na* ši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja. Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih! Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje "pomoči. Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske, tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar: Pošiljamo denar v staro domovine; na Kranjsko, Štajerslco, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. pošta: Prave denarne cene so tu navedene. Kdor računa več, računa preveč. K 5........ 10....... 15....... 20....... 25....... 30......i 35....... 40....... 45....... 50....... 55....... 60....... 65....... 70....... 75....... 80....... 85...;.... 90..'..... 95....... 100....... 110....... .95 1.85 2.70 3.55 4.40 5.25 6.10 6.95 7.75 8.50 9.35 10.20 11.05 11.90 12.75 13.60 14.45 15.30 16.15 17.00 18.70 K120..•....$ 20.40 130 ............22.10 140 ............23.80 150............25.50 160............27.20 170............28.90 180 ............30.60 190............32.30 200....... 34.00 250............42.50 300............51.00 350............59.50 400 ............68.00 450 ............76.50 500 ............84.00 600............100.80 700............117.60 800............134.40 900............151.20 1000............168.00 Pri teh cenah >je poštnina že vraču^ nana. Pazite na naše prave cene denarja Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti)-, obenem priložite "Money Order-ju" še -voj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. Amerikanski Slovenec Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Dru-/ štva sv. Družine. Ustanovljen 1. 1891. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. w lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesday, and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application poslujejo, pa kaj pomaga, ko je delavcev še veliko brezposelnih. Torej, dokler se premogovi rovi ne odpro, nobenemu ne svetujem v ta kraj dela iskat, zakaj ga ne bo dobil. Na društvenem polju še vkljub slabim razmeram prav dobro napredujemo. Imamo tr-i podporna društva tukaj in v sosedni naselbini, v Meadow Lands, Pa., dve, tako da ima vsaki lepo priliko, pristopiti k enemu ali drugemu, seveda, kamor se kateremu poljubi. V številu članov še najbolj napreduje naše društvo št. 138 S. N. P. J. Naša armada šteje okoli 130 članov. Ne da bi pa Vi, g. urednik mislili, da smo mi sami brezverci. O, ne! Izmed nas vseh, če še svobodomislece zraven prištejemo, mogoče jih ni eden tucat tistih, ki se štejejo k naprednim. S tem pa še ne rečem, g. urednik, da bi Vi mislili, da smo mi toliko pobožni, da po nagih kolenih hodimo. O ne. Tisto katoliško vero verujemo, katero so nam pri sv. krstu vtisnili, to je tista katoliška vera, za katero so pri sv. krstu namesto nas naši krstni botri odgovarjali. Verujem v enega Boga, v sv. mater katoliško Cerkev t. d. Seveda, sami svetniki nismo po sv. krstu ostali. Marsikdo je v greh padel. Ali je to kaj čudno? Saj je naša prosta volja k slabemu nagnjena. Kdor pade, lahko še vstane. Kdor pa odpade od sv. vere, tisti pri belem dnevu po temi lazi. Že zgoraj,omenjena naša S. N. P. J. ima lepo ime, kaj ne? V resnici so jo pa v rudeč kožuh zavili. Poglejte, dragi sobra-tje naše napredujoče Jednote: Mi plačujemo svoje prispevke mogoče nekateri že več let Jednoti; ali bomo mi sedaj odstopili od Jednote? Ne. Ampak naša Jednota je ustanovljena na narodni podlagi, in tako naj ostane. To pa ni narodnost, če kdo zabavlja čez svetinje naše sv. katoliške vere! Mi plačamo, in naše je glasilo. Naj-prvo bomo plačali glasilo, in potem nas bo še za naš denar zmerjalo z na-zadnjaki, backi, starokopitarji in z drugimi priimki! Sramota! Torej dragi sobratje, nikdo naj ne bo užaljen radi tega dopisa. Vsaki ima pravico povedati svoje mnenje. S tem gotovo bo še ustreženo našim članom in članicam, kakor tudi sedajnemu glavnemu odboru naše cvetoče S. N. P. J. Želim, da bi tudi drugi člani prišli s svojim mnenjem na plan! Dragi g. urednik, še marsikaj Vam imam povedati. Ker pa vem, da me že od nekaterih strani kukajo — zato pa naredim piko. Član dr. 138 S. N. P. J. božnost še sedaj klije nemotoma v njihovih srcih. Bila pa je pokojna tudi vrla in navdušena Slovenka, ki je bila vedno ponosna na svojo narodnost ter je povsod zagovarjala in delovala, v kolikor je ženi to sploh mogoče, za slovenski narod. Upamo, da jo je vsedobrotljivi Bog bogato poplačal gori nad zvezdami za njenS neustrašeno in vzgledno pobožnost in navdušenost za mili materni jezik. Blagi pokojnici večni mir gori nad zvezdicami, sinovoma pa naše odkritosrčno sožalje! Spavaj sladko, mamca draga, Smrtno spavaj spanje zdaj; Dok se duša Tvoja blaga Združi s telom vekomaj! Sorojak. (WWH04o na slaba pota in zgubili se za večno. K sklepu voščim vsem katoliškim Slovencem in Slovenkam srečne in vesele velikonočne praznike in veselo Alelujo! Frank Ž. Pittsburgh, Pa., 30. marca. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim, da priobčite te moje vrstice v priljubljenem listu A. S. Tukaj pri nas v Pittsburgliu imamo skoro celi mesec prijazno in lepo vreme. Ali z delom gre pomalo, kakor povsod. Slovenskih ligarjev pri nas tudi ne manjka, srbsko-ruskih podrepnikov. Z vc-eljem prebiram dopise v A. S., ki jim dovolj povejo, kaj so in kakšni so. Zatorej kličem vse dobro misleče Slovence, da naj si naroče pravi slovenski katoliški list, kakor je Amerikanski Slovenec. Obenem pošljem za naročnino A. S. $1.00, ker ta list rad prebiram, ki je najbolj pošten in pravičen, in pravi domoljub je. H koncu želim vsem čitateljem in dopisnikom A. S-veselo Alelujo, a tebi, dragi list, mnogo naročnikov med zvesto vdanimi Slovenci. George Miketiž. Whitney, Pa., 28. marca. — Cenjeno uredništvo A. S.! Ker čitam dopise iz več slovenskih naselbin, sem se tudi jaz nameni! pisati nekoliko zabave radi S. Lige. Kar se tiče tukajšnjih Slovencev, se skoraj ne bode nič storilo za SI. Ligo, ker smo večinoma proti njej. Kar je fantov tukaj, se zanjo tako nič ne zmenijo, in imajo tudi prav. Kar pa je nas oženjenih, mi pa imamo tako dosti lig za podpirati tukaj, ali pa v stari domovini, brez Blatnikove. Po mojem mnenju bode šel "trošt po boršt". Zato tudi svetujem "pooblaščencu'' S. Lige, kadar bode potoval na mirovno pogodbo, da naj dobro gleda in posluša, ker po mojem mnenju se bode tam Liga pod mizo vlegla in nič več vstala. Denarjev bode že imel, da jo bode pošteno pokopal, pa do tega časa se bode še tudi nekaj nabralo zanjo. Gospod urednik A. S., veste, kaj je tudi sedaj, če človek dobro pregleda, smešnega? Vem, da boste mislili: kaj pa tacega? I, kaj — G. X. in G. Sv. sta se zaročila na zborovanju S. Lige v Chicagu 9. marca! Kaj ne vidite ,kako sta si f roko v roki? Pa kaj se hoče, saj vemo, da "gliha vkup štriha". Ali poznati je treba ptiča po perju, tako je tudi z našimi voditelji." Zatorej čitatelji A. S., varujte se jih, da katerega v zanko ne ulove. Seveda, njim je sedaj vsaki dober prijatelj, ali potem joj in gorje! Mislim, da znano je vsakemu čitatelju A. S., kam je njihova smer. Ker pa že pišem, ne morem drugače, da tudi g. Brozicha, 1. tajnika J. S. K. J., vprašam, ker je pisal, da zaradi S. Lige se ni treba nikomur nič bati, da bi imel kake sitnosti, ako se kedo poda v staro dftmovino; da to bode le prošnji slična Liga. Ali, g. Brozich, te prošnje jaz ne razumem: ker v Ligi je več protestov, kot pa prošenj! Iz te moke zopet ne bode kruha, g. Brozich. In mislim, da tudi člani slavne J. S. K. J. ne bodo na ta lini sedli. Še najbolj grobato se mi pa vidi pisanje g. J. Ja-gra. Boste pa spet mislili, g. urednik: kaj je Vam pa hudega storil? Je že nekaj časa, ko je g. J. Jager pisal v prilogi G. N., da kateri ne bodemo glasovali za S. Ligo, oziroma da ako bodemo kaj proti S. Ligi, se naj dobro pazi na nas: ko bodo rodoljubi Slovensko osvobodili ter Rusom in Srbom v najem dali, nam pa še domovinske pravice ne! Ali čujete, g. urednik, kaj je to? G. Jager, menda Vi nič-ne mislite, da smo sedaj že v dvajsetem stoletju, ker s tako praznim strahom ljudi strašite. Pri tej točki se mi nehote prišle neke misli v glavo. Ko smo še v stari domovini v občinski odbor volili, so nas tudi občinski škrici narodne velj ave, kot ste Vi, strašili, da ako njih nc volimo, bodemo morali v teku osmih dni ves denar vrniti občinski hranilnici, kar ga nam je posodila. Ali ljudstvo se ni dalo varati, čeravno jc bilo v dolgovih. G. Jager, sedaj ni tako Več, kot je bilo pred 30. leti: če je prišel kak škric s cilindrom in kravato, pa je vse v njega zijalo; ker sedaj se že ljudstvo zaveda, pa se bode še bolj, ko bode S. Liga zaspala, pa ne več vrtala. Veste kaj, g. Jager in g. urednik G. N.: ker se v slikarstvu dobro razumeta (seveda drugače nič, dobre glavice morata imeti, kar je, pa je), kaj ko bi se vidva podala na svetovno razstavo, ali bi bilo kaj ali nič? Jaz mislim, da desetak bi pa le padel za S. Ligo.' Kakor hočeta, tako pa naredita; dobro bode, kolikor bode. Vse slike so bile slične, pa dr. Šuster-šičeva skoraj najbolj. Sedaj bosta pa gg. mislila, zakaj ravno dr. Šusteršiče-va. Veste zakaj? Dr. Šusteršič je vam naprednjakom že dosti štren zmešal, pa jih šc bode. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse naročnike A. S., kakor tudi dopisnike, ter Vam kličem: Le pogumno naprej! Ne ustrašite se vsake zgage! Razširjajte katoliški list med katoliške Slovence! Naše geslo je tudi lahko: Svoji k svojim! Torej vsem skupaj zdrave velikonočne praznike ter veselo nam Alelujo. Nov naročnik. Potapljavci odšli v Honolulu. Washington, D. C., 1. apr. — Potapljavci newyorške vojne ladjedelnice so danes odšli v Honolulu, da pomorejo pri dviganju podmorskega čolna "F-4". Pravda proti pom. šerifom. New Brunswick, N. J., 2. apr. — Danes so tukaj naznanili, da bo tožitelj W. E. Florance jutri položil prošnjo pred sodnika Bergena v Elizabethu za posebne obravnave za petindvajset pomožnih šerifov, obtoženih umora, ker so usmrtili dva stavkarja in ranili šestnajst drugih pri tovarnah v Rooseveltu meseca januarja letos. Gozdovi naše zemlje. Na mednarodnem gozdarskeh shodu v Parizu je bilo dognano, da zavzemajo vsi gozdi naše zemlje 1 in pol milijard hektarjev. Od teh jih pride 646,752,000 hektarjev naše zemlje in 1 in pol milijarde hektarjev na Azijo, 314,468,500 hektarjev na Evropo in 94,-430,000 hektarjev na Avstralijo. Najobsežnejše gozde v Evropi ima Rusija namreč 196 milijonov hektarjev. Potem pride Francija z 9,800,000 hekt., za njo pa Ogrska, Pruska in Španska. Pametno vprašanje. Star snubec: "linam lepp posestvo brez dolga, dosti denarja in s svojo prvo ženo sem preživel v miru petintrideset let... ali me hočete vzeti?" Mlada gospodična: "Ali nimate nobenega sina?" Čista kri je zelo potrebna, ako se hoče vzdrževati zdravje. Je torej zelo važno, da se kri vzdržuje v zdravem stanu in kolikor mogoče brez nečistosti. Sedaj je čas, da si očistite kri s pomočjo Seve-rovega Kričistilca (Severa's Blood Purifier) in s tem preprečate razne grde kožne opalike, kateri nastanejo vsled nečiste krvi. G. Edward Pivny, iz New Underwood, S. Dak. nam je pisal: "Oprostite mi, ker Vam nisem preje pisal in naznanil, da mi je Sev rov Kričistilec veliko pomagal. Z ' seljem ga bom priporočal vsem, ki i potrebujejo." — Cena $1.00. V ' lekarnah. Vprašajte po lijem po i nu ne vzemite nadomestitev. Ako I ne morete dobiti, naročijte ga od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Io Apr. Tues.—Adv. | Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, HI. iff:: liEiGWi-ni:. rr r* •. < ifnrju; | Put© "E 13s. Brand" iplyo l izdelovalci najboljšega piva sodčkih in stekleoieah. Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 1,000,000 kron. Prihranki 7M.0M krM- Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviž* Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredno«* nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzerolje inenjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bo«"0 in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, SrbU0« Turčijo i. t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. . j ».•' 'ysu IjH iSlSi SffiKWHWiiK^KSiK^ffi^ffiSififfiKKS'*1""^ Buchanan-Daley Co«* Desplaines and Allen Sls. JOLIET, ILLlN0'9 Les za Stavbe in Preifl°S Največja zaloga v mestu PREDN0 NAROČITE DOBITE NAŠO CEN« TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu d SliSliiliWHfiSiffiaiffiWffiWffiffiffiHi« Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Uttanovljo* L 1895. Anton Nemanich in S**1 1002 N. Chicago Street Kottjušniica na 205-207 Ohio St.. J«liet' Priporoča ■lavne«« okeinttr« tvoj zavod, Id j* HlfWtWWi — - ■ "J —— ---1 - ' .. .g F- mestu; ima Ustne saaekao an bula ac«, ki jo sajtepia T J*1 tvaške vozove in kočije. Na ponve m poalnai viak iti poaoči in podnena- c&at* Kadar rahite kaj v aaii »trota at ogla«*« aH tolofMwH* ML 2575 [ia N. W. S44. Na* hiHilii i* T«i falftv* m j si k i< » It S k £ J 1) Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V 7.JEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, II ODBOR: Predsednik . ........George Stonich, 813 N. ChicagoSt. Podpredsednik...........Stephen Kukar, 1210 N. Broadway T^nik...".. ........Josip Klepec, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St. Rl«iT»inik .......... John Petric, 309 Indiana St. Reditelj...'.' 1! i!..............Frank Kocjan, 907 N. BluH St. NADZORNIKI: Anton Sraj, .................................1109 N Broadway Nicholas .). Vrauichar........................1215Summit St. Jos. M.Grill................................120» N. Broadway Glasilo: Amerikanski Slovenec. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." 1 organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepri-canja od 16. do 55. leta. 31 dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika. iz stare domovine, v Junaški 3. armadni zbor. Iz VOj-'ClCl »„-_ - (tbn Poročevalskega stana z dne 21. r Poročajo: Navdušena pohvala vla- nad tretjim armadnim zborom. Port ..I'.0.ltar d°šlo iz Bartfe naslednje Tretji kor se drži čudovito. OCilo; ranil so' Je tU rusk' vpad in ujel več ianeR/US0V' Z eno besedo: VrIe čete! ipr;\Je mraza 14 stopinj pod ničlo sten,' em Prenočujejo vojaki na pror «ago;V.est Bogu in cesarju. Umrl je nilt Ant"1^^' dne marca cerkov-Hdele, . n Markelj. Bil je črnovojnik Sen - e Je 16 bitk v Galiciji. Bil je 'ebriH • " Pozneje še obolel. Meseca ■aarja ' M Je prišel domov ves bolan Porov "7' "a.Posledicah prestanih na-toma apušča vdovo in deset popol-'iti je nePreskrbljenih otrok, od kate-na)starejši otrok v 16 letu. s?0r?"'rt "a bojišču.. Vojni kurat : na . sporočil po dopisnici, da 1 Jane°J,p U V KarPatih Padel s ska-ioh. geZ, °Sačar, vulgo Žvegljev, iz «t» £ Jj' Umrl je v bolnišnici v me-«a Pok "a Ogrskem, kjer je tudi s4ica°Pahšču sv" Ane P°k°Pan- Do" ^Polni]1-6 zanimiva: Prvo polovico je J Se Pokojni Pogačar sam, dru-stariš—3 — v°j"' kurat, ki nazna PPlov.co 5." 1 junaki Žalostno vest 0 smrti pad '"skegf;isl1 se je po štirih mesecih iz Mihael Markič, kor )'Sal je i..PespoIka- doma iz Kranja, aece, frt° sv°j' ženi' datirano dne mbra ter piše, da je zdrav. kruh- Na Koroškem že ; mu :V nekaterih krajih jedo kruh, r«h Ze, Pr""ešana ovsena moka. v .'!val'jo. Tudi na Kranj- ^ v \f . , J o. iuui na Kran 1 rjčju ajdl«vem valčnem mlinu ivSa o zaceli mleti velike množin >g s* id i, ti »» Rak ega ujetništva se je oglasil glista v'|!np0Sp- Franceta Rak, or-^lih Pet ' "etru pri Novem mestu. Vči . 'Mesecev niso dobili njegovi "Jem nikake vesti. SjJ v"1* — oče in sin odliko- s°illc> deko ° zaslužno svetinjo z Poroč iH raci'a Decembra meseca ianja ' Je bil radi hrabrega za- > boju- ' ,sovražnikom na sever- , slahca Sln S°sPoda drž. in dež. t? b Po8ačVMU"a Pogačnika Branko vi- daŽ00.letini °dhk0Van Z v°jaško za" » s« na z v°jno dekoracijo, sc-^ da 2a hrabrost f> le! I "a južnem bojišču V>^ik vPo-:TeC St0tI,ik J°siP vitez 110 'lekor, ° 2aslužno svetinjo z ° (signmn laudis). fS Vj!^** P1 °g'ašeni stotnik tv> iz Pi»°glasil- Stotnik Matko > ProZZ°3"e' ki je bil že za mr- .?1ieli i„ ' udo ranjenega so Ru-ved, ,dali v bolnišnico, kjer ^oS^a:vRJasanUijužno. iŠutSL fik, s«namom izgub. in ,;87' PP. 6. stot, iz Ha. <0 za l Jetf Je bil označen po-4. r.Vef • r I"«« Ivan. 4. >z Lesc na Gorenj-označen za ranje- Ujet stot., je bil svi°r .... I redu železne vpo- 3 , ----- Edvardu Zuber, crnovojniškega bataljo- \ j. Poklican Bo-J Hafner, mestni kaplan v JU. Srebr, Franc Vengust, Karel Wiege, Ivan liidaršič in Simon Zupančič. — Nagle smrti je umrla 8. marca v Gorici gospa Češčutova, soproga g. Češčuta, pristava na okr. glavarstvu. Ob 10. uri dopoldne je še veselo pela, ob 11. uri ji je prišlo slabo, izgubila je zavest in ob 3. uri popoldne je umrla. — Utonila sta v Blejskem jezeru Jožef Vrhunc in Peter Dolar, oba z Bleda. Šla sta ponoči čez led domov, zašla na slab led, ki se je vdrl. Ker je bilo pozno v noč, jih ni nobeden čul ter sta oba izginila pod ledom. — Smrtna kosa. V Krškem je u-mrla gospa Ana Friedrich, rojena ^ Geyer, vdova c. kr. stavbnega svetnika, stara 84 let. — Iz Borovnice. V petek, 5. marca, nam je nemila smrt vzela g. Ivana Kos. Bil je ugleden hišni posestnik in mesar. Kakor je bil skrben oče in vzoren gospodar, tako je bil tudi .vnet in požrtvovalen somišljenik S. L. S. Ob preporodu naše borovniške doline se je rajni z vnemo udeleževal vseli bojev, imel je dosti prestati od svojih nasprotnikov, a vztrajal je. Ljudstvo ga je izvolilo občinskim odbornikom in svetovalcem. Skozi dve dobi je žu-panoval v naši dolini. Kot odbornik župan je bil dober, zanesljiv, mož na svojem mestu. Hranilnica in posojilnica, ki se je ustanovila leta 1902.. ga je izvolila svojim načelnikom, katero mesto je ohranil do svoje .smrti. Bil je član posredovalnega urada, cerkveni ključar pa celo vrsto let. Kljub te mu, da je bil preobložen z delom, je vestno opravljal svoje dolžnosti. Še zadnje trenutke je posvetil Hranilnici in posojilnici. Pri seji iste, ki se je vršila dne 28. februarja, je še pravil kako da je trden in zdrav, ko pa pride domov, zadene ga mrtvoud. Pri poln zavesti je prejel sv. zakramente, voljno trpel in vdan v voljo božjo je izdihnil svojo blago dušo. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudstva. —Omejitev kuhanja žganja iz krompirja. Vlada je pooblastila deželne vlade in namestništva, da dokler traja vojska, lahko popolnoma prepovedo ali omeje kuhanje žganja iz krompirja — Umrli so v Ljubljani: Vovnik Ana, hči delavke, 6 dni. — Marija Sa motorčan, prosjakinja, 62 let -t— Mari jana Zarnik, bivša branjev ka, 09 let. Alojzija Gradišek, zasebnica, 54 let. Franc Sedlar, sin poljske dninaricc, 11 let. — Marolt Jožef, zasebnik, 76 let — Marija Juvan, kuharica, 60 let. — Ivan Marn, užitkar, 85 let. — Elizabeta ^Bcrgant, mestna uboga, '75 1. Pobegel prisiljenec. V dež. bol niči se je zdravil prisiljenec Janez Ko-vačič, ki je 2. marca ponoči ušel. V bolnico so pripeljali, ponoči nekega bolnika; njegovo obleko je vzel, se o-blekel v njo in pobegnil. Kovačič je bil rojen leta 1896. v Trebeljnem, jc 157 cm visok, višnjevih oči, lasje so kostanjevo' rjavi. — Danes dopoldne je pobeglega policija prijela. — Iz deželnega odbora. Na pozi^ deželnega glavarja je vstopil v deželni odbor poslanec baron Apfaltrem kot namestnik v vojni odsotnega deželnega odbornika grofa Barbo. — Junaštvo slovenskih Štajercev. V nekem boju so naši hrabri slovenski štajerski junaki 47. pešpolka napadli Rtise, ki jih je bilo kakor listja in trave; a so jih vrgli nazaj in ujeli 1 ruskega podpolkovnika, 2 višja častnika in 400 neranjenih mož. Padlo je približno toliko Rusov, kolikor so jih ujeli. Zaplenili so veliko pušk in streliva. 17. pešp., cesarsko pohvalno priznanje pa poročniku Ivanu Zwenkl, 87. pešp. Umrl je dne 27. febr. v Spodnji Šiški 70 let stari zasebni g. Evgen Vil-har, bivši graščak na Kalcu, sin pokojnega slovenskega pesnika in buditelja Miroslava Vilharja in brat skladatelja F. S. Vilharja. — Dr. Boris Zarnik je imenovan izrednim profesorjem za zoologijo na vseučilišču v Wuerzburgu. — Nagle smrti je umrl 28. febr. gospodična Zofija Droč iz Št. Petra, učiteljica na Banjšicah. —Smrtna nesreča dijaka na lovu. Zopet moramo beležiti žalosten, pretresljiv dogodek — smrt mladega, na-depolnega dijaka vsled neprevidnega ravnanja s puško. eŠstnajst let stari petošolec ljubljanske I. drž. gimnazije Edvard Marinko, brat g. prof. dr. Marinka iz Kranja, je šel 2. marca domov na Dobrovo. Domenil se je z nekaterimi dobrovskimi fanti, da gredo na lov na veverice. Dobili so nekje neko amerikansko puško in odšli so na lov. Puško je nosil mladi Marinko, ker je bil mnenja, da se najbolj izpozna na puško. Zadnji čas je namreč obiskoval strelske vaje. Med potjo je pa lovska družba opazila, da je nekaj pozabila. Marinko se je s puško vrnil, da prinese pogrešano. Oglasil se je v gostilni pri Gorjančevih ob Tržaški cesti blizu Brezovice. Ondi se je raz-govarjal z domačimi in s klicem "Z Bogom" je hotel odhiteti naprej. Pri tem se je pa tako okrenil, da se mu je puška, katere mehanizma pač ni poznal izprožila in strel je šel nesrečnežu v glavo. Marinko se je takoj neza-esten zgrudil. Peljali so ga takoj v deželno bolnico, med vožnjo v bolnico je pa — umrl. Pokojnik je bil vesten, marljiv dijak. Nesrečni slučaj s puško mu je pretrgal nit mladega življenja. ter. Nižjeavstrijske pivovarne so po-višale cene pivu za tri krone pri hek- tolitru. K0ROŠKO. — C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Beljaku. "Arbeitervville" piše: V "Freie Stimmen" in "Villacher Zeitung" se vedno iščejo železniški delavci. Pogoj za sprejem je, da morajo biti delavci nemške narodnosti. Vprašamo c. kr. ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku, kaj je s tem posredovanjem dela. Ali je c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku pri sprejemanju odvisno od nemške delavske stranke? če je, kako se to strinja s tolikrat poudarjano objektivnp-stjo c. kr. drž. železnice v Beljaku? — Major Bryda nagloma umrl. V Celovcu je nagloma umrl poveljnik oddelka rekonvalescentov, major E- i manuel Bryda, ki je nekaj časa služil pri 17. pešpolku. —Po nesreči ustreljen. Dne 7. marca zvečer ie prišel k hišnemu posestniku in mizarskemu mojstru Ivanu Žerjavu v Trbižu na obisk mlad vojak. Med pogovorom je vojak Žerjavu pokazal vojaški revolver in mu razlagal mehanizem ter tudi večkrat potisnil na petelina. Nenadoma se zasliši pok in Žerjav se težko zadet v trebuh zgrudi na tla. Naslednji dan je priletni mož umrl in zapustil številno, a k sreči preskrbljeno družino. Vojaka so zaprli; trdi, da je 'bil trdnega mnenja, da revolver ni bil nabit, a pregledal ga ni. STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., of Amerikanski Slovenec, published semi-weekly at Joliet, Illinois, require«! by the Act of August 24, 1912. Names of officers: President—Anton Nemanich, Joliet, Illinois. Secretary—Wm. Grayhack, Joliet, Illinois. Treasurer—John Grayhack, Joliet, Illinois. Managing Editor—Philip Gorup, Joliet, Illinois. Business Manager—Joseph Klepec, Joliet, Illinois. Publisher, Šlovenic-American Printing Co., Joliet, Illinois. Owners: (If a corporation, give names and addresses of stockholders holding 1 per cent or more of total amount of stock.) Anton Nemanich, Joliet, 111. John Grayhack, Joliet, 111. Joseph Dunda, Joliet, 111. Wm. Grayhack, Joliet, 111. George Lopartz, Joliet, 111. Joseph Legan, Joliet, 111. Michael Kochevar, Joliet, 111. Mrs. J. Zelko, Joliet, 111. Math Grayhack, Joliet, 111. T. R. Kelly, Joliet, 111. Joseph Sitar, Joliet, 111. Anton Pasdertz, Joliet, 111. Rev. J. Kranjec (estate). Known bondholders, mortgages, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages," or other securities: None. WILLIAM GRAYHACK, Secretary. Sworn to and subscribed before me this 6th day of April, 1915. (Seal) JOS. KLEPEC, Notary Public. (My commission expires Nov. 9, 1918.) SiSSSi^ Hi Hi Hi Si CENIK MOLITVENIH ^ NABOŽNIH, PODUČNIH m IN ZABAVNIH KNJIG ^ HlKi katere se dobe v KNJIGARNI AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILLS. ŠTAJARSKO 1 SSiSSi Hi Hi Hi Sl^Mi^ PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE, S R ^ovodTl3 ?aredniku Francu H, Pic, ' nasI°vnemu naredni-K "»an in ° I'*' Poddesetniku Jo- NS Aio£je8r17- peSp»lka Iv k:,.r|e. n . "u Peternel in Fra..... dragonskem polku PriT , Peternel in Francu ls*o sv.. aRonskcni Polku so O* Kr^V'^lan, desetniki Av- , 'ter . rein, i "T- desetnik, Av- t0l> Jf draKona'VPeterncl- Friderik I ran n Ja'»nik, An-ranc Rant, Marka Sepec, — Slovensko industrijsko podjetje v nemške roke? Kakor poročajo graški "Tagespošti" iz Ljubljane, se baje vr-še pogajanja za nakup znane Majerje-ve pivovarne v Kranju na Gorenjskem Za nakup se pogaja goeška pivovarna, ki bi Mayerjevo pivovarno znatno razširila. — Umrl je v Novem mestu posestnik Florijan Skaberne. — Ponovno cesarsko priznanje se je izrazilo nadporočniku Rudolfu Knez, Umrl je 9. marca v Gradcu 691et-ni vpokojeni generalni major Viktor Krajnc. — Vojaški zaslužni križ III. razreda vojno dekoracijo je podeljen pred ovražnikom padlemu nadporočniku 87. pešpolka Emilu Finku. — Pegasti legar. C. kr. korespon-denčni urad poroča: Od 8. febr. do 6. marca je v naši državni polovici na pegastem legarju obolelo 297 oseb. V Vurbergu pri Ptuju je obolelo na pegastem legarju deset oseb. — Umrl je v Oplotnici 3. marca gostilničar Jožef Kos ml. v starosti 4& let. — Streljal na občinskega predstojnika. Občinski predstojnik Ivan Roj ko se je 14. febr. spri v Muretincu z 411etnim posestnikom Jožefom Žni-daršičem, ker mu Rojko ni hotel izročiti črnovojniške knjižice. Med spo rom je potegnil Znidaršič revolver in je ustrelil na občinskega predstojnika in na njegovo ženo Terezijo. Prva kroglja je občinskega predstojnika le oplazila, druga ga je zadela v prsi in ga je nevarno ranila; Rojkove žene ni zadel. Okrožno sodišče v Mariboru je prisodilo Žnidariču devet mesecev težke ječe. — Obisk pri slovenskih Štajercih v njih utrjenih postojankah. Piše se: Divizijonar podmaršal pl. Hinke nam je dovolil, da smo obiskali utrjene postojanke nekega južnoštajerskega polka. Pripeljemo se s kmetskim vozom v neko slikovito karpatsko vas, kjer vlada živahno življenje. Iz vojnih kuhinj se kadi, iz vojnih kovačnic done udarci kaieliv, vidimo celo vrsto kmet-skili voz, ki jih vozijo konji. Korakamo dve uri po cesti v snegu v gozdu do neke lovske koče, kjer je nastanjeno poveljstvo polka. Mladi major pl. Medikus, ki je bil radi nekega junaškega čina povišan v službi, nas vodi v postojanke. Bilo je mirno, ker se tudi sovražnik ni ganil; niti topovi ne motijo miru. Ogledamo si bivališča; ko izgine megla, vidimo tudi ruske, z gostimi žičnimi ograjami omrežene po stojanke. V loški hiši zajtrkujemo kot gbstje podpolkovnika Hoffnerja. Zajtrk mi kaže, da so vojaki s hrano dobro preskrbljeni in da tudi moštvo ne strada. Vojska je namreč častnike približala bolj moštvu, kakor se sodi in premostila nasprotstva, česar bi še ne bil nihče pred enim letom pričakoval. — Iz seznama izgub št. 133. Nad-poročnik Kačič Bogumil, 6. dom. p. iz Šoštanja, mrtev (4. dec. 1914); praporščak Marghetich Marij, 21. lov. bat • 1. stot., iz Gorice, ujet; poročnik Šmar-da Franc, 1.-6. obmej. stražne stotnije, iz Gorice, ujet v Nišu, Srbija. - 87. pešpolk pohvalil maršal nadvojvoda Friderik. V Karpatih sta 5. in 7. stotnija 87. pešpolka obkolili sovražnika z desne strani in ga vrkli z bajoneti. Za to junaštvo je pohvalil polk maršal Friderik sam. — Odlikovani Trbovljčan. 26. febr. so podelili v mariborski bolnišnici če-tovodji Vincencu Kurentu, 7. lov. bat. srebrno hrabrostno sVetinjo 2. razreda V Galiciji je 12. decembra vzel sovražniku eno strojno puško. Svetinjo mu je pripel poveljnik bolnišnice dr. Hu-binger. Odlikovanec se je ginjeno zahvalil. Požar. Iz Grahovega na Tolminskem, 7. februarja: Preteklo nedeljo zjutraj ob 5. uri je začel goreti veliki hlev Franceta Florjančiča pri "stari pošti" na Grahovem. Zgorel je ves z veliko zalogo sena, poleg tega še ena telica, 10 prašičkov in večinoma vsi vozovi v lopi poleg hleva. Zavarovan je bil hlev in seno. Kdo je zažgal, se ne ve. Koliko strahu je prestala uboga žena Anica, ki ima moža pri voja kih in je bolna. Ljudje so se zelo trudili, da bi obvarovali saj ostala poslopja in sploh vas. Pomagali so tudi vojaki. Posebno se je odlikovala požar na bramba iz Podbrda, ki je hitro prišla dve uri daleč in rešila, kar se je dalo rešiti. — Čin blaznega. Iz Stržišča na Tolminskem: Dne 28. febr. se je zme šalo posestniku Luki Torkarju v Ka lu. Najprej je sežgal več stotakov, hotel je vreči v peč tudi hranilno knjiž nico, kar mu je pa žena preprečila. Nato se je siromak z nožem sunil v trebuh in umrl v groznih bolečinah. — Umrl je v Barkovljah brat državnega poslanca g. dr. Josip Fona, c. kr. finančni nadstražnik v pokoju g. An drej Fon. — Umrla je v Brumi v Furlaniji 8. februarja gospa Fina Brumat, sestra monsg. Brumata, ravnatelja študij goriški bogoslovnici. — Radeckijev veteran — umrl. V Otaležu na Goriškem je umrl Radeckijev veteran Ivan Brejc v 85 letu starosti. -— Cene pivu so dne 1. marca 1915 povišali na štajerskem za 4 vinarje li — Vsled pomanjkanja moke v Trstu 60 pekov ustavilo svoje obrate. HRVATSKO. - Velika železniška nesreča v Mi-trovici na Hrvatskem. Dne 5. ma<-ca se je dogodila na kolodvoru v Mi trovici na Hrvatskem velika nesreča in sicer vsled trčenja vlakov. Zaletel se je namreč z vso silo tovorni v oseb ni vlak, ki je stal na kolodvoru v Mi trovici. Tri lokomotive so popolnoma razbite. Kolikor se je moglo dognati je ubitih 9 oseb, 18 jih je deloma težje deloma lažje ranjenih. - Smrt zdravnika. Z Reke se po roča: Umrl je dne 5. marca za pljučni ca dr. Ivan Holzabcck, zdravnik na Reki, ki je bil tudi 11a Kranjskem po znata osebnost. Ležal je bolan ko maj šest dni in takoj prvi dan svoje bolezni je sam poslal po spovednika Pokojnik je bil Rečan stare korenine 111 vesele narave. Obiskoval je bol nike vedno peš in je vedno vpošteval siromašnost bolnikov. Zato ga jc vse ljubilo in spoštovalo, kar je pokazal nad vse veličasten pogreb v nedeljo kakor jih je Reka doslej še malo vide la. Pogreba se je udeležilo na tisoče spremljevalcev. — Dr. J. Smodlaka je izpuščen iz zapora, kakor poročajo iz Zagreba 10. marca. — Velik požar v Djakovu. Iz Osje ka poročajo, da je 4. marca pogorela iz neznanega vzroka velika trgovina "Reichmann in sinovi" v Djakovu. Škode je okoli četrt milijona kron. za slovensko ljudstvo.—III. Klo-šterski žolnir. Izvirna povest i* 78. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50e Kanarček, Kresnica. — Kapelica t gozdu ......................... Kirdžali, podonav. povest ........5®e Kmetijsko gospodarstvo .........7Se Visoke obresti. JOSIP ZALAB JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St. Joliet, IB. izdeluje viakovritne pravoveljavn« M stine in izvršuje vse v notarsko itrnb spadajoče zadeve za Združene Drtev in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866.............25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez----20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato .....................25c Ciganova osveta .................25c Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ................25c Doma in na tujem ...............25c Domači zdravnik ...........60c Emanek, lovčev sin. — Berač......2Gc Erazem Predjamski. Povest i« petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki .........20c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Friderik Baraga .................50c General Lavdon, oče vojakov imenovan .................:.......20c Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice----20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c [zdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ..................25c [zgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30c Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. češka narodna pravljica..20c Jemač Zmagovač. Povest. — Med plazovi, povest tirolskega gorskega župnika .................25c Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Jakoba Alešovca izbrani spui. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne «e ■nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................S0c 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja,—IV. Vrban Smu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena .............50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest Vam bo njjsil denar, ako ste ga naložili v nakupu farme v takem kraju, kjer so dani vsi predpogoji za uspešno živinorejo v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom. Ti predpogoji so: DOBRA ZEMLJA, ki bogato obrodi naj-raznovrstnejše poljske pridelke; PRAVO PODNEBJE, to je, da ni ne premrzlo in ne prevroče; DOVOLJ VODE za ljudi, živali in rastlinstvo; in kar je skoro glavno, UGODNO PROMETNE ZVEZE IN BLIŽINA TRGOV, da lahko svoje farmarske pridelke hitro in drago prodate. — Ako le "enega teh predpogojev ni, potem bo ves Vaš trud zaman, in denar, ki ste ga naložili v farmo, mrtev, ako ne izgubljen. Naša farmarska naselbina, ki se je po komaj dvoletnem obstanku začela jako lepo razvijati, ima vse te pogoje, za kar jamčimo; kdor si pride ogledat in ne najde vsega tako,'mu drage volje povrnemo denar za vožnjo, A Naša naselbina leži v enem najkras-nejših in najrodovitnejšili krajev države Wisconsin, ki je že gosto naseljen. Ne pridete torej v kako divjo, od vse* ga sveta zapuščeno pustinjo, marveč v obljuden kraj, kjer boste imeli za sosede že dalj časa naseljene, izkušene in premožne farmarje, ki Vam bodo, kot začetniku, radi šli na roko v vseh ozi-rih. Zemlja, ki jo prodajamo, leži v osrčju industrijskega okraja in v neposredni bližini hitro se razvijajočih mest: Cornell z 2000 prebivalci, Lady-smith s 6000 in Chippewa Falls z 12,000 prebivalci. Tu so razpe tovarne, ka>-kor: papirnice, tovarne za čevlje, sirarne itd., kjer se lahko dobi delo čer zimo. Vsak kupec dobi na svojenv svetu toliko lesa, kar ga potrebuje za gradnjo poslopij tudi bruna za žago se lahko drago prodajo; ostane še lahko dovolj drv za kurjavo. V tem kraju se nahajajo še obsežni gozdovi z raznovrstno, lovcem dobrodošlo divjačino; bistre reke in potoki pa so polni slastnih rib. — Prodane je že mnogo zemlje našim rojakom, ki se bodd še to leto tam naselili. Tudi Vam se nudi sedaj prilika, da si postavite svoje oghjišče v kraju, ki ima po svojih prednostih ne le lepo bodočnost pried seboj, marveč tudi že "sedaj nost". Vašega truda sad ne bodo uživali šele Vaši potomci, uživate ga lahko že Vi sami. — Aker neobdelane zemlje $15—$20; obdelana pa $50 —$150 aker. Prodajamo tudi cele kmetije s hišo, gospodarskimi poslopji, stroji, živino itd., ako koga veseli. Zdaj je najprimernejši čas, da si naš svet ogledate. Pišie nam takoj po natančnejši popis naše zemlje z zemljevidom, ki ga pošljemo brezplačno. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 _ 1st Ave., Milwaukee, Wis. (35—39 t6— lw) Pazite na brea ▼redne ponaredke in glejt« da dobiti pri-stniRichterjet Pain- Expeller z znamenje« Anehor iTrai« Mark, kot kai« slika. Cena 21 in 50c v vsek lekarnah ali pri naravnost nam pišit« poni. Fifliicltir & Co. 74-80 Washington Street New Y«rk. Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard (Dalje.) Ker ni bilo Kambe, ki je bil neobhodno potreben k temu obredu, ga je nadomestil stari zamorec, ki je v zadostni meri znal zaklinjanje. Ubil je terega je dalo božanstvo, da malo, da se ni valjal od smeha. Ponoči je pa izkazal resnično in trajno uslugo pobožnemu kralju in njegovim podlož-nikom, kajti sloni so napadli nasade kozlička, iztrgal iz njega drob in ga : banan, on je pa na Kingu zajahal proti razdelil na nekaj večjih kosov, potem , njim in je spustil med čredo nekaj je začel z nogo in z roko vrteti neke j raket. Prestrašenje, ki so ga povzro-vrste kolovrat, pogledaval je zdaj na i čije "ognjene kače", je prekoračilo Kalija, zdaj na M'Rua in izpregovoril I celo njegova pričakovanja. Velikan- s slovesnim glasom: "Kali, Fumbijev sin, ali hočeš snesti košček M'Rue, M'Kulijevega sina — in ti, M'Rua, M'Kulijev sin, ali hočeš snesti košček Kalija, Fumbijevega sina?" "Hočeva" — odvrnila sta prihodnja krvna brata. "Ali hočeta, da bi srce Kalijevo bilo srce R'Ruovo, a srce M'Ruovo srce Kalijevo?" "Hočeva." "In roke, in sulice in krave?" "In krave!" "In vse, kar kdo ima in bo imel?" "Kar ima in bo imel!" "In da bi med vama ne bilo laži, niti izdije, niti sovraštva?" "Niti sovraštva!" "In da bi drug drugemu ne kradla?" "Nikdar!" "In da bi bila brata?" "Da!" Kolovrat se je vrtel vedno hitreje. Okrog stoječi vojevniki so vedno bolj pazili na vsak njegov gibljaj. "Aa!" — zaklical je stari zamorec ■— "ako bi se pa kdo drugemu zlagal, ako bi ga izdal, ako bi ga okradel, ako bi ga zastrupil, ako bi ga ubil, naj bo preklet!" "Naj bo preklet!" — ponovili so vsi vojevniki. "Ako je pa lažnik in snuje izdajo, naj ne pogoltne krvi svojega brata in «aj jo da iz sebe pred našimi očmi!" "Oh, pred našimi očmi!" "In naj umrje!" "In naj umrje!" i 4,In naj ga raztrga vobo!" "Vobo!" "Ali lev!" "Ali lev!" "Naj ga pomandra slon in nosoro-žec. in bivol!" "O! in bivol!" — ponovil je zbor. "In naj ga piši kača!" "Kača!" "In njegov jezik naj počrni!" "Počrni!" "A oči naj mu zlezejo v zadnji del ^lave!" "V zadnji del glave!" "In hodi naj po glavi!" Ne samo Stanko, ampak tudi Kali se je grizel v ustnici, da ne bi bušil v smeh, med tem so se pa zaklinjanja ponavljala vedno strašnejša in kolovrat se je vrtel tako hitro, da mu z očmi ni bilo mogoče slediti. To je trajalo toliko časa, dokler stari zamorec ni popolnoma izgubil sile in sape. Potem je sedel na zemljo in je nekaj časa molče kimal na obe strani. Totem se je pa dvignil, prijel za nož, načel ž njim kožo na Kalijevi rami, j pomazal z njegovo krvjo košček kozličkovega drobu in ga porinil M'Ruau v usta, drugi košček, pomazan s krvjo kralja, pa v usta Kaliju. Vojevniki so -pa začeli kričati od radosti: "Oba sta pogoltnila, nobeden ni dal iz sebe, torej sta odkritosrčna in ni izdajalca med njima!" Stanko se je pa v svojem ^rcu zahvaljeval Kaliju, da ga je nadomestil pri tem obredu, kajti čutil je, da bi pri pogoltnenju "koščeka M'Rue" nedvomno dal dokaz neodkritosrčnosti in iz-dajalstva. Od tega časa pa v resnici ni grozila malim popotnikom od strani divjakov nobena nevarnost, noben nepričakovan napad, nasprotno obdajali so jih z največjo gostoljubnostjo in skoraj /. božjo častjo. Ta čast je narastla -o bolj, ko je Stanko s pomočjo barome-1 tra, ki ga je podedovat po Lindeju, na-' povedal dež in je dež še istega dne pri-1 šel v taki obilici, kakor da bi mas sika (Pomladanski deževni čas), ki je že davno minila, hotela ostanke svojih zalog izliti na zemljo. Zamorci so bili prepričani, da jim je daroval ta naliv dobri Mzimu, in njihova hvaležnost do Nclke ni imela mej. Stanko se je pa iz nje šalil, da pojde od sedaj sam na daljšo pot, njo pa, ki je postala zamorski malik, bo pustil v vasi M'Rue in zamorci ji bodo postavili kapelico iz slonovih zob in ji bodo prinašali fižola in banan. Toda Nelka se je tako zanesla nanj, da sc je vzpela na prste in 11111 zašepe-tala po svoji navadi v uho samo dve besedici: "Ne pustiš!" — potem je pa začela plesati od radosti in je zatrjevala, da ako ho zamorci tako dobri, pojde celo potovanje do morja lahko in hitro. Vršilo se je to pred šotorom .in pred očmi množice; vsled česar je stari M'Rua, ko je videl plesati Mzimu, začel tudi sam skakati, kolikor visoko je mogel na svojih kljukastih nogah, misleč, da daje s tem dokaz pobožno-sti. Njega so začeli posnemati v skakanju ministri, za njimi vojevniki, za njimi ženske in otroci, z eno besedo, cela vas je nekaj časa skakala, kakor da bi se vsem zmešalo v glavi. Stanka je tako zabaval ta zgled, ka- ske živali je prevzel brezumen strah in napolnile so celo džunglo z rjovenjem in topotanjem, na begu so se pa prevračale in mandrale med sabo. Mogočni King je preganjal z veliko vnemo bežeče tovariše in ni štedil udarcev s trobcem in z okli. Po taki noči so prebivalci lahko bili mirni, da se dolgo časa nobeden slon ne bo prikazal v nasadih banan in palm "dum", ki so spadale k vasi starega M'Rue. V vasi je zavladala velika radost in zamorci so celo noč prečuli s plesa njem in s popivanjem piva iz prosa in palmovega vina. Kali je pa zvedel od njih mnogo važnih reči, kajti pokazaio se je, da so nekateri slišali o neki veliki vodi, ležeči na vzhodu in obdani od gor. Za Stanka je bil to dokaz, da se ono jezero, o katerem se ni učil zemljepisju, v resnici nahaja, dalje pa tudi, da ako pojdejo v dosedanji sme ri, bodo slednjič zadeli na narod Va himov. Sklepaje iz tega, da se jezik Mee in Kalija skoraj ni razlikoval od jezika M'Rue, je prišel do prepričanja da je Vahima najbrže samo krajevno ime in da plemena, ki prebivajo nad bregovi Bassa-Narok, pripadajo velikemu deblu Šilukov, ki se začenja nad Nilom, a razteza neznano kako daleč proti vzhodu. XXXVII. Celo prebivalstvo je spremilo daleč dobrega Mzimu in se poslovilo s solzami, silno proseč, da bi blagovolilo še kedaj priti k M'Rui in se spominjati njegovega ljudstva. Stanko je nekoliko pomišljal, ali naj bi povedal za morcem o oni soteski, kjer je zakopal blago in tovore ostale po Lindeju, ki jih vsled pomanjkanja nosačev ni mogel vzeti s seboj, toda prišlo mu je na misel, da bi posedanje takih zakladov zamoglo vzbuditi med njimi nevoščlji-vost in prepir, povzročiti poželjivost in skaliti njihovo mirno življenje; opustil je ta namen in mesto tega ustrelil velikega bivola in jim pustil njegovo meso za pojedino pri slovesu. Ko so zagledali tako veliko množico 'nyame', so se v resnici razveselili. Sledeče tri dni je šla karavana spet po neobtjudenih krajih. Dnevi so bili pekoči, noči pa vsled visoke lege okolice tako hladne, da je Stanko velel Mei, naj pokriva Nelko z dvema odejama. Večkrat so prišli v gorske soteske, včasih, gole in skalnate, včasih pa tako na, tesq^> pokrite z rastlinjem, da so komaj z največjim naporom prodrli skozi.' Ob krajih sotesk so videli velike opice, včasih pa tudi leve iji pantre, ki so prebivali v skalnih jamah. Na Kalijevo prošnjo je Stanko ustrelil pantra in zamorec se je takoj oblekel v njegovo kožo, da bi domačini spoznali, da imajo opraviti z osebo kraljeve krvi. Za soteskami na visoki ravnini so se pričele spet prikazovati zamorske vasice. Nekatere so ležale blizu druga poleg druge, nekatere pa oddaljene dan ali dva dni pota. Vse *so bile ob- se ga bali, tako da se ljudje niso smeli približati hebanovi s kožo nosorožca pokriti kapelici in so polagali svoje darove petdeset korakov daleč od nje. Kralj je pripovedoval o tem fetišu, da je nedavno padel z meseca, da je bil bel in imel rep. Stanko je povedal, da ga je ravno 011 poslal na povelje dobrega Mzimu in ko je tako govoril, se ni čiŠto nič oddaljil od resnice, kajti pokazalo se je, da je bil "Veliki fetiš" samo eden izmed letečih zmajev, katere so izpustili na Lindejevi gori. Oba z Nelko sta se razveselila nad mislijo, da so drugi pri primernem vetru zamogli leteti še dalje in sklenila sta jih še spuščati z višin ob primernem vetru. Stanko je naredil še enega in ga izpustil še ištega večera, kar je popolnoma prepričalo zamorce, da sta dobri Mzimu in beli gospod prišla na zemljo istotako z meseca in da sta božanstva, katerima je treba ska-zovati vse časti. ' Se bolj pa, kot vsi ti znaki vdanosti in spoštovanja, je razveselila Stanka novica, da se Bassa-Narok nahaja samo par tednov pota od tod in, da prebivalci te vasi, kjer so se ravno zadrževali, dobivajo včasih od onih krajev sol v zameno za vino iz palm dum. Ondotni kralj je celo slišal o Fumbu kot vladarju ljudi, ki se imenujejo "Doko" — in Kali je potrdil, da daljši sosedi tako imenujejo Vahime in Sam-buru. Manj prijetna je bila novica, da divja nad bregovi velike vode vojna in jda je k Bassa-Narok treba potovati čez neizmerno divje gore in strme so-, teske, polne divjih zverin. Toda divjih zverin se Stanko ni veliko več bal, gore pa, naj bi bile tudi najbolj divje, je imel raje, kot nizke ravnine, kjer preži na popotnike mrzlica. Z novim pogumom so torej odšli na daljšo pot. Za ono obljudeno vasjo so zadeli samo še na eno naselbino, jako revno in visečo kot gnezdo nad robom prepada. Potem so se začeia pogorja, katera so prerezavale pored-koma globoke doline. Na vzhodu se je dvigala mračna veriga vrhuncev, ki je izgledala od daleč popolnoma črna. Bil je popolnoma neznan kraj, kamor so šli, ne vedoč kaj jih tam more zadeti, preden dospo do države Fumbe. Na planinah, koder so potovali, ni manjkalo drevja, toda izvzemši samotno strčečih figovih dreves in akacij, je italo v gručah in -tvorilo takorekoč male gaje. Popotniki so vstavljali v teh gručah da so se okrepčali in odpočili, pa tudi radi hladne sence. Med drevjem je vse mrgolelo ptičev. Razne vrste golobov, veliki kljuno-rožci, katere je Stanko imenoval "detelje", srake, škorci, grlice in mnogoštevilne prekrasne "bengalis" so se smukale v goščavi listja ali letale z ene gruče drevja 11a drugo, posamezno ali v jatah, in spreminjale barve kot mavrica. Nekatera drevesa so izgledala od daleč, kakor da bi bila pokrita z raznobarvnim cvetjem. Nelki so zlasti ugajale rajske muholovke in črni, krvavordeče podoblečeni veliki ptiči, ki so peli, kakor pastirske piščalke. Čudne žolne, zgoraj rožnate, spodaj jasnomodre, so se zibale v solnčnem blesku in lovile v letu bučele in kobilice. Na vrhuncih dreves so se razlegali kriki zelenih papig, včasih je pa zadonel kakor glas srebrnih zvončkov, katerim so sc pozdravljale med sabo male, zeleno-sive ptičice, 'skrite pod listjem adausonije. Pred vzhodom in po zah'odu soln-ca so letale nad glavami jate ondot-ih vrabcev, tako mnogoštevilno, da ako hi ne bilo slišati žvrgolenja in šumenja kril, zamogel bi jih smatrati za meglo. Stanko je mislil, da ti ptiči tako zvone, ko se podnevu razprše po posameznih gručah dreves. Toda t največjim začudenjem in občudovanjem so navdajati otroka ne- rišče se vidi od tukaj izvrstno in dim tudi." "Bojim se, da se boš zgubila." "Ne bom se zgubila. V visoki džungli bi se morda zgubila, toda tukaj glej, kako je trava nizka." "Morda te kaj napade." "Saj si sam rekel, da levi in pantri podnevi ne hodijo na lov. Poleg tega slišiš, kako trobi King iz dolgega časa za nama. Kakšen lev bi se drznil hoditi na lov tam, kjer se razlega glas Kinga?" In začela se je usajati. "Moj Stanko, pojdem sama, kakor odrasli ljudje." (Dalje prih.) NAPRODAJ HIŠA S 7. SOBAMI na 316 Wine St., JoUet. Cena $1350, če se proda takoj. Cisterna in vodnjak. 2t Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za...................... Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................I'c!l Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za........ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ................ Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za STE S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $>o( Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................1 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za.............1 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... m Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................?* Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slov'1, skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois 5 YEUKA HONIJDBA A-Špranji del zavoja NL110 cigurct brei oalrui § eg ■ = —1 -CHivini In ri dobit* tudi » vsakeiu .a jt nedtj vsak vreden % renti $-MMM€i a 1 v^T i P.V^VC2**^! «1 ' ? I ~ CO«U *V ' SM ? tjk m lite T* N^Vi out. ita Sj «'ew York City ., , , „ - •vu'VVVLV'.ViW Mi MSa in soils rati STORM DOORS AND WINDOWS (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih mojo NEBO d. E*ret centa j mden kupon. Sprednji dri za- 1 C* prodajalca. ' £ -a-'l On »ara bo po- Joliet, ill*. PIVO V STEKLENICAH. J. W. LOVE CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanako Chicaro tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. Car. Scott and Ctay Bamic odpevati -> svojim tenkim glasom zadnji odstavek, ki je zvenel, kot naglo ponavljani zvoki: "Tuj, tuj, tuj, tuj, tviling-ting! ting!" Nekoč sta otroka šla od drevesa do drevesa za krilatimi godci in sta se tako oddaljila kilometer od taborišča, kjer so ostali trije zamorci, King in" Saba, katerega.Stanko ni maral vzeti s sabo, da bi 11111 z lajanjem ne plašil zverine, ker je hotel obenem mimogrede ustreliti kakšno žival. Ko je torej jatica slednjič zletela z zadnje akacije 11a drugo stran široke soteske, se je deček vstavil in rekel: "Sedaj te bom spremil h Kingu, po-1 tem hočem pogledati, če ni v visoki džungli antilop ali ceber, kajti Kali pravi, da posušenega mesa ni več, kot, za dva dni.'' 'Saj sem vendaV velika", odvrnila je Nelka, kateri se je šlo vedno za to, da bi pokazala, da ni majhen otrok. "Torej se hočem vrniti sama. Tabo- DENAR SE VLAGA NAJBOLJ* IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice ▼: Belavaro, Brodi na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovn Kraljeviči, Novem Vinodolu, Oeijektt Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik Gorici, Virovitici, Zemunu i Senja. Delniška glavnica in pričuve K 16.250.000. Nasvete in navodila polijemo zastonj J. & A. Pasderti •e doMjo »ajholjie sveie m jene kUkaie ia najokaeaejfte Vee p« aajaiiji ceni Pridite torej h M'knelte aaic meto. Niahe naie geelo. eene ia dobra peetrelba Ne peeebite. torej obiskati n» v ■aSeJ mesnici ia groceriji na vo«b-ln Broadway aad Granite Street*. CMe. Phone 2708. N. W. Phone lttt hi W. H. KEEG* (K POOREBNIK. Slovenci v La Salle i» ° ^ dar potrebujete pogrebnika na to tvrdko ia prepričaai boste najbolje poitreieni, k01 W. H. KEEOAK. Telefona it 100 - vsak^ C or. 2nd and Joliet Sc, Podpirajte trgovce, kateri imajo o v Amer. Slovencu. gl* Ko: i, K »De v, Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imetiuje EAGLE ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company Oti telefona 405. S. Bluff St., Jolii ID 10] v I«, >tia je »Hi, n K D: • i; »ož s X k K h K % -M), i,