II. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1906/1907. Izdalo ravnateljstvo. Vsebina: 1. Pouk o latinski 3. sklanji v prvem in drugem razredu. Napisal ravnatelj. 2. Prirastek učiteljske knjižnice. Sestavil prof. dr. J. Demšar. 3. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. Št. Vid nad Ljubljano, 1907. Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava, Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. ■'rmsa ' ■■ • ' ' ’ . ' • . ■ 1 : ■ ‘ • ; , ■ ■■ ' w ■ 3 ‘ §9§ '-.w- yv. ^ v^;K;:;V^ ■ ' ,. • ; • 'Vi -V -'C-J '"'.v"-' ■ ' "' ‘ •. - y*;'}:<■ .>:■■■ ' ■ v,r-, - . ' • '' ' . ■ ... jia ■ / fi ■ - ' ■ : ' ; ' ■ ■ - ' ' : ' ' . '. ; v-:«j — ..'••• v.! > • • ... ■. • ■ ' "ff* • •• K.,-v' . / \ *■ • V'.’ .-•/ , • • •• • ■ ' . • '/ ■ .':,S ;. . ■ . : r.*. . ■ ■ ' . , • ■ . i" ' 1 ■ • • ' ‘ , , /Vi;; • • * . ■ . „ •* •* \v. ; •..•> * '' //wm rt ■ • . . , \ ■ ’ . • • • m . rm . ■:r;.'■■ ■ ■ ; ■ ■• . .. ■ ; h •' . V i I.. ' l’ . .. . /> 4.' II. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1906/1907. Izdalo ravnateljstvo. Vsebina: 1. Pouk o latinski 3. sklanji v prvem in drugem razredu. Napisal ravnatelj. 2. Prirastek učiteljske knjižnice. Sestavil prof. dr. J. Demšar. 3. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. Št. Vid nad Ljubljano, 1907. Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani Pouk o latinski tretji sklanji v prvem in drugem razredu. Napisal ravnatelj dr. J. Gnidovec. Prof. Döhring piše,1) da je zanimanje za posamezna vprašanja iz latinskega osnovnega pouka nekako opešalo; da pa imajo filologi vkljub temu dolžnost, metodo tega pouka preizkušati in kolikor moči izboljšati, nepotrebne težave odstraniti, zastarela pravila odpraviti in novih krajših potov poiskati. V tem mu popolnoma pritrjujem. Znano je, da delata v tretji sklanji velike težave slovniški spol in pa genetiv pluralis. 2) Döhring meni, da bi bilo bolj primerno, da si učenci zapominjajo pri posameznih substantivih namesto genetiva singularis genetiv pluralis. Toda njegova izvajanja me niso prepričala o potrebnosti tega načina. Prvič se mi zdi pot veliko daljši in trud veliko večji, ako naj si učenec pri vsakem posameznem substantivu zapominja gen. plur., dočim je gen. sing, silno lahek in enovit. Drugič se mi zdi, da se pravila o gen. plur. lahko tako natančno in kratko izrazijo, da učencem ne bo delal ta sklon posebne preglavice; nasprotno lahko učenec pride v veliko zadrego, če pozabi ta in oni gen. plur. in si ga ne more rekonstruirati iz pravila. Slednjič mora Döhring sam 1) V spisu „Die Hauptschwierigkeiten der lateinischen dritten Deklination“ v 81. zvezku Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis der Gymnasien und Realschulen, pg. 38. 2) Döhring 1. c. pg. 38 pravi: „Die Mannigfaltigkeit der gereimten und ungereimten Regeln darüber, die wechselnde Anknüpfung derselben bald an den Stamm, bald an den Nominativ haben etwas Verwirrendes und bieten, indem und trotzdem sie der Praxis und der Wissenschaft zugleich Rechnung tragen wollen, für beides nicht sichere Gewähr. Der Nominativus, der aus inneren Gründen und nach Jahrhunderte altem Brauch bei der Erlernung der Nomina zugrunde gelegt wird, ist außerdem selbst keineswegs „regelmäßig“, und so hat sich gerade bei der dritten Deklination am meisten der bekannte Gebrauch eingebürgert, immer noch den Genetiv singularis mitlernen zu lassen, weil in ihm der Wortstamm deutlicher zutage trete. Deutlicher als im Nominativ sgl. gewiß, aber doch nicht deutlich genug für die Bildung des Genetiv plur., der z. B. bei den /-Stämmen vielmehr erst selber den echten Stamm verrät. Hier nun braucht man nur einzusetzen und statt des Genetivus sgl, regelmäßig den Genetiv pluralis neben den Nominativ zu stellen, und sofort entfallen damit fast die sämtlichen Regeln über den Genetiv plur., von denen übrigens die eine sogar eine grobe Unrichtigkeit enthält; denn jene Worte, „deren Stamm auf zwei Konsonanten ausgeht“, sind eben gerade /-Stämme.“ pri sing, tantum napraviti izjemo in pri neutrih poseči po nom. plur.; razen tega si mora še pomagati z izjemami, in če se stvar natančneje opazuje, še to ne zadostuje.i) S pravili je res velika težava; ako se hoče kaj pridobiti z okraj-šanjem, se lahko mnogo izgubi glede temeljitosti. Paziti je treba, da je pravilo resnično in da veže v celoto kolikor mogoče naravne skupine. Sicer naj pa učenci tudi vedo, da „exceptio firmat regulam“. V sledečih vrsticah hočem podati pravila, ki naj si jih učenci prvega, oziroma drugega razreda z modrim sodelovanjem učiteljevim abstrahirajo iz latinskih sestavkov ter si jih temeljito zapomnijo. Za 1. razred. Sklanja. Substantivi 3. sklanje imajo v ablativu sing.-e; neutra imajo v nominativu plur. -a; genetiv plur. se glasi deloma na -um, deloma na -ium; -iutti imajo: 1. parisyllaba, 2. substantivi, ki imajo v gen. sing, pred končnim -is dva konso-nanta. Adjektivi 3. sklanje imajo: v abl. sing. v gen. plur. -ium, neutra imajo v nom. plur. -ia. Kakor adjektivi se sklanjajo substantivi na -e, -al, -ar.2) Komparativ i imajo: -e, -a, -urn. Par ti cipi imajo: -e, -ia, -ium. Slovniški spol. Masculina so poleg imen moških oseb in živali: substantivi na -or (os), gen -oris; -o, gen. -o/tis. Feminina so poleg imen ženskih oseb in živali: 1. substantivi na -do, gen. -dinis; -go, gen. -ginis; -io, gen. -ionis; 2. substantivi na -tas, gen. -tatis; -(t)us, gen. -(t)utis; (-us, gen. -udis); 3. parisyllaba na -es in mnogo na -is. 4. substantivi, ki imajo v gen. sing, pred končnim -is dva konso-nanta; 5. večina substantivov na -x v nom. sing. -1) Kam bi n. pr. D. uvrstil besedo feil cf 1. c. pg. 40. in 41. J) Ker je prvotnih substantivov te vrste jako malo, marveč so večinoma sub-stantivirani adjektivi, se sklanja teh samostalnikov lahko postavi za adjektivno sklanjo; učenci bodo lahko sami našli pravilo, če se jim n. pr. dd sklanjati beseda (crimen) capitale. Neutra so: 1. substantivi na -men; 2. substantivi na -e, -al, -ar; 3. substantivi, ki imajo v gen. sing, -oris ali -8ris. Toda arbor je fem. Za 2. razred. Sklanja. Substantivi 3. sklanje imajo v ablativu sing, -e; neutra imajo v nominativu plur. -a; genetiv plur. se glasi deloma na -um, deloma na -ium; -ium imajo: 1. parisyllaba; toda patrum, matrum, fratrum, senurn, iuvenum, canum; 2. neutra na -e, -al -ar; •) 3. substantivi, ki imajo v gen. sing, pred končnim -is dva konso-nanta; parentes ima navadno parentum; 4. domovinska imena na -as, gen. -atis; -is, gen. -itis; tako tudi penatium, optimatium, nostratium; 5. nekatere enozložnice: faucium, fraudium, litium, nivium, gli-rium, murium, trabium, virium. V a k. sing, imajo -im: 1. enakozložna rečna in mestna imena na -is; 2 sitim, tussirn, vim; navadno tudi febrim, puppim, turrim, securim. V a b 1. si n g. imajo -i: 1. substantivi, ki imajo v acc. sing -im; mnogokrat tudi navi; 2. neutra na -e, -al, -ar. Adjektivi in adjektivirani participi imajo v abl. sing, -i; za neutrum nom. plur. -ia; genetiv plur. -ium. Toda pomniti je: paupere, vetere, divite; vetera; pauperum, veterum, divitum. Komporativi imajo: -e, -a, -um; toda plurium (complurium). Participi imajo: -e, -ia, -ium. Slovniški spol. Masculina so: 1. subst. na -or (os), gen. -öra; 2. subst. na -o, gen. -dnis; 3. imparisyllaba, ki izpreminjajo debelski i v nom. sing, v e; toda merges, -itis, f. >) Ti substantivi pravzaprav pripadajo k enakozložnicam. Posebej je pomniti masculina: as, lapis, pes, paries, sol, sal, sanguis. >) Feminina so: 1. subst. na -do, gen. -dinis; -go, gen. -ginis; -io, gen. -ionis; toda masculina so: ordo, cardo, margo in konkreta na -io. 2. subst. na -tas, gen. -tatis; -(t)us, gen. -(t)utis; (-us, gen,-udis), 3. parisyllaba na -es (toda vepres m.) in mnogo na -is. Masculina so na -cis, -nis, -guis; dalje: axis, postis, ensis, collis, orbis, mensis. 4. substant., ki imajo v gen. sing, pred končnim -is dva konso-nanta.2) Izjeme: a) substant. na -er, razen linter, f. b) dens, fons, mons, poris, oriens in occidensß) 5. večina substantivov na -x in vsi na trix; toda grex, calix, m. Posebej je pomniti feminina: laus, f raus, lis, vis, eos, dos, hiems, plebs, Irabs, tnerces, quies. Neutra so : 1. substant. na -men; 2. subst. na -e, -al, -ar; mnogo izmed teh ima samo plur. 3. subst., ki imajo v gen. sing, -bris ali -Uriš. Izjeme: arbor, f.; citiis, pulvis, carcer, aer, aether, m. Posebej je pomniti neutra: caput, cor, lac, mel, fei, ös, ös, aes, vas, crus, ius, tus, ver. Kdor je poučeval latinščino v 1. razredu, bo rad priznal, da je učna tvarina zelo obširna; dobro pa tudi ve, da je v prvem tečaju 3. sklanja, ki dela največ težav in vzame mnogo časa. Zato je prav, če se pri pouku omejimo na najvažnejše in kolikor mogoče pravilno. V tem zmislu govore tudi instrukcije o razdelitvi in izbiranju tvarine: „Eine ins Besondere gehende Verteilung des Stoffes wird zwar nach Maßgabe der Qualität der Schüler und anderer Verhältnisse verschieden ausfallen können; vor allem aber ist eine sorgsame, ins Einzelne gehendeÖkonomieinderAuslesedes fürjede einzelne Klasse passenden grammatischen Stoffes unerläßlich. Die beiden ersten Jahreskurse stellen zwei konzentrische Kreise dar. *) Besedo /torno in nekatere izmed tu naštetih naj bi si zapomnili že učenci 1. razreda. 2) Ako se n. pr. učencu pove, da ima beseda caro v gen. sing, carnis, bo lahko sam dognal, da je fem. in da ima v gen. plur. carnium. 3) Te besede si lahko zapomnijo že učenci 1. razreda; tako tudi nekatere izmed fem. in neutr., ki se ne dajo spraviti v pravila. Der kleinere Kreis umfaßt das sogenannte Regelmäßige, am häufstigsten Vorkommende, und zwar sowohl aus der Formenlehre als aus der Syntax. Daran halte der Lehrer strenge fest. Der zweite Kreis umfaßt den ersten, shließt also ein größeres Gebiet ein: in dieses fällt das wirklich und das scheinbar Unregelmäßige, das Seltenere ... Zieht ein Übungsbuch, vielleicht in zu ängstlichem Streben nach einer gewissen Vollständigkeit, allzuviele „Unregelmäßigkeiten“, in der Gymnasiallektüre nur sehr selten oder gar nicht vorkommende Wörter heran, so wird der Lehrer darüber hinweggehen.“ Podobno govori tudi Dettweiler'): „Die Abweichungen (Ablativ auf i und Gen. Plur. auf iurn) lernt der Schüler zuerst als Einzelheiten kennen. Am Schlüsse läßt man ihn selbst durch Zusammenstellung an der Wandtafel die Regel finden, daß die Adjektiva und die Neutra auf e, al, ar, im Ablativus Singularis i und im Genetivus Pluralis iutn, die entsprechenden Neutra im Nominativus und Accusativus Pluralis ia haben, sodann daß die gleichsilbigen Substantiva auf es und is und die auf zwei Konsonanten ausgehenden im Genetivus Pluralis -ium haben. Alle anderen Ausnahmen gehören nicht in die unterste Klasse.“ Manj natančno govori Dettweiler o slovniških pravilih, oziroma kaj naj se zahteva v prvem razredu, dasi je tudi on mnenja, da je treba za najnižji razred izločiti vse izjeme.2) ■) Baumeister, Handbuch der Erziehungs- und Unterrichtslehre für höhere Schulen. III. Band. 1. Abteilung. Lateinisch. Bearbeitet von Professor Dr. Peter Dettweiler, pg. 79. 2) Dettweiler 1. c. 79. „Eine besondere Schwierigkeit macht die Behandlung der Geschlechtsregeln. Freilich wäre eine solche nicht vorhanden oder würde doch nicht sehr hervortreten, wenn das Hinübersetzen nicht aus den oben (S. 41. f.) angeführten Gründen auf den untersten Stufen eine größere Rolle spielen müßte. Für Sexta, deren Aufgabe nun einmal die klare Auffassung des Regelmäßigen ist, müssen auch hier alle Ausnahmen ausscheiden. Während für die 1. und 2. Deklination sich kaum eine Schwierigkeit ergibt, ist für die 3. eine besondere Vorsicht geboten. Man nimmt jetzt wohl allgemein als sicher an, daß der Wert der üblichen Versregeln für die wirkliche Sicherheit im raschen Gebrauch weit überschätzt wurde. Zunächst wird das Geschlecht der einzelnen Wörter ohne jede Regel mitgelernt, wie ja überhaupt stets Nominativ, Genetiv, Geschlecht und deutsche Bedeutung ohne besondere Aufforderung gegebenenfalls von dem Schüler zu nennen sind. Die sofortige und wiederholte Verbindung mit einem Adjektivum, lautes Lesen und klare Anschauung werden sehr wesentlich dazu beitragen, jene unbewußte Sprachaneignung herbeizuführen, die hier — man vergleiche das Französische — wertvoller ist, als die schönsten Reimregeln mit ihren Ausnahmen. Schließlich läßt man in wenigen Minuten durch die Schüler die Hauptregel aus den schon oft angeschauten und gehörten Einzelfällen ableiten.“ Ker sem imel priliko že večkrat poučevati na nižjih razredih, sestavil sem si polagoma pravila, kakor sem jih zgoraj podal. Da bi se prepričal, da-li so ta pravila primerna,!) pregledal sem v Gollingovi krestomatiji vse, kar je sprejeto iz Kurcija Rufa (od str. 25 do 75) in sem si izpisal besede 3. sklanje ter uredil z ozirom na ona pravila. Posledek tega raziskavanja hočem tu navesti. Masculi na. 1. Substantivi na -or (-os), gen. -oris: praeceptor sudor auctor error dolor pallor tepor aestimator odor calor rector servator honos flos maeror cruor imperator interfector color pudor Victor pavor propugnator stridor labor vigor maiores proditor. orator clamor amor speculator rnos praetor f.: uxor, soror. terror ardor ultor . 2. Substantivi na -o, gen. -onis: praeco . umbo temo sertno commilito mucro leo latro. 3. Imparisyllaba, ki izpreminjajo debelski i v nom. sing, v e\ miles pedes artifex stipes princeps equ.es vindex carnifex. satelles comes gurges Poleg teh treh vrst moških samostalnikov, se nahajajo še til homo, sol, lapis, pes, sanguis; dalje : custos, sacerdos, interpres, ki communia. Feminina. 1. Substantivi na a) -do, gen. -dinis: magnitudo aegritudo altitudo valetudo sollicitudo vicissitudo crepido fortitudo. multitudo pulchritudo crassitudo solitudo latitudo libido Izj.: ordo se nahaja desetkrat. Lepo pravi Dettweiler, 1. c. pg. 65, o latinskem pouku v prvih dveh razred „Die zur Verwendung kommenden Vokabeln müssen der ersten Schriftstellerlektüre wieder zu gute kommen und so durch ein planmäßiges Nacheinander eine wahrhafte Konzentration herbeiführen.“ b) -go, gen. -ginis : origo virgo vorago caligo. lzj.: margo (enkrat). c) -io, gen. -ionis: educatio ratio iactatio mentio cogitatio miseratio desperatio legatio successio festinatio deditio occasio regio indignatio excusatio excursio cognitio c rimi natio ignoratio affirmatio lectio oratio ostentatio contio opinio adhortatio trepidatio superstitio natio obsidio dubitatio cunctatio pollicitatio cognatio ultio internecio do mi natio denuntiatio seditio curatio dicio munitio expeditio asseveratio exspectatio adulatio contentio contemptio. Mase. samo: pugio in septentriones (konkreta). 2. Substantivi na : a) -tas, gen. -tatis calamitas immun itas siccitas levitas potestas comitas cupiditas opportunitas a e. tas necessitas proceritas tempestas honestas voluntas amoenitas obscuritas velocitas te me rita s crudelitas auctoritas feritas nov it as voluptas liberalitas celeritas pietas sobrietas immortalitas libertas claritas malignitas benignitas c iv it as societas atrocitas felicitas alacritas vetustas ebrietas mortalitas. paucitas varietas orbitas difficultas posteritas nobilitas b) -(t)us, gen. -(t)utis: virtus, salus, iuventus, senectus, servitus. c) -us, gen. udis: palus. -us, gen. -tidis: pecus. 3. Parisyllaba na -es: clades fames nubes caedes strages (fides) pl. fides sedes aedes moles, indoles; parisyllaba na -is: navis sitis vallis vitis classis vestis pellis ratis (foris) pl. fores avis auris securis turris neptis cutis febris. Mase.: orbis, amnis, rnensis, finis, ignis, unguis, crinis. Poleg teh še: hostis, iuvenis (imeni moških oseb). Communia: vates, testis, callis, torquis, civis; aequalis, sodalis, popularis, mortalis (substantivirani adjektivi). 4. Substantivi, ki imajo v gen. sing, pred končnim -is dva konsonanta: gens nox mens urbs mors ars calx (,spons) abl. spotite arx pars sors fors falx cohors frons, (-tis) frons, {-dis) stirps. Mase.: mons, oriens, occidens, fons, pons; uter, imber. Communia: inf ans, parens, adulescens, serpens. Nahajajo se tudi osebna imena: pater, frater, mater. 5. Substantivi na -x: fax lux vox cervix nutrix cicatrix. phalanx crux supellex pax (prex) pl. preces Izjema samo: grex; rex in senex sta imeni moških oseb: dux in coniux sta comm. Poleg teh petih vrst ženskih samostalnikov se nahajajo še tile: laus, vis, quies, requies. Neutra. bitumen lumen columen. 1. Substantivi na -men: nomen specimen agmen omen discrimen crimen carmen flumen certamen 2. Substantivi na ■e, -al, -ar: animal cubile calcar rnilia munia altaria rnare insigne Capital tribunal missilia moenia. 3. Substantivi, ki imajo v gen. sing, -oris ali -(ris: opus litus nemus pondus tempus scelus decus facinus munus vulnus dedecus pignus robur femur ca da v er pectus latus genus pecus (viscus)p\.viscera corpus iter sidus funus. foedus aequor onus Izjeme: arbor, f.; pulvis, m.; mulier je žensko ime. Poleg teh treh vrst srednjih samostalnikov se nahajajo še tile: tus, caput, ver, cor, aes, vas, os, ius. Snov, ki sem jo pregledal, obsega 50 strani, in za to snov popolnoma zadostujejo pravila o substantivih, kakor so zgoraj izražena. Poleg naštetih samostalnikov se namreč nahajajo samo še ti: vespere, opem, opes, opibas (večkrat) in pa substantivirani adjektivi vigil, m., praeceps, n., in continens, f.; ta se redno rabi v abl.zw: conti-nenti (sc. terra)\ razen teh še štiri tujke: acinaces (X. 5.), dromas (XU. 1.), chlamys (XIV. 4.), copis (XVIII. 5.). Oglejmo si še adjektive in adjektivirane participe. Tu se mi zdi najprimernejše, da navedem adjektive v tistih oblikah, kakor se nahajajo v spisu samem: otnnes pedestris fideles mortali metnor inopem trucern sequenti (die) veterum insignis sterilem tolerabilis omnem equestres imbellibus sterili omnibus frequens uberibus (ore) hianti insigne nobilem snblimis complures praesentis pari similis incredibile ingens notabile tnemorabilis triplici inutilis inexplicabile potens veterem omnium vitalis pedestrem capacem insolens similetn forti ancipiti no bili compotem ingenti immobilis cotnmuni omnis supplices debiles terribilem immemores memores miserabili fortium ignobili triste par praesentem hostiliutn praesentium lugubri ornnia segn es pedestribus graves participes ingenterii tolerabile praecipites veteris praeceps steriles hebetia fidelem nobiles intolerabiles praecipitem / otnni vetus immobiles semianimis divite solemni levi exsanguem supplex g ra v is anceps insanabile illustris praesentibus par (acc.) levem coctili procaci immobile recens immanibus praecipiti praegraves vilis ingentes impotens terribilis superstes mirabilia detestabile difficilem paria pensiles similes incredibile ignobilem patiens superstitem vilem ignobiles regalis ferax insatiabilis similia incredibilem dociles exsangues ignobilibus hospitales inhabili mortales fatalem tristem agreste exanguia constanti vilia sapientes putria inanem ingentia segnis inopes incolumis to le rabili silvestris inops funebres p ar es aequalem fallax lugubrem credibile disparem g ra via incredibilis militari inermes exanimes admirabilis communem complura alacer coelestes. Ako navedene oblike natančneje opazujemo ter primerjamo s pravili o adjektivih, lahko razvidimo veliko pravilnost v rabi adjektivov in adjektiviranih participov. i) V celem spisu se nahaja samo en adjektiv z ablativom na e: divite in samo eden z gen. plur. na -um: veterum; complura (XVIII. I.) se razlaga iz komparativa plura. Po mojem mnenju za šolsko rabo popolnoma zadostuje, kar je zgoraj povedano. Ne upam si še naravnost izreči trditve, pač pa slutim, da je zlasti v gen. plur. raba adjektivov na -um tako redka, da bodo učenci tudi v višjih razredih le malo takih zgledov našli; v večini slučajev bo pač namesto adjektiva substantiviran adjektiv. Glede komparativov in participov je vse pravilno; torej ni treba posameznih naštevati. Zanimivo bi bilo, ako bi kdo na podoben način pregledal tudi Cezarja; pokazalo bi se, v katerem oziru bi se mogla slovniška pravila še izboljšati. i) Cf. sequenti die (IX. 2.), ore hianti (IX. 2.), constanti asseverationc (XXII. 1.). Prirastek učiteljske knjižnice.1 Po načrtu naredbe c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 30. decembra 1896, štev. 26362. Sestavil prof. dr. Jožef Demšar. I. Enciklopedija. (Dela splošne in različne vsebine, občna zgodovina znanosti, dela akademij, splošna bibliografija, knjištvo in spisi o knjižnicah, katalogi itd.) 897. Blatt, Illyrisches, zum Nutzen und Vergnügen. Jahrgang 1819—1825, 1827-1836, 1838-1848. Laibach 1819-1827: 8°, 1828 sqq.: 40. (Od 1828 — 1838: Illyrisches Blatt; odl839—1845: lllyrisches Blatt zur Unterhaltung und Belehrung; 1846sqq.: Illyrisches Blat. Zeitschrift für vaterländisches Interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und Belehrung.) (Letniki 1819 — 1842,1844 in 1845so pomanjkljivi.) 898. Carniola. Zeitschrift für Kunst, Literatur, Theater und geselliges Leben. Redigirt von L. Kordesch. 1.— UI. Jahrgang. Laibach 1838—1840. 40. (III. Jahrgang redigirt von Fr. H. v. Hermannsthal.) (Vsi trije letniki so pomanjkljivi.) 899. Dom in Svet. llustrovan list za leposlovje in znanstvo. Uredil Fr. Lampe. Letnik X.—XIV., XVI., XVII. in XIX. V Ljubljani 1897—1901, 1903, 1904 in 1906. 40. (Letnik 1900 sqq.: Uredila dr. M. Opeka in dr. E. Lampe.) 900. Glasnik Slovenski. Lepoznansko - podučen list. (VIII. tečaj sqq.: Slovenski Glasnik.) Vredil in izdal A. Janežič. Zvezek III., IV., IX., XI., XIII. V Celovcu 1859, 1863, 1865, 1867. 80. (3.) Hochland. Monatsschrift für alle Gebriete des Wissens, der Literatur und Kunst. Herausgegeben von K. Muth. III. Jahrgang. Kempten und München. 1905, 1906. 8°. (6.) Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Letnik XII. in XIII. V Ljubljani 1902 in 1903. 8°. 901. Jahrbuch der Leo Gesellschaft für das Jahr 1892, 1893, 1895 — 1899. Wien 8°. 902. Koledar (Vestnik) šolske družbe svetega Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1907. XXI. V Ljubljani 1906. 8.° i Številka v oklepaju pomeni tekočo številko v imeniku 1. izvestja. 903. Koledar, Narodni, in Letopis Matice slovenske. Za I. 1867— 1869. (Od 1. 1869—1893: Letopis Matice slovenske, 1894 sqq.: Letopis Slovenske Matice.) V Ljubljani 1867 — 1906. 8°. (—) Letopis Slovenske Matice za leto 1869—1906. Gl. Koledar, Narodni. Št. 903. 904. Novice, kmetijske in rokodelske. V red devane od Dohtarja Janeza Bleiweisa. Tečaj 5., 7,—11., 15., 17., 25., 26., 28.-33., 35., 39., 45.-47. V Ljubljani 1847, 1849—1853, 1857, 1859, 1867, 1868, 1870 1 875, 1877, 1881, 1887-1889.40. (1851 —1853: Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih stvari; 1857 sqq.: Novice, gospodarske, ob[e]rtnijske [obrtniške] in narodske [narodne].) 905. Obzornik, Katoliški. Uredil in izdal A. Ušeničnik. Letnik 1.—X. V Ljubljani 1897-1906. 80. 906. Slovan. Leposloven in političen list. (IV. leto: llustrovan lepo- slovni list.) Leto II.— IV. V Ljubljani 1885—1887. 2°. (14.) — Mesečnik za književost, umetnost in prosveto. Uredil Fr. Govekar. Leto IV. Ljubljana 1906. 40. (15.) Stimmen aus Maria-Laach. Katholische Blätter. Band. 18.—71. Freiburg i. B 1885—1906. 8°. (16.) Straža, Hrvatska. Za krščansku prosvjetu. Godina lil. Krk. 1905. 8°. (18) Verordnungsblatt für den Dienstbereich des Ministeriums für Kultus und Unterricht. Wien 1906. 8°. 907. Vila, Hrvatska. List za zabavu, pouku, umjetnost in književnost. Uredio A. Harambašič. Tečaj I. Na Sušaku 1882. 2°. (20.) Warte, Literarische Monatschrift für schöne Literatur. Herausgegeben von der Deutschen Literatur-Gesellschaft. 6. u. 7. Jahrgang. München 1905 und 1906. 80. 908. Wochenblatt, Laibacher, zum Nutzen und Vergnügen. Jahrgang 1817 und 1818. V Ljubljani 1817 in 1818. 8°. (Oba letnika sta pomanjkljiva.) 909. Zbornik. Uredil L. Pintar. Na svetlo daje Slovenska Matica. Zvezek l.-V., VIII. V Ljubljani 1899—1903, 1906. 80. 910. Zvon,lepoznanski list.Uredoval in založil J. Stritar.NaDunaji 1870.80. (22.) — Ljubljanski. Leposloven in znanstven list. Letnik 1905 in 1906. Ljubljana 8°. II. Filozofija, estetika, politika. 911. Braun K. Uber Kosmogonie vom Standpunkt christlicher Wissen- schaft mit einer Theorie der Sonne und einigen darauf bezüglichen Betrachtungen. Münster. 1889. 8° 912. Gabršek Fr. Izkustveno dušeslovje. V Ljubljani 1889. 8°. 913. Gietmann G. Allgemeine Ästhetik. Freiburg i. B. 1899. 8°. 914. Hertling G. Das Princip des Katholicismus und die Wissenschaft. 4 Aufl. Freiburg i. B. 1899. 8°. 915. Hildebrand A. Boßthius und seine Stellung zum Christenthume. Regensburg 1885. 8° 916. Kralik R. Neue Kulturstudien. Münster i.W. 1903 160. 917. Lampe Fr. Cvetje s polja modroslovskega. V Ljubljani 1897. 16«. 918. Platz B. Der Mensch, sein Ursprung, seine Rassen und sein Alter. 2. Aufl. Würzburg. 1888. 80. 919. Schindler Fr. Die Leogesellschaft. Wien 1902 8°. 920. Weiß A. Sociale Frage und sociale Ordnung. 1. und II. Teil. Freiburg i. B. 1892. 8°. III. Pedagogika. (Tudi šolske spretnosti, šolska statistika, razprave o spisih za mladino.) 921. Didaktika. (Obče in posebno ukoslovje.) I. del: Bezjak 1. Po- sebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. — 11. del: Druzovič H. Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli. V Ljubljani 1906. 8". 922. Ellendt O. Katalog für die Schülerbibliotheken höherer Lehr- anstalten. 4 Ausgabe. Halle a. S. 1905. 8°. 923. Foerster F. Jugendlehre. Ein Buch für Eltern, Lehrer und Geist- liche. Berlin 1906. 8°. 924. Handbuch, Enzyklopädisches, der Erziehungskunde. Heraus- gegeben von J. Loos. I. Band Wien und Leipzig 1906. 8°. (98.) — Encyklopädisches, der Pädagogik. Herausgegeben von W. Rein. 2. Aufl. V. Band. Langensalza 1906. 8°. (5.) Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich Bearbeitet von Jos. Diviš. XX. Jahrgang. Wien 1907. 8°. 925. Ketteier W. Die Gefahren der neuen Schulgesetzgebung für die religiös-sittliche Erziehung der Kinder in den Volksschulen. Mainz 1876. 80. 926. Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis der Gymnasien und Realschulen. Zur Förderung der Interessen des erziehenden Unterrichts. Herausgegeben von O. Frick und G. Richter. Jahrgang 1885 —1906. Halle a. S. 8°. 927. Letopis, Pedagoški. Na svetlo daje Slovenska Šolska Matica v Ljubljani. Uredila H. Schreiner in Jos. Tominšek. VI. zvezek. V Ljubljani, 1906. 8°. 928 Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. Gesetze und Verordnungen des krainischen Volksschulwesens. Herausgegeben vom krainischen Landes-Lehrerverein. Laibach 1876. 16°. 929. Scherer Fr. Die Zukunft der Blinden. Vorträge zum Zweck der Hebung- des Blindenwesens. 12 Aufl. Wien 1884. 8°. 930. Schriften des Ersten Österreichischen Kinderschutzkongresses in Wien 1907. Band 1. u. II. Wien 1906 u. 1907. 40.# 931. Stära A. Die wirklichen und die vorgeblichen Mängel des jetzigen österreichischen Volksschulgesetzes. Znaim 1881. 8°. 932. Učitelj, Slovenski. Glasilo krščansko-mislečih učiteljev in vzgoji- teljev. Letnik I. in 11. V Ljubljani 1900 in 1901. 8°. 933. Zeitschrift für das Oymnasialwesen. Herausgegeben von H. I. Mül- ler. 60 Jahrgang. Berlin 1906. 8°. 934. — für Lehrmittelwesen und pädagogische Literatur. Herausgegeben von Fr. Frisch. 11. Jahrgang. Wien 1906. 40. (108.) — für die österreichischen Gymnasien. 57. Jahrgang. Wien 1906.80. t IV. Veroznanstvo in cerkvena zgodovina. 935. Fleury L. Sveta povestnica. Poslov. Št.Kociančič. VGorici 1852. 16°. 936. Hettinger Fr. Aus Welt und Kirche. 1. u. H. Band. Freiburg i. B. 1885. 80. 937. Karlin A. Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. V Ljub- ljani 1896. 8°. 938. — Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi. V Ljubljani 1897. 8°. 939. Kirche, Die katholische, unserer Zeit und ihre Diener in Wort und Bild. Herausgegeben von der Leo-Geselschaft in Wien. Bd. 1,-111.Wien 1899-1902. 40. 940. Knecht Fr. Praktischer Kommentar zur Biblischen Geschichte. 10. Aufl. Freiburg i. B. 1890. 8°. 941. Krauß E. Lehr- und Lesebuch für den kathol. Religionsunterricht in den oberen Klassen des Gymnasiums und verwandten Lehranstalten. I. Teil. Allgemeine Glaubenslehre. Wien 1905. 8°. 942. Kröss A. Der selige Peter Canisius in Österreich. Wien 1898. 8°. 943. Leygraaff H. Nach Rom und Jerusalem. St. Louis 1881. 8°. 944. Majar Matija Ziljski. Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apo- stola. V Celovcu 1885. 8°. 945. Napotnik M. Das Fahnenweihe - Fest der k. k. Lehrerbildungs- Anstalt in Marburg. Ansprache. Marburg 1899. 8°. 946. — Imenopis konjiške nadfare. V Celovcu 1886. 8°. 947. — Sveti Pavel. 3. izdava. V Mariboru 1904. 8°. 948. — Sveti Viktorin, škof Ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec. Na Dunaji 1888. 8°. 949. Niessen 1. Der Weltbau und sein Meister. 2. Aufl. Regensburg 1905. 80. 950. Pismo, Sveto, stare in nove zaveze. Zvezek I,—VI. V Ljubljani 1856—1859. 80. 951. Verbajs A. Zgodovina kamnogoriške fare. V Ljubljani 1898. 8°. V. Klasična filologija. A. Pi s a t e 1 j i. 952. Aeschylos. Tragoediae. Edidit H.Weibl. Leipzig 1903. 8°. 953. — Vier Tragödien. Übersetzt von Fr. Grafen zu Stolberg. Wien 1818. 320. 954. Euripides. Tragoediae. Editit A. Nauck II. Bd. Leipzig 1905. 8°. 955. Homerus. Iliade. Erklärt von 1. U. Faesi. II. Band. 6. Auflage von F. R. Franke. Berlin 1880. 8. 956. — Ilias. Prosaisch übersetzt von 1. Zauper. I. und II. Bändchen. 3. Aufl. Prag 1852. 160. 957. Phaedrus Aug. Lib. Fabularum Aesopiarum libri V. Accedunt et Aviani et Faerni fabulae. Edidit C. H. Weise. Lipsiae 1829.16°. 958. Pindarus. Carmina. Prolegomenis et Commentariis instructa edidit W. Christ. Leipzig 1906. 8°. 959. — Siegeslieder. Erklärt von Friedr. Metzger. Leipzig 1880. 8°. 960. Salustius, C. Crispus. Catilina et Jugurtha. Recognovit R. Dietsch. Lipsiae 1852. 16°. 961. — Ex Burnouf, Pottier et aliorum editionibus recensitus curante I. Planche. Tomus I. et 11. Parisiis 1825. 16°. 962. Sophokles. Erklärt von F. W. Schneidewin. V. Bändchen: Elektra. 3. Aufl. besorgt von A. Nauck. Berlin 1858. 8°. 963. — Rasender Ajas. Griechisch mit metrischer Übersetzung von 1. Hartung. Leipzig 1851. 16°. 964. Tacitus, Cornelius. Ex postrema editione 1. Oberlini curante P. de Calonne. Tomus I.—V. Parisiis 1824. 16°. 965. Vergilius, P. Maro. Ex recensione Chr. Heynii curante I. Amar. Tomus I,—V. Parisiis 1824. 160. 966. — Georgikon, to je: Poljedelstvo. Poslovenil I. Šubic. V Celovcu 1963. 160. B. Po m o č ki. 967. Buchholz E. Die sittliche Weltanschauung des Pyndaros und Aeschylos. Leipzig 1869. 8°. 968. Franz R. Der Aufbau der Ffandlung in den klassischen Dramen. 2. Aufl. Bielefeld und Leipzig 1898. 80. 869. Geffcken Joh. Das Griechische Drama (Aischylos, Sophokles, Euripides). Leipzig und Berlin 1904. 8°. 970. Gerke Alfr. Griechische Literaturgeschichte. 2. Aufl. Leipzig 1905 (Sammlung Göschen). 16°. 971. Gitlbauer M. Philologische Streifzüge,, Freiburg i. B. 1886. 8°. 972. Hrovat L. Latinska slovnica za slovensko mladež. Novomesto 1874. 80. 973. Jakobitz K. und Seiler E. Handwörterbuch der Griechischen Sprache. I. und 11. Bd. Leipzig 1839 — 1843. 8°. 974. Kraft Fr. Deutsch-Lateinisches Lexikon. 1. und 11. Bd. 4. Auflage. Stuttgart 1843 und 1844. 8°. 975. Krumbacher K., Geschichte der Byzantinischen Literatur von Justi- nian bis zum Ende des oströmischen Reiches (527 — 1453). 2. Auflage. Bearbeitet von A. Ehrhard und H. Geizer. München 1897. 8°. 976. Lehrbuch der römischen Alterthtimer für die Grammatical-Classen in den k. k. Gymnasien. Wien 1845. 8°. 977. Löwenthal. Klassische Vorschule. Sorgfältige, geschichtlich ge- ordnete Auswahl des Edelsten und Schönsten aus der poetischen Literatur der Griechen und Römer. Bd. 1,—III. Frankfurt a. M. 1855. 8°. 978. Meitzer H. Griechische Grammatik. 11. Bd. Leipzig 1905. 160. 979. Solmsen Fel. Inscriptiones Graecae ad illustrandas dialectus se- lectae. Ed. 2. Lipsiae 1905. 8°. 980. Stoli H. W. Handbuch der Religion und Mythologie der Griechen und Römer. 6. Aufl. Leipzig 1875. 8°. 981. Votsch W. Grundriß der lateinischen Sprachlehre. 2. Aufl. Leipzig 1902. 160. 982. Walde AI. Lateinisches Etymologisches Wörterbuch. Heidelberg. 1906 . 80. 983. Wilamowitz-Moelendorff Ulr. v. Aristoteles und Athen. 2 Bde. Berlin 1893. 80. VI. Moderna filologija. A. Slovenska. 984. AndrioliFr. Raslaganje nekaterih zerkvenihnavad.VLublani 1834.160. 985. Baraga Fr. Duhfna pahfa. V Ljubljani 1830. 16°. 986. — Od pozhefhevanja in pofnemanja Matere boshje. V’ Ljubljani 1830. 160. 987. — Popis navad in sadershanja Indijanov Polnozhne Amerike. V Ljubljani 1837. 16°. 988. Berilo, Pervo, za slovenske šole v c. kr. avstrijanskih deželah. Na Dunaju 1863. 160. 989. — Drugo, za slovenske šole v c. k. avstrijanskih deželah. Na Dunaju 1861. 16°. 990. Bilc J. Pervenci. Poezije. V Ljubljani 1864. 16°. 991. Bohinz A. Drushba včrniga zhlovčka s Bogam. 2. natif. V’ Ljub- ljani 1835. 160. 992. Boudouin de CourtenayJ. Nekatere opazke ruskega profesorja. Gorica 1873. 16°. 993. Cankar 1. Hiša Marije Pomočnice. V Ljubljani 1904. 16. 994. — Kralj na Betajnovi Ljubljana 1902. 8°. 995. — Za narodov blagor. Ljubljana 1901. 8°. 996. Cherbuliez V. Meta Holdenis. Roman. Poslovenil D. Hostnik. 1. del. V Ljubljani 1873. 16°. 997. Cigale M. Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. V Ljubljani 1880. 80. 998. Cimperman J. Pesmi. V Ljubljani 1869. 16°. 999. Cvetnik. Berilo za slovensko mladino. Vredil A. Janežič. 1. del. 3. natis. V Celovcu 1873. 8°. 1000. Čbelica, Kranjska. Na svitlobo dal M. Kastelic. Za tisek priredil R. Perušek. Bukvice 1.—V. Novomesto 1883. 160. 1001. Dobravčin. Razne poezije. V Ljubljani 1874. 160. 1002. Frankolski I. Veronika deseniška. Epična pesem v 15 spevih. V Celovcu 1863. 16°. 1003. Goldsmith O. Župnik Wakefieldski. Poslovenil J. Jesensko. V Ljubljani 1876. 16°. 1004. Gramatika, Praktična slovensko-nemška. I. del. Na Dunaju 1863.16°. 1005. Gregorič V. Podkraškogorski. Pesmi. I. zvezek. V Gorici 1884. 160. 1006. [Gutman A.] Novi vedesh sa fmčh ino zhafkrätenje Slovenzom. 2. natif. V Gradci [1840]. 16°. 1007. Hauber M. Sveti poft. V Ljubljani 1847. 160. 1008. Hevenesi G. Sveti poft, Chriftufovimu terplenju pofvezhen. Od J. Haflna na kraynfki jesik preloshen. Labaci 1770. 16°. 1009. Hitzinger P. Domač koledar slovenski za navadno leto 1859 in 1863. V Ljubljani 1858 in 1863. 8«. 1010. Hofman M. Perpomozhik fveti roshni kranz Bogu in Marii do- padljivo moliti. V’ Ljubljani 1837. 16°. 1011. Hribar A. Korinjski. Popevčice milemu narodu. Zvezek I. in H. V Celji 1898 in 1898. 16. 1012. Jals E. Bukvice polne motitev in lepih naukov. V Ljubljani 1845.32°. 1013. Jakomini. Kerfhanfkiga navuka islagajne po u’ cefarfkih deshelah naprej piffanim Katechismuffi. II. Bukue. Ljubljana 1801. 2* 1014. Janežič A. Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. 3. natis. V Celovcu 1864. 8» 1015. [Jeran L.] Terpljenje pravizhniga in pokora grefhnika. V Ljub- ljani 1848. 160. 1016. [Klančnik S.] Napeljevanje k poboshnimu shivljenju in lepimu sadershanju. V Ljubljani 1840. 16°. 1017. Kleinmayer J. pl. Pripomoček zgodovini slovenskega slovstva 1550—1880. V Kopru 1879. 16«.- 1018. Klodič A. Materin blagoslov. Igra s petjem. V Terstu 1878. 16°. (392.) Knjižnica, Knezova. Zvezek I., 11., IV., VI., VIII.—XI., XIII. VLjub- Ijani 1894, 1895, 1897, 1899, 1901—1904, 1906. 8». (394.) — Zabavna. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. Zvezek II., IV., VIL—XII., XIV., XV. in XV1U. V Ljubljani 1887, 1889, 1892—1900, 1902 in 1906. 8°. 1019. Kozianzhizh S. 26 povefti za mlade ljudi. V’ Gorici 1847. 8°. 1020. Krek Or. Na sveti večer o polnoči. Epična pesem v treh spevih. V Celovcu 1863. 16°. 1021. Leonardo da P. M. Pot fvetiga krifha, prvizh v’ Lafhkim jesiku. V’ Gradcu 1843. 16°. 1022. Lifti inu Evangelji na vffe nedele, inu prašnike zeliga lejta. Na Ivetlobo dani po fvetim pifmi v’ krajniki jesik preftavlenim. V’ Lublani 1806. 16°. 1023. — na ufe nedele, inu prašnike zeliga lejta, po fvetim Pifmi, v’ krajniki jesik preftavlenim, napravljeni.- V’ Lublani 1809. 16°. 1024. — na vfe nedele, inu prašnike zeliga lejta. V’ Zelli 1822. 16°. 1025. Listki. VI. zvezek. V Ljubljani 1873. 16° 1026. Majer M. Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče sla- venski jezik. U Ljubljani 1848 . 80. 1027. Malovrh M. Pesni. Novomesto 1880. 16°. 1028. Man Jannes. Ta frezhna, inu nefrezhna vezhnost v’ ti frey voli tiga zhloveka. V’ Lublani 1796. 16°. 1029. Marn I. Jezičnik. Leto IX.-XV., XVII. —XXII., XXV. —XXX. V Ljubljani 1873—1877, 1879-1884, 1887—1892. 80. 1030. — Kratka staroslovenska slovnica. V Celovcu 1863. 8°. 1031. Molitve per ozhitni flushbi boshji. V’ Ljubljani 1846. 8°. 1032. — VZeli 1845 . 80. 1033. Murko A. J. Slovenfko-nemfhki in nemfhko-flovenfki rozhni be- fednik. Nemfhko-flovenfki del. V’ Grädzi 1833. 8°. 1034. — Slovenfko-nemfhki in nemfhko-flovenfki rozhni befednik. Slo- venfko-Nčmfhki del. V’ Grädzi 1833. 8°. 1035. Naftran J. Sveta pokora, ali fedem poftnih pridig. V Ljub- ljani 1849. 16°. 1036. Nauk, Kerfhanfki katolfhki. V’ Lublani 1827. 160. 1037. — Kerfhanfki katoljfhki. 3. natifa. V’ Ljubljani 1839. 16°. 1038. — Kerfhanfki katolfhki sa odrafheno mladoft. 3. natif. V’ Ljub- ljani 1843. 16°. 1039. — Keršanski, za slovenske šole. V Lublani 1831. 16°. (V metelčici.) 1040. Pekec A. Kristusovo trplenje v osem postnih pridigah. Na svetlobo dal J. Burger. V Lublani 1835. 16°. (V metelčici.) 1041. — Razlaganje dopoldanje očitne službe božje. Na svetlobo dal J. Burger. V Lublani 1834. 16°. (V metelčici.) 1042. Pesjak-ova L. Svitoslav Zajček. Vesela igra. V Ljubljani 1865. 16°. 1043. Pefmi, Slovčnfke, krajnfkiga naroda. Svesik 1. — V. (Nabral Koritko.) V Ljubljani 1839—1844. 16°. 1044. —Slovenske narodne. Uredil K. Štrekelj. I. in 11. zvezek. V Ljub- ljani 1895-1903. 80. 1045. Pifmenoft ali Gramatika sa Perve Shole. V’ Lublani 1811. 16°. 1046. Pivčanin. Nova pesem starega Krajnca. V Trstu 1867. 16°. 1047. Pohlin M. Bibliotheca Carnioliae, in qua reperiuntur scriptores, qui vel ipsi, vel eorum opera in Carniolia primam lucern aspe-xerunt; vel alias in, vel de Carniolia scripserunt, ordine alpha-betico; seu ad formam bibliothecae pro alphabeti scrinio dispo-siti etc. Redigiert von Aug. Dimitz. Laibach 1862. 40. 1048. Pot, Hitra inu glatka proti nebeffam. V Lublani (b. I.). 160. 1049. — Svet krishev. V Gradci 1838. 160. 1050. Praprotnik A. Pesmi, cerkvene in druge. V Ljubljani 1856. 16°. 1051. Prešern Fr. Poezije. V Ljubljani 1847. 160. 1052. — Poesien. Herausgegeben von Fr. Vidic. Wien 1901. 160. 1053. Prostin, Pesmi. V Trstu 1871. 160. 1054. Pripovefti, Naükapolne, sa flovenfko mladoft. 2. natif. V’ Go- rizi 1846. 16°. 1055. Rant F. Sedem poftnih pridig. V’ Ljubljani 1834. 160. 1056. Ravnikar M. Sgodbe fvetiga pifma sa mlade ljudi Del I.—IV. V Ljublani 1815 — 1817. 16°. 1057. Rituale Romanum usibus dioeceseos Labacensis accommodatum. Labaci 1808. 160. (S slovenskim besedilom) 1058. Robida K. Veliki teden. V Zelovzu (b. 1.). 160. 1059. Rogerij. Palmarium empyreum seu Conciones de Sanctis totius anni. Pars l et 11. Clagenfurti 1731, Labaci 1743. 80. 1060. Rupnigg C. Ta Chriftufovimu Terpleinu pofvezheni poft, sa fakdanfku premifhluvaine. Labaci 1773. 160. 1061. Sabukofhek J. Svčti Krish. V’ Marburgi 1843. 160. 1062. Sdrushba, Brumna, duiham u vizah vedno pomagati. V’ Vidmi 1847. 160. 1063. Shvab G. Pridige sa vfe Nedelje in Prašnike zeliga leta. 11. del. V’ Ljubljani 1835. 160. 1064. Skerbinz P. Pridige nedelfke in prasnifhke. V’ Lublani 1814. 16°. 1065. Skrina nebefhkih saklad za {pokorne dufhe. Videm 1837. 160. 1066. Škrinjar Jož. Molituv Grčfhnika per uiakimu fedmirih Ptalmov od pokore k Bogu sdihujozhiga. V’ Lublani 1817. 16°. 1067. Sküpuli L. Duhovna vojfka. Preftavil vnovizh I. M. V’ Ljubljani 1849. 160. 1068. Slomfhek A. Kerfhanfka Befeda katoljfhkim mifjonam pomagat. V’ Zelovzi 1836. 160. 1069. Slovarček na pomoč narodnemu duhovništvu v slovenskem uredu. Spisal R. B. V Mariboru 1872. 16°. 1070. Soave Fr. Podučne povesti. Poslovenil S. Kociančič. 3. natis. V Gorici 1876. 8°. 1071. [Stanič,] Perftavik nekterih zerkvenih in drugih Pefem, h’ mo- litvam in premifhlovanjem sa fveto Ičto 1826. 16°. 1072. [Stojan M.J Voditel proti obljubleni desheli. V’ Zelovzi 1843. 16°. 1073. Stritar J. Dunajski soneti. Na Dunaji 1872. 16°. 1074. Svetla K. Kantorčica. Roman. Poslovenil Fr. Tomšič. V Ljub- ljani 1874. 16°. 1075. Šorli 1. Človek in pol. Roman. Ljubljana 1903. 8°. 1076. Talija, Slovenska. Zbirka dramatičnih del in iger. 28. in 29. zvezek: Moreto, Donna Diana. Poslovenil J. Cimperman. V Ljubljani 1875. 160. 1077. Tolstoj L. N. Moč teme. Prevela iz ruščine Minka Govekarjeva. V Ljubljani 1907. 8°. 1078 Toman Lovro. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani 1876. 80. 1079. Thomash Kempenfar. Zhvetire Bukve. Pot k’ nebelam. 5. Natifa. V Lublani. 1825. Iflo. 1080. — Zhvetere Bukve. Pot v’ nebefa 7. natif. V Ljubljani 1846. 16°. 1081. Torbica jugoslavenske mladosti. Leto III. Št. 1. V Zagrebu 1863. 8°. 1082. Traven J. Opominjevanje k’ pokori v’ fvetim letu 1826, to je: Pridige od odpuftikov, od pokore i. t. d. V Ljubljani 1826. 16°. 1083. Troje ljubesnivih otrök. Tri velele pripovedi sa otroke. V’ Ze- lovzi 1838. 16°. 1084. Trstenjak A. Fr. Ks. vitez Miklošič. V Ljubljani 1883. 8°. (434.) Vošnjak I. Spomini. II. zvezek. V Ljubljani 1906. 8°. 1085. Venec. Njih Blagorodnosti g. J. Nečaseku, c. k. Vodju ljubljanske gimnazije poklonili gimnazijski učenci. V Ljubljani 1862. 8°. 1086. Veriti Fr. Kerfhanfki katolfhki nauk sa odraile ljudi. Del L—111. in V. V’ Ljubljani 1834. 160. s 1087. Veriti Fr. Mnogi fveti nauki in sreki is bukev Pripovift, Pri- digarja, Modrofti in Siraha. V Novomeftu 1846. 8°. 1088. — Perpravljanje k’ fmrti. V’ Ljubljani 1841. 160. 1089. — Raslaganje Jesufovih naukov na gori, kakor jih popifuje fveti Matevsh. V Ljubljani 1827. 16°. 1090. — Raslaganje fvetiga evangelja vfih nedelj in sapovedanih praš- nikov zerkveniga leta. V’ Ljubljani 1830. 16°. * 1091. — Raslaganje terpljenja Jesufa Kriftufa. V’ Ljubljani 1831. 16°. 1092. Vilhar M. Poštena deklica. Šaloigra. Ljubljana 1866. 16°. 1093. — Žabjanke. V Zagrebu 1865. 16°. 1094. Zalokar J. Kratko podučenje v nar potrebniših kerščanskih res- nicah. V Lublani 1826. 16°. (V metelčici.) 1095. Ziegler J. Dober nauk ali kratko poduzhenje fe zhafne in vezhne nefrezhe obvarovati. V’ Ljublani 1832 16°. B. Slovanska. 1096. Archiv für slavische Philologie. Herausgegeben von V. Jagič. 28. Bd. Berlin 1906 . 80. 1097. Blattner K. Taschenwörterbuch der russischen und deutschen Sprache. I. Teil. Russisch-deutsch. Mit Angabe der Aussprache nach dem phonetischen System der Methode Toussaint-Langen-scheidt. Berlin — St. Petersburg (b. 1.). 16°. 1098. Cvieče slovenskoga pjesničtva. Sabrao i uredio Fr. Ilešič. U Zagrebu 1906. 8°. 1099. Evangelium Dobromiri. Ein altmacedonisches Denkmal der kirchenslavischen Sprache des XII. Jahrhunderts. Grammatisch und kritisch beleuchtet von V. Jagič. 2 Hefte. Wien 1898. 80. 1100. Knjižnica, Hrvatska. Izdaja Matica Slovenska. Zvezek 1. Ljub- ljana 1906. 8°. (459.) — Poučna, „Matice Hrvatske“. Knjiga XXXII. U Zagrebu 1906. 80. (460.) — Slovenska. Izdaje „Matica Hrvatska“. XIV. knjiga. U Zagrebu 1906. 80. 1101. - Zabavna, „Matice Hrvatske“. Svezak293—298.UZagrebul906.80. 1102. Kolo, Hrvatsko. Naučno književni zbornik. Knjiga II. U Zagrebu 1906. 80. 1103. - hrvatskih umjetnika. 1. U Zagrebu 1906. 40. 1104. Koštial Iv. Slovanski življi v nemškem besednem zakladu. Po- sebni natis iz „Izvestja“ c. kr. druge državne gimnazije v Ljubljani za I. 1900/1901. V Ljubljani. 80. 1105. Krek Gr. Einleitung in die slavische Literaturgeschichte. Akade- mische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge. 2. Aufl. Graz 1887. 8«. 1106. Lukaszewski u. Mosbach. Deutsch-Polnisches und Polnisch- Deutsches Wörterbuch zum Schul- und Handgebrauch. 60 Aufl. Berlin 1906. 8°. 1107. Marn Fr. Slovnica češkega jezika. V Pragi 1867. 8°. 1108. Marulič M. Judita. Epska pjesma u šest pjevanja. Zagreb 1901. 8°. 1109. Miklošič Fr. Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Bd. 1., Ul., IV. Wien 1376, 1879, 1883. 80. 1110. Milakovič J. Vjetar i talasi. Pjesme. U Sarajevu 1897. 160. 1111. Nikolič M. Pjesme. Zagreb 1901. 8° 1112. Rječnik hrvatsko-slovenski. Izdala Matica Hrvatska. II. izdanje. Zagreb 1895. 16°. 1113 Rokopis Kraljevodvorski. Iz staročeškega poslovenil Fr. Levstik. V Celovcu 1856. 16°. 1114. Spomen-cvieče iz hrvatskih in slovenskih dubrava. U vienac savila Matica Hrvatska. Zagreb 1900. 80. 1115. Jireček J. Pamätky dfevniho pisemnictvi Jihoslovanüv. Dil pied- chozi. Vydäni 2. V Praze 1873. 8°. 1116. Šafarik P. Geschichte der südslaw. Literatur. Aus dessen hand- schriftlichem Nachlasse herausgegeben von J. Jireček. Prag 1864. 80. 1117. Vondräk V. Frisinskč pamätky. Jich vznik a vyznam v slo- vanskem pisemnictvi. S devfti tabulkami. V Praze 1896. 20. 1118. — Glagolita Clozuv. Se tremi svčtlotiskovvmi pnlohami. V Praze 1893. 20. 1119. — Vergleichende Slawische Grammatik. 1. Bd. Lautlehre und Stammbildungslehre. Göttingen 1906. 8°. C. Nemška. 1120. Album der Wohithätigkeit durch Beiträge der vorzüglichsten Dichter und Künstler. 1841. 8°. 1121. Behaghel O. Die deutsche Sprache. 3. Aufl. Wien, Leipzig. 1904.8°. 1122. Bibliothek der Unterhaltung und des Wissens. 1. Bd. Stuttgart 1903. 160. 1123. Boianden G. v. Gesammelte Schriften. Bd. I., Ul., VI., XII. 1124. —- Gymnasiasten und Hochschüler. Zeitbild. Freiburgi.B. 1898 16°. 1125. — Historische Novellen über Friedrich II. von Preußen und seine Zeit. I. Bd Regensburg 1872. 16°. 1126. Boock J. Methodik des deuschen Unterrichts in den unteren und mittleren Klassen höherer Lehranstalten. Berlin 1901. 8°. 1127. Brackei Ferdinande. Gedichte. Köln. 1880. 16°. 1128. Braun J. In der Heimath. Lieder. 2. Aufl. Köln 1880. 16°. 1129. Brunner S. Heitere Studien und Kritiken in und über Italien. 1. u. II. Bd. Wien 1866. 160. 1130. —Kennst Du das Land?Heitere Fahrten durch Italien. Wien 1857.160. 1131. Coloma L. Verrechnet. Novelle aus dem spanischen Leben. Übersetzung von Caspari. 3. Aufl. Köln (b. 1.). 16°. 1132. Eberhard J. A. Synonymisches Handwörterbuch der deutschen Sprache. 16. Aufl. Umgearbeitet, vermehrt und verbessert von O. Lyon. Leipzig 1904. 8°. 1133 Eichert Fr. Wetterleuchten. Gedichte. Paderborn 1895. 16°. 1134. Goethe. Faust, ln ursprünglicher Gestalt nach der Göchhausen- schen Abschrift herausgegeben von E. Schmidt. V. Abdruck. Weimar 1901. 8° 1135. Grillparzer Fr. Werke. Mit einer Skizze seines Lebens und seiner Persönlichkeit von I. Minor und dem Bildnis des Dichters. Stuttgart und Leipzig, (b. 1.). 8°. 1136. Hansjakob H. Aus meiner Jugendzeit. Heidelberg 1880. 8°. 1137. Harder F. Werden und Wanderen unserer Wörter. Etymolo- gische Plaudereien. 3. Aufl. Berlin 1906. 8°. 1138. Hauptmann G.Vor Sonnenaufgang. Soziales Drama. Berlin 1902.8°. 1139. Hausschatz, Poetischer, des deutschen Volkes. Vollständige Sammlung deutscher Gedichte von O. Wolff. 15. Aufl. Leipzig 1859. 80. 1140. Haym R. Die Romantische Schule. Ein Beitrag zur Geschichte des deutschen Geistes. 2. Aufl. Berlin 1906. 8°. 1141. Hebentanz-Kaempfer. Taubenflug. Roman. München (b. 1.). 8°. 1142. Heine H. Sämtliche Werke. Herausgegeben von Prof. Ernst Elster. Kritisch durchgesehene und erläuterte Ausgabe. 7 Bde. Leipzig und Wien (b. 1.). 8°. 1143. Heintze A Deutscher Sprachhort. Ein Stil-Wörterbuch. Leipzig 1900 . 80. 1144. HeinsiusTh. Volkstümliches Wörterbuch der Deutschen Sprache. Bd. I - IV. Hannover 1818 - 1822. 8°. 1145. Holczabek 1. u. Winter A. Sagen und Geschichten der Stadt Wien. I Bdchen. Wien 1883 8°. 1146. Kamper F. Mittelalterliche Sagen vom Paradiese und vom Holze des Kreuzes Christi in ihren vornehmsten Quellen und in ihren hervorstechendsten Typen. Herausgegeben von der Görres-Gesellschaft zur Pflege der Wissenschaft im katholischen Deutschland. Köln 1897. 8°. 1147. Körner Th. Sämmtliche Werke. Leipzig (b. 1.). 16°. 1148. Klopstock. Sämmtliche Werke. Bd.I.-X. Leipzig 1854-1857. 160. 1149. Kehrein J. Proben der deutschen Poesie und Prosa vom vierten Jahrhunderte bis in die erste Hälfte des achtzehnten Jahrhunderts. I. Teil (4. bis 15. Jahrhundert). Jena 1849. 8°. 1150. Lagerlöf S. Wunder des Antichrist. Roman. Mainz 1899. 16°. 1151. Lenau N. Sämmtliche Werke, Herausgegeben von O. E. Barthel. 2. Aufl. Leipzig (b. ].). 16°. 1152. Messmer A. Leben und Gedichte. Herausgegeben von J. Vonbank. Natal, Süd-Afrika 1890. 80. 1153. Minor J. Goethes Faust. Entstehungsgeschichte und Erklärung. 2. Bde. Stuttgart 1901. 8°. 1154. Pöllmann A. Rückständigkeiten. Gesammelte Aufsätze. Ravens- burg 1906. 8°. 1155. Purschke Marie S. Blumen vom Wege. Wien 1894. 16°. 1156. Radies P. v. Schiller auf der deutschen Bühne in Laibach. Laibach 1905. 8<>. 1157. Redwitz O. Gedichte. Mainz 1852. 160. 1158. Regeln für die deutsche Rechtschreibung nebst Wörterver- zeichnis. (Große Ausgabe.) Wien 1902. 8°. 1159. Reinecke der Fuchs. 5. Aufl. Leipzig (b. 1.). 16°. 1160. Roseger P. Bergpredigten. Leipzig 1903. 16°. 1161. — Der Gottsucher. Roman. Leipzig 1903. 16°. 1162. Sonntagsruhe. Leipzig 1903. 16°. 1163. SahrJ. Das deutsche Volkslied. Ausgewählt und erläutert. 2. Aufl. Leipzig. Göschen 1905. 16°. 1164. Samhaber E. Dichtungen. Laibach 1887. 8°. 1165. Schiller K. Handbuch der deutschen Sprache, ln 2. Aufl. heraus- gegeben von Friedrich Bauer und Franz Streinz. 2. Bde. Wien. Pest. Leipzig (b. I.). 80. 1166. Schiller F. Sämmtliche Werke. 1. u. 11. Bd. Stuttgart 1858. 8° 1167. Schneider J. Carminum libri octo. Tergesti 1878. 8. 1168. Spengler Fr. Deutsche Schulgrammatik für Mittelschulen. Wien . 1905.80. 1169. Veith J. Erzählungen und Humoresken. Teil 1,—111. Wien 1848. 160. 1170. Wallace L. Der Prinz von Indien oder Der Fall von Konstan- tinopel. Nach dem Englichen von A. Witte. 1. u. II. Bd. Freiburg i. B. 1894. 160. 1171. Weiheklänge. Ihrer Kaiserlichen Hoheit, der durchl. Frau Erz- herz. Gisela, zur hohen Vermälungsfeier in tiefster Ehrfurcht gewidmet von den Zöglingen des k. k. höheren Priester- bildungs-lnstitutes zu St. Augustin in Wien. Wien 1873. 4°. 1172. Zeitschrift für den deutschen Unterricht. Herausgegeben von O. Lyon. 20. Jahrgang. Leipzig und Berlin 1906. 8°. D. Druge. 1173. Annales, Les, Politiques et Littčraires. Fase. 1.—9. Paris 1906. 2°. 1174. Auge Claude. Petit Larousse lllustre, nouveau dictionnaire ency- clopčdique. Paris 1906. 8°. 1175. Cardinali Fr. Dizionario della lingua italiana. Volume I. e 11. Bologna 1844. 8°. 1176. Ballagi M Grammatik der ungarischen Sprache für Deutsche. Pest 1854. 80. 1177. Dante Alighieri. La divina commedia. Con note tratte dai mi- gliori commenti per cura di E. Camerini. Milano 1878 8°. 1178. Feiler F New Pocket Dictionary englisch and german. Vol. 1. Second edition. — Neuestes Taschen-Wörterbuch deutsch und englisch. Vol. II. 3. Aufl. Leipzig 1854. 320. 1179. Folimonoff D. Theoretisch-praktische Taschen-Grammatik der russischen Sprache. 2. Aufl. von 1. Polzer. Wien 1875. 16°. 1180 Fornasari-Verce A. v. Praktischer Cursus zum Unterricht in der italienischen Sprache. 4. Aufl. Wien 1846 8°. 1181 Franceson C. Nuevo diccionario portatil de las lenguas espa- nola y alemana. Tomo 1. Espanol aleman. — Neues spanischdeutsches und deutsch-spanisches Wörterbuch. II. Teil. Deutschspanisch. Leipzig 1829 u. 1833. 8°. 1182. Funck Fr. Anleitung zur Erlernung der spanischen Sprache. 2. Aufl-. Frankfurt a. M. 1855. 160. 1183. James W. Vollständiges Wörterbuch der englischen und deu- tschen Sprache. 27. Stereotypausgabe. Leipzig 1878. 16°. 1184. Koschwitz Ed. Anleitung zum Studium der französischen Philo- logie. 3. Aufl. vermehrt von Thurau. Marburg 1907. 80. 1185. Konversations- und Wörterbuch, Kurzgefaßtes, der deutschen und romanischen Sprache für Deutsche und Romanen. Hermannstadt 1852. 8°. 1186. Leo III. Carmen Secolare. Tradotto in varie lingue. Roma 1901. 8°. 1187. Maschka G. Dizionario tedesco-italiano e italiano-tedesco. Edi- zione riveduta dal G. Müller. Milano 1854. 160. 1188. Meyer-Lübke W. Einführung in das Studium der Romanischen Sprachwissenschaft. Heidelberg 1901. 80. 1189. Plate H. Lehrbuch der Englischen Sprache. I. Teil. 2. Aufl. Dresden 1889. 8°. 1190. Ploetz K. Systematische Darstellung der französischen Aus- sprache. 13. Aufl. Berlin 1897. 8°. 1191. Schul- und Reise-Taschen-Wörterbuch der französischen und deutschen Sprache. Neue Aufl. Leipzig (b. 1.). 160. 1192. Schulz-Gora. Altprovenzalisches Elementarbuch. Heidelberg 1906. 80. 1193. Selig M. Deutsch französisch-englische Conversations-Schule. 4. Aufl. Leipzig (b. I.). 16°. 1194. Tobler Ad. Vom französischen Versbau alter und neuer Zeit. 4. Aufl. Leipzig 1903. 80. 1195. Valentini Fr. Taschen-Wörterbuch der italienischen und deu- tschen Sprache. 1. Teil: Italienisch - deutsch. II. Teil: Deutschitalienisch. 16. Aufl. Leipzig 1894. 160. 1196. Victor W. Elemente der Phonetik des Deutschen, Englischen und Französischen. 5. Aufl. Leipzig 1904. 8°. VII. Splošno jezikoslovje. 1197. Storch A. Etymology Ersatzmittel für eine Weltsprache. Budweis 1877. 160. VIII. Popis zemlje, dežel, narodov (s prehistorijo, etnografijo in statistiko.) 1198. Alpenverein, Deutscher und österreichischer, „Section Krain“ in Laibach 1874—1901. Laibach 1901. 40. 1199. Andree. Allgemeiner Handatlas. 4. Aufl. Herausgegeben von A. Scobel. Bielefeld und Leipzig. 1900 2°. 1200. Bresciani A. E. Schilderungen aus dem römischen Volksleben. Aus dem Italienischen übertragen von C. Braun Regensburg. 1864. 80. 1201. Czoernig K. v. Die gefürstete Grafschaft Görz und Gradišča. Görz 1891. 8°. 1202. Geistbeck M. Der Weltverkehr 2. Aufl. Freiburg i. B. 1895. 8°. 1203. Handbuch, Geographisches, zu Andrees Handatlas mit beson- derer Berücksichtigung der politischen, wirtschaftlichen und statistischen Verhältnisse. Herausgegeben von Scobel. 4. Aufl. Bielefeld und Leipzig 1902. 80. 1204. Hickmann A. Geographisch statistischer Universal-Taschen-Atlas. Wien 1899. 160. 1205. Kiepert H. Specialkarte der griechisch-türkischen Grenzgebiete mit Angabe der griechischen Sprachgrenze. Neue Ausgabe. Berlin 1897. 40. 1206. Klimsch R. Wanderungen durch Rom. Graz 1894 . 80. 1207. Leksikon občin, kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31.grudna 1900. Izdala c. kr. centralna statistična komisija. VI. Kranjsko. Na Dunaju 1906. 4°. 1208. Monarchie, Die österreichisch - ungarische, in Wort und Bild. Kärnten und Krain. Wien 1891. 4°. 1209. Peschel O. — Leipoldt G. Physische Erdkunde. I. und 11. Bd. 2. Aufl. Leipzig 1884 und 1885. 80. 1210. Ritter O. A. Das Buch der Entdeckungen. Populäre Schilderung der Erschließung des Erdballs von den ältesten Zeiten bis zu Nansen und Andrče. Berlin 1898. 8°. 1211. Schücking. Italia. Natur, Geschichte und Sage. Frankfurt a. M. (b. 1.). 80. 1212. Schweiger—Lerchenfeld A. Veldes. Wien (b. 1.). 80. 1213. Sima J. Bilder aus Krain. I. Im Gebiete der Steiner-Bahn. Lai- bach 1891. 160. 1214. Spomen-knjiga iz Bosne biskupu Strossmayeru. Sarajevo (b.l.).40. 1215. Zeitschrift des Deutschen und österreichischen Alpenvereines. Redigiert von M. Hess. Jahrgang 1901. Bd. XXX11. München 1901. 40. 1216. — für Schul-Geographie. Herausgegeben von G. Rusch unter Mitwirkung von A. Becker. 28. Jahrgang. Wien 1906. 8°. IX. Zgodovina (izvzemši avstrijsko-ogrsko) s pomožnimi znanostmi (paleografijo, heraldiko, numizmatiko, kronologijo itd.). 1217. Annegarn. Weltgeschichie. Neu bearbeitet und bis zur Gegen- wart ergänzt von A. Enck und V. Huyskens 7. Aufl. Bd. 1 —VIII. Münster i. W. 1895 u. 1896. 8°. 1218. Jireček K. Geschichte der Bulgaren. Prag. 1876. 8°. 1219. Koch Jul. Römische Geschichte. 4. Aufl. Leipzig 1905. 160. 1220. Menzel W. Die letzten 120 Jahre der Weltgeschichte (1740—1860). Band I.—VI. Stuttgart 1860. 16°. 1221. Rhode C. E. Historischer Schul-Atlas zur alten, mittleren und neueren Geschichte. 12. Aufl. Glogau 4°. 1222. Swoboda H. Griechische Geschichte. 2. Auflage. Leipzig 1900. 160. 1223. Weiß I. B. Lehrbuch der Weltgeschichte. Bd. I.—VI. Wien 1872 bis 1876. 80. 1224. Wissen, Das, der Gegenwart. Deutsche Universal-Bibliothek für Gebildete. I., 111., V. Bd. Gindely A. Geschichte des dreißigjährigen Krieges. Abtheilung I.—111. Leipzig 1884. 8°. X. Zgodovina avstrijsko-ogrske monarhije in posameznih kronovin. 1225. Albon E. Unsere Kaiserin. Wien 1890. 8". 1226. Apih J. Slovenci in 1848. leto. V Ljubljani 1888. 8°. 1227. Bezenšek A. Svečanost o priliki sedemdesetletnice dr. Janeza Bleiweisa dne 29. novembra 1878. Z uvodom Fr. Celestina. Zagreb 1879. 8°. 1228. Binder J. Geschichte der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach. Laibach 1902. 8°. 1229. Buch, Das, vom Kaiser. Mit einer Einleitung v. Jos. v. Heitert. Herausgegeben von M. Herzig. Wien (b. 1.). 20. 1230. Costa E. H. Denkbuch der Anwesenheit Allerhöchstihrer Maje- stäten Franz Josef und Elisabeth im Herzogthume Krain. Laibach 1857. 8°. 1231. Dimitz A. Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Theil L —IV. Laibach 1874-1876. 8». 1232. — Die Habsburger und ihr Wirken in Krain 1282 bis 1882. Laibach 1883. 4°. 1233. — Habsburžani v deželi kranjskej 1282— 1882. Ljubljana 1883. 4°. 1234. Doneski za zgodovino Alojzijevišča. Nabral o petdesetletnici 1. Lesar. V Ljubljani 1896. 8°. 1235. Eröffnung, Die, des Landes - Museums in Laibach. Laibach 1832 . 80. 1236. Horwat R. Najnovije doba hrvatske povjesti. U Zagrebu 1906. 80. 1237. Ilešič Fr. Novomeški prošt Fran Nikola Peršič. (1790 — 1797). Ljubljana 1906. 8°. 1238. Jireček Jos. u. Herrn. Entstehen christlicher Reiche im Gebiete des heutigen österr. Kaiserstaates. Wien 1865. 8°. 1239. Kaučič Fr. Georg Freiherr von Vega. Wien 1904. 80. 1240. Klopfer C. Unser Kaiser. Wien (b. 1.). 40. 1241. Kos Fr. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Prva knjiga. V Ljubjani 1902. 8°. 1242. Kosar Fr. Anton Martin Slomšek, Fürst - Bischof von Lavant. Marburg 1863. 8°. 1243. Lapajne 1. Idrijskega rudnika zgodovinske črtice, (b. k. in b. 1.) 1244. — Krško in Krčani. Zgodovinske in spominske črtice. Krško 1894. 80. 1245. Lavrenčič I. Anton Alojzij Wolf. Vspomin stoletnice njegovega rojstva. V Ljubljani 1882. 8°. 1246. Macherl P. Kurzgefaüte OeschichteÖsterreichs. 1. u. 11. Bd. 2. Aufl. Graz 1888. 80. 1247. Mitterrutzner 1. Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem. Poslovenil M. Malovrh. V Novomestu 1880. 8°. 1248. Nolston L. Ein Andenken an Weiland Kaiserin und Königin Elisabeth. Wien 1899. 8°. 1249. Radies P. v. Christoph von Räuber. Bischof, Krieger und Staats- mann. Wien 1900. 8°. 1250. — Der krainische Historiograph Johann Ludwig Schönleben. (b. k., b. I.) 80. 1251. — Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljubljani. Ljubljana 1887. 80. 1252. Schreckenstage, Die, von Laibach. Laibach 1895. 160. 1253. Šmid W. Deželni muzej Rudolfinum v Ljubljani. Poročilo za 1. 1906. Ljubljana 1907. 8°. 1254. — Landesmuseum Rudolfinum in Laibach. Bericht für das Jahr 1906. Laibach 1907. 8°. 1255. Truxa H. Der österr. Geschichtsforscher, Schriftsteller und Dichter Pfarrer Josef Maurer. Wien 1896. 8°. 1256. Vrhovec 1. Die wohilöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach. Laibach 1886. 8°. 1257. — Zgodovina Novega Mesta. V Ljubljani 1891. 8°. XI. Matematika. 1258. BurckhardtW. Sachregister und Alphabetisches Inhaltsverzeichnis zu den Mathematischen Unterrichtsbriefen. 2. Aufl. von F. Blank. Gera 1896. 8°. 1259. LandeJer. Logarithmisch-trigonometrischeTafeln. Herausgegeben von H Köhler. Leipzig 1849. 16°. 1260. Unterrichts-Briefe, Mathematische. Kursus 1., Ul., IV. 2. Aufl. I. u. UI. K. bearbeitet von W. Burckhardt, IV. K. bearbeitet von F. Blank. Gera 1892. 8°. XII. Prirodopis. 1261. Berthold K. Darstellungen aus der Natur insbesondere aus dem Pflanzenreiche mit Berücksichtigung dys Tierlebens und der Landschaft. 4. Aufl. Durchgesehen von L. Borgas. Köln 1901. 80. 1262. Bisle M. Zeugnisse aus der Natur. Augsburg 1897. 8°. 1263. Chrysantus L. Manuale botanicum. Klagenfurti 1805. 16°. 1264. Fleischmann A. Uebersicht der Flora Krain’s. Laibach 1844. 8°. 1265. Hausschatz des Wissens. IV. Abteilung: Gyrich O. Das Mineral- reich. Neudamm (b. I.). 8°. 1266. Lutz K. G. Wanderungen in Begleitung eines Naturkundigen. Stuttgart 1899. 8». 1267. Natur und Schule. Zeitschrift für den gesamten naturkund- lichen Unterricht aller Schulen. V. Band. Berlin und Leipzig 1906. ,80. 1268. Ruhle Fr. Bilder aus der Tierwelt. 1. u. 11. Bd. Münster i. W. 1889 . 80. 1269. Scopoli J. A. Flora Carniolica. Viennae 1760. 8°. 1270. Wochenschrift, Naturwissenschaftliche. Neue Folge V. Bd.; der ganzen Reihe XXI. Bd. Jena 1906. 4°. 1271 Woldrich J. Leitfaden der Somatologie und Hygiene des Menschen sowie der Schulhygiene für Lehrer- und Lehrerinnenbildungsanstalten. 10. Aufl. Fierausgegeben von Alfred Burgerstein. Wien 1905. 8°. XIII. Fizika (z astronomijo in meteorologijo), kemija. 1272. Jahn-Drechsler. Katechismus der Astronomie. 6. Aufl. Leipzig 1880. 160. 1273. Newcomb-Engelmann. Populäre Astronomie. 2. Aufl. heraus- gegeben von H. C. Vogel. Leipzig 1892. 8°. 1274. Reich, Das, der Erfindungen. Herausgegeben von H. Samter. Neue Aufl. Berlin 1900. 8°. 1275. Urbanitzky A. v. Die Elektricität des Himmels und der Erde. Wien 1888. 80. 1276. — Die Elektricität im Dienste der Menschheit. 2. Aufl. Wien 1895. 80. 1277. — Physik. Eine gemeinverständliche Darstellung der physikalischen Erscheinungen und ihrer Beziehungen zum praktischen Leben. Wien 1892. 80. 1278. Weiler W. Elektricität und Magnetismus. 2. Aufl. Eßlingen und München (b. 1.). 8°. 1279. — Physikbuch mit in den Text eingedruckten farbigen Abbil- dungen. IV. Bd. (Kalorik), V. Bd. (Optik). Eßlingen und München (b. I.).' 80. XIV. Lepe umetnosti z risanjem in deskriptivno geometrijo. (0'. XV. Stavbarstvo. (0). XVI. Gospodarstvo in poljedelstvo. (0). XVII. Trgovina, kupčija, obrti, različno. 1280. Auböck J. Handlexikon über Münzen, Geldwerthe, Tauschmittel, Zeit-, Raum- und Gewichtmaße der Gegenwart und Vergangenheit aller Länder der Erde. Wien 1894. 16°. Šolska poročila. i. Učiteljski zbor. 1. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta. A. Za obvezne predmete. Št. Ime in značaj Raz- rednik v Učil Število ur na teden 1. Janez Gnidovec, dr. modroslovja, ravnatelj, svetni duhovnik — latinščino in nemščino v II. razredu 13 2. Jožef Demšar, dr. bogoslovja, profesor ve-ronauka, svetni duhovnik, propovednik, varuh dijaške knjižnice pri- pravlj. raz- redu verouk v pripravljalnem, 1. in II. razredu, nemščino v pripravljalnem razredu 19 3. Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, varuh zemljepisne zbirke n. matematiko v pripravljalnem, I. in II. razredu, zemljepis v I. in II., slovenščino v pripravljalnem razredu 23 1 4. Luka Arh, namestni učitelj, svetni duhovnik i latinščino v 1, slovenščino v I. in II., nemščino v I. 19 5. Anton Jarc, namestni učitelj, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke in učiteljske knjižnice — prirodopis v I. in II., lepopis v pripravljalnem razredu 6 B. Za neobvezne predmete Vojteh Hybašek, mestni kaplan v Ljubljani, je učil petje v I. in II. razredu po 1 uro na teden. Anton Jarc, nam. učitelj, je učil lepopis v I. in II. razredu po 1 uro na teden in telovadbo v I. in II. lazredu (po dva oddelka) in v pripravljalnem razredu po 1 uro na teden. 2. Izprememba in dopust. Začetkom šolskega leta 1906/7 je vstopil v učiteljski zbor izprašani namestni učitelj Luka Arh, za katerega je c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk z odlokom z dne 31. maja 1905, št. 20.442 dovolilo, da se prideli strokovnjaškemu vodstvu ravnatelja dr. J. Gnidovca. (C. kr. deželni šolski svet z odlokom z dne 8. junija 1905, št. 2893.) Namestnemu učitelju Antonu Jarcu je dovolil kn.-šk. ordinariat z odlokom z dne 21. decembra 1906, št. 5821, dopust za čas od 4. januarja do 2. marca 1907. C. kr. deželni šolski svet je to vzel na znanje z dopisom z dne 31. decembra 1906, št. 6908. Vsled personalne naredbe c. in kr. zržavnega vojnega ministrstva, pomorski odsek, z dne 8. maja 1907, odd. 1. št. 4714 je Nj. ces. in kralj, apost. Veličanstvo imenovalo namestnega učitelja Antona Jarca s 1. majem t. 1. za pomorskega kurata 2. razreda. C. in kr. državno vojno ministrstvo je z odlokom z dne 15. maja 1907, odd. 1. št. 5061, odredilo, da A. Jarc nastopi novo službo dne 1. julija t. I. (C. in kr. pristanski admiralat v Pulju z dne 17. maja 1907, št. 6873.) II. Učni načrt. Podlaga pouku v obveznih predmetih je učni načrt za kn.-šk. privatno gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano, odobren z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 14. julija 1905, št. 25.500. Ta načrt se naslanja na splošno veljavni učni načrt za gimnazije (objavljen v 2. izdaji z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 23. februarja 1900, št. 5146). C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk je z odlokom z dne 31. maja 1906, št. 20.442, dovolilo, da se Število tedenskih ur za nemščino v I. in 11. razredu zviša od 4 na 5, za slovenščino v II. razredu od 2 na 3 učne ure. Obvezni predmeti. I. razred. 1. Verouk (2 uri na teden). K at e k i z e m : I. in IV. poglavje brez nauka o sv. maši. — Liturgik a: Glavni prazniki cerkvenega leta; obredi sv. zakramentov. 2. Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, t. j. petero pravilnih sklanjatev, pravila o spolu, pridevniki in prislovi s stopnje- vanjem, važnejši zaimki, glavni in vrstilni števniki, četvero pravilnih spregatev, nekaj važnejših predlogov in veznikov. Ta slovniški pouk se vrši na podlagi latinskih vadb. - Pričenši s tretjim mesecem vsak teden ena polurna šolska naloga. 3., Slovenščina (3 ure na teden). Nauk o prostem stavku v elementarni popolnosti. Pravilno oblikoslovje (in najvažnejše nepravilnosti) vzporedno z latinskim poukom. Empirično razlaganje osnutkov zloženega in skrčenega stavka. Čitanje s stvarno lazlago in potrebnimi slovniškimi opazkami. Obnavljanje, učenje na pamet, predavanje beril v vezani in nevezani besedi. — Pismene naloge: narekovano pisanje za pravopisne namene. Obnova predavanih prostih povesti in pripovednih opisov. Vsakih 14 dni ena šolska naloga; v drugem poluletju se vrstijo šolske in domače naloge. 4. Nemščina (5 ur na teden). Empirično razlaganje osnutkov prostega in zloženega stavka. Oblikoslovje vzporedno s slovenskim in latinskim poukom. Vežbanje v krepkih glagolih. Čitanje, govor, obnavljanje in predavanje beril v vezani in nevezani besedi. — Pismene naloge: Vaje v pravopisu; prevajanje iz slovenščine v nemščino. V drugem poluletju tudi pismene obnove razloženih beril. Vsak mesec dve nalogi: ena šolska in ena domača. 5. Zemljepis (3 ure na teden). Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav. Dnevne solnčne poti glede na šolsko poslopje o raznih letnih časih; opoznavanje v okolici, na zemljevidu in na zemeljski obli. Popisovanje in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer pojavljajočih se v domovini tekom eneg"a leta, kolikor so neposredno zavisne od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavne oblike kopnega in vodovja, kakor so razdeljene po zemlji. Najznamenitejše države in mesta z vednim vežbanjem v čitanju zemljevidov. Poizkušnje v risanju najenostavnejših zemljepisnih predmetov. 6. Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Dekadični številni sistem. Rimske številke. Četvero osnovnih računov z neimenovanimi in enoimenskiini celimi in decimalnimi števili. Metrski merni in utežni sistem. Računanje z mnogoimenskimi števili. Deljivost števil, razstavljanje v prafaktorje. Največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik. Najenostavnejše začetne vaje v računanju z navadnimi ulomki. B. Geometrija (II. poluletje): Osnovni stvori. Prema, krog, kot, vzporednice. Najenostavnejša svojstva trikotnikova. — Vsako poluletje tri šolske naloge. Od ure do ure kratke domače vaje. 7. Prirodopis (2 uri na teden, nazoren pouk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo: Sesavci in žuželke, primerno izbrano. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Opazovanje in opis nekaterih semenskih rastlin raznih vrst z ozirom na njih važnejše znake; primerjalno opazovanje rastlin, da se spozna njih sorodnost. II. razred. 1. Verouk (2 uri na teden). Katekizem: II. in IH. poglavje, sveta maša, V. poglavje. — Liturgika: Razne pobožnosti, procesije, romanje; altar in slike; cerkvena obleka cerkvene posode, cerkvene barve in knjige; obredi sv. maše. 2. Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje se dopolnjuje s poukom o onih vrstah zaimkov in števnikov, ki se niso obravnavale v I. razredu; najvažnejše nepravilnosti v sklanji, slovniškem spolu in spregi. Utrjevanje in razširjanje sintaktiških oblik; nominativus cum infinitivo in ablativus absolutus. — Vsak mesec ena domača in tri šolske naloge za 1/2 do 3/4 ure. 3. Slovenščina (3 ure na teden). Oblikoslovje se dopolnjuje; posebno natančno se razpravlja glagol. Zloženi in skrčeni stavek. Vaje v ločilih. Čitanje in obnavljanje kakor v 1. razredu. — Pismene naloge kakor v drugem poluletju v I. razredu. 4. Nemščina (5 ur na teden). Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje krepkih glagolov. Empirično obravnavanje zloženega in skrčenega stavka. Sistematično preučevanje pravopisnih pravil. Nauk o ločilih. Čitanje kakor v I. razredu. — Pismene naloge kakor v 1. razredu, toda večinoma obnovljene povesti. 5. Zemljepis in zgodovina (4 ure na teden). A. Zemljepis (2 uri na teden): Azija in Afrika po leži in obrisu, v goropisnem, vodopisnem in krajepisnem pogledu z ozirom na podnebne razmere, kolikor se dajo pojasniti iz stanja solnčne poti proti različnim obzorom. Zveznost podnebja z vegetacijo, deželnimi prirodninami in opravili narodov naj se pokaže le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih zgledih. Evropa: pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Dežele južne Evrope in britskega otoškega kraljestva v pogledu, označenem pri Aziji in Afriki. Vaje v enostavnih zemljevidnih obriskih. — B. Z g o - d o v i n a (2 uri na teden): Stari vek. Podrobnejše obravnavanje bajk. Najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz grške in rimske zgodovine. 6. Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Vaje o meri in mnogokratniku se nadaljujejo. Natančna razlaga in vaje v računanju z ulomki. Pretvarjanje decimalnih ulomkov v navadne ulomke in obratno. Glavna pravila o razmerjih in sorazmerjih. Enostavna regeldetrija z uporabo sorazmerij in sklepnega računa. Procentni in enostavni obrestni račun. B. Oeometrija: Somernica prem in kotov. Skladnost trikotnikov in njena uporaba. Najvažnejša svojstva kroga', četverokotnikov in mnogokotnikov. — Naloge kakor v 1. razredu. 7. Prirodopis (2 uri na teden). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo: Ptiči, nekaj plazivcev, krkoni in ribe; nekoliko brezvretenčarjev. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Nadaljevanje pouka za 1. razred s tem, da se obravnavajo druge semenske rastline in se učenci navajajo k razumevanju rastlinskih skupin. Nekatere trosocvetke. Pripravljalni razred. 1. Verouk (3 ure na teden). Tvarina srednjega katekizma. 2. Slovenščina (6 ur na teden). Pravilno čitanje. Osnovni nauk o besednih razpolih in oblikoslovju. Analiza prostega razširjenega stavka; osnutki zloženega in skrčenega stavka. Poznavanje pravopisnih pravil in ločil. Memoriranje izbranih pesmi in beril. - Pismene naloge : tri šolske naloge na mesec; za podlago so jim prečitana kratka berila. Od ure do ure kratke domače vaje slovnične vsebine. 3. Nemščina (12 ur na teden). Pravilno čitanje. Osnovni nauk o besednih razpolih in o oblikoslovju. Analiza prostega razširjenega stavka; osnutki zloženega in skrčenega stavka. Poznavanje pravopisnih pravil in ločil. Memoriranje izbranih pesmi in beril; obnovitev preči-tanih beril na podlagi vprašanj in tudi prosto. Na govor je pokladati posebno važnost. — Pismene naloge: v 1. poluletju vsak mesec štiri narekovanja kot šolske naloge, v 2. poluletju na mesec dve narekovanji in dve šolski nalogi, katerim služijo za podlago prečitana kratka berila. Od dne do dne kratke domače vaje, večinoma slovnične (besedna in stavkova analiza), pa tudi pravopisne vsebine. 4. Računstvo (4 ure na teden). Pisanje in čitanje mnogomestnih števil. Četvero osnovnih računov neimenskih in enoimenskih celih in decimalnih števil s posebnim ozirom na izusten račun. Najvažnejše o meri in teži. — Pismene naloge: na mesec dve šolski nalogi; od ure do ure kratke domače vaje. 5. Lepopis (2 uri na teden). Vaje v latinski in nemški pisavi. Neobvezni predmeti. 1. Lepopis (v I in II. razredu, po 1 uro na teden). Vaje v latinski in nemški pisavi na podlagi prostoročnih predvaj v osnovnih oblikah; v II. razredu tudi vaja v okrogli pisavi. Lepopisa so se udeleževali vsi učenci 1. in 11. razreda. 2. Telovadba. V tem predmetu so se poučevali učenci pripravljalnega razreda v enem oddelku; učenci I. razreda pa v dveh oddelkih, razdeljeni po velikosti; tako tudi učenci II. razreda. Vsak oddelek je telovadil po eno uro na teden. Včasih se je telovadilo tudi na prostem. Vaje so bile redovne in proste ter na orodju: Prosto skakanje na viš in na daljavo ; razovne, poševne in navpične lestve ; plezalni drogovi in plezalna vrv ; drog, bradlja, koza, krogi. Telovadbe so se udeleževali vsi učenci. 3. Petje (v dveh oddelkih po eno uro na teden). Note, takt, pavze, intervali po Foersterjevi „Pevski šoli“. V drugem oddelku tudi „dur“ in „mol“ škale. V obeh oddelkih več cerkvenih in narodnih pesmi. Vaje v eno-, dvo- in troglasnem petju. Udeležba v prvem oddelku (I. razr.): v I. poluletju 29, v II. poluletju 32; v drugem oddelku (II. razr.): v I. poluletju 31, v II. poluletju 27. III. Učne knjige, ki bodo služile v šolskem letu 1907/8 z dovoljenjem c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. maja 1907, št. 2258. Za pripravljalni razred. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Josin-Gangl. Tretje berilo za štirirazredne in večrazredne občne ljudske šole. Končnik. Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Schreiner-Bezjak. Druga nemška vadnica za slovenske obče ljudske šole. Schreiner-Bezjak. Tretja nemška vadnica za slovenske obče ljudske šole. Črnivec. Računica za obče ljudske šole. Zvezek 3. Oddelek A in oddelek B. Za I. razred. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Wiesthaler. Latinske vadbe za prvi gimnazijski razred. 3. natisk. Tominšek. Latinska slovnica. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja. Sket-Janežič. Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol. 3. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. 11. Auflage. Štritof. Deutsches Lesebuch für die 1. und 2. Klasse slowenisch utra-quistischer Mittelschulen. 2. Auflage. Vrhovec. Zemljepis za I. gimnazijski razred. Kozenn-Haardt, Geographischer Atlas für Mittelschulen. 40. Ausgabe. Matek. Aritmetika za nižje gimnazije. Prvi del. Matek. Geometrija za nižje gimnazije. Prvi del. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Wiesthaler. Latinske vadbe za drugi gimnazijski razred. 2. natisk. Tominšek. Latinska slovnica. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 8. ali 9. izdaja. Sket. Čitanka za 11. razred srednjih šol. 2. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. 10.—11. Auflage. Štritof. Deutsches Lesebuch für die 1. und 2. Klasse slowenisch-utra-quistischer Mittelschulen. 2. Auflage. Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol. II., 2. izdaja. Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 39.—40. Ausgabe. Mayer-Kaspret. Zgodovina starega veka za II. gimnazijski razred. Putzger. Historischer Schulatlas. 25.-28. Auflage. Matek. Aritmetika za nižje gimnazije. Prvi del. Matek. Geometrija za nižje gimnazije. Prvi del. Prirodopis živalstva. ( „ Lesar. Liturgika 3. ali 4. natis. Karlin. Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. Tominšek. Latinska slovnica. Požar. Latinsko-slovenske vadbe za III. gimnazijski razred. Golling. Chrestomathie aus Cornelius Nepos und Curtius Rufus. 2. Auflage. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 8. ali 9. izdaja. Prirodopis živalstva. Prirodopis rastlinstva. naznani pozneje. Za II. razred. Prirodopis rastlinstva. Se naznani pozneje. Za III. razred. Grška slovnica. | Grške vadbe. ) Se naznani pozneje. Sket. Čitanka za III. razred srednjih šol. 2. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. 10.—11. Auflage. Štritof, Deutsches Lesebuch für die III. Klasse slowenisch-utraquistischer Mittelschulen. Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol. II., 2. izdaja. Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 39.—40. Ausgabe. Mayer-Kaspret. Zgodovina srednjega veka. Putzger. Historischer Schulatlas 25.-28. Auflage. Matek. Aritmetika za nižje gimnazije. Drugi del. Matek. Geometrija za nižje gimnazije. Drugi del. Senekovič. Fizika za nižje gimnazijske razrede. 2. natis. Hinterlechner. Mineralogija za nižje gimnazijske razrede. IV. Učila. I. Gimnazijska knjižnica. A. Učiteljska knjižnica. Varuh: Anton Jarc. Učiteljska knjižnica se je pomnožila za 384 del, oziroma 716 zvezkov. Koncem šolskega leta 1906/7 šteje učiteljska knjižnica 1280 del v 2829 zvezkih. Imenik knjig glej spredaj. Časopisi in zborniki: 1. Allgemeines Literaturblatt. Herausgegeben durch die österreichische Leo-Gesellschaft. XIV. Jahrgang. Erscheint am 15. und letzten jedes Monates. 2. Archiv für slavische Philologie. XXIX. Band. Erscheint in Heften zu 10 Bogen oder in Doppelheften zu 20 Bogen, je vier Hefte bilden einen Jahrgang. 3. Christlich-pädagogische Blätter für die österreichisch-ungarische Mon- archie. XXX. Jahrgang. Monatlich eine Nummer. 4. Čas. Znanstvena revija. I. leto. Izhaja po desetkrat na leto. 5. Dom in Svet. Leposlovju in znanstvu. Leto XX. Mesečnik. 6. Der Gral. Monatsschrift für die Schöne Literatur. 1. Jahr. 7. Hochland. Monatsschrift für alle Gebiete des Wissens der Literatur und Kunst. IV. Jahrgang. 8. Katechetische Blätter. Organ des Münchener Katechetenvereines. Neue Folge: VIII. Jahrgang. (Der ganzen Folge XIII. Jahrgang.) Monatlich ein Heft. 9. Kultur. Viertel-Jahrschrift für Wissenschaft, Literatur und Kunst. Herausgegeben von der österr. Leo-Gesellschaft. 8. Jahrgang. 10. Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis der Gymnasien und Realschulen. Erscheint vierteljährlich. Heft 90 ff. 11. Ljubljanski Škofijski List. 1907.- 12. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. Leto 1907. 13. Natur und Offenbarung. Organ zur Vermittlung zwischen Natur- forschung und Glauben für Gebildete aller Stände. 53. Band. Monatlich ein Heft. 14. Natur und Schule. Zeitschrift für den gesamten naturkundlichen Unterricht aller Schulen. VI. Band. 12 Monatshefte. 15. Naturwissenschaftliche Wochenschrift. Neue Folge VI. Band; der ganzen Reihe XXI. Band. 16. Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. V. letnik. 17. Slovenski Sokol. IV. letnik. Izhaja mesečno. 18. Slovenski učitelj. Veri, vzgoji, pouku. VIII. letnik. Izhaja enkrat na mesec. 19. Stimmen aus Maria-Laach. Katholische Blätter. Alle vier Wochen erscheint ein Heft. Fünf Hefte bilden einen Band, zehn Hefte einen Jahrgang. 72.—73. Band. 20. Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht. Jahrgang 1907. 21. Vierteljahrsschrift für körperliche Erziehung. Organ des Vereines zur Pflege des Jugendspieles in Wien. 111. Jahrgang. 22. Wochenschrift für klassische Philologie. 24. Jahrgang. 23. Zeitschrift für das Gymnasialwesen. LXI. Jahrgang. Der neuen Folge 41. Jahrgang. Jährlich 12 Hefte. 24. Zeitschrift für den deutschen Unterricht. 21. Jahrgang. Jährlich 12 Monatshefte. 25. Zeitschrift für den Physikalischen und Chemischen Unterricht. 20. Jahrgang. Erscheint 6 mal jährlich. 26. Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien. 58. Jahrgang — Erscheint zwölfmal jährlich. 27. Zeitschrift für Lehrmittelwesen und pädagogische Literatur. III. Jahr- gang. Jährlich erscheinen 10 Hefte. 28. Zeitschrift für Schulgeographie. XXVI11. Jahrgang. Erscheint am Ersten jedes Monates. Knjižnica je tudi ud: 29. Družbe sv. Mohorja. 30. Hrvatske Matice. 31. Slovenske Matice. 32. Šolske Matice. B. Dijaška knjižnica. Varuh: dr.Jožef Demšar. Dijaška knjižnica se je pomnožila za 33 del, oziroma 93 zvezkov. Koncem šolskega leta 1906/7 šteje dijaška knjižnica 662 del v 1292zvezkih. i II. Zemljepisna in zgodovinska učila. Varuh: dr. Ivan Knific. Nabavila so se ta-le nova učila: Zemljevidi: Rothaug, Physikalische Schulwandkarte von Afrika. — Politische Schulwandkarte von Afrika. Sydow-Habenicht, Oro-hydrographische Karle der Balkanhalbinsel. — — — von Italien. — — — von Spanien u. Portugal. — — — der britischen Inseln. — — — von Frankreich. Kiepert, Politische Schulwandkarte der Balkanhalbinsel. — — — von Italien. — — — von Spanien und Portugal. — — — der britischen Inseln. — — — von Frankreich — Orbis terrarum antiqui tabula geographica. — Oraeciae antiquae tabula geographica. — lmperii Romani tabula geographica. Stenske podobe: Lehmannove zemljepisne podobe (geographische Charakterbilder): 1. Vojna luka v Kielu. 2. Gotthardska železnica. 3. Benetke. 4. Forum v Rimu. 5. Akropola v Atenah. 6. Jeruzalem ob času Kristusovem. 7. Benares. 8. Japonska pokrajina. 9. Prizor iz Nemške Vzhodne Afrike. 10. Slap Niagara. 11. New-York. Lehmannove etnografične slike (Völkertypen): 1. Eskimo; 2. Indijanci; 3. Zamorci. 4. Indi. 5. Kitajci. 6. Japonci. 7. Beduini. 8. Avstralci. Lehmannove kulturnozgodovinske podobe (kulturgeschichtliche Bilder): 1. Stavbe na koleh. 2: Egiptovske stavbe. 3. Akropola v Atenah (rekonstrukcija). 4. Olympia (rekonstrukcija). 5. Forum Romanum (rekonstrukcija). 6. Notranjost rimske hiše. 7. Rimski vojaki. Nanovo se je torej kupilo 15 zemljevidov in 26 stenskih podob. Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta: 29 zemljevidov, 47 stenskih podob, 6 barvanih fotografij, 2 zemeljski obli, 1 telurij, 1 relief in 1 solnčno uro. III. Prirodoplsna zbirka. Varuh: Anton j are. Nabavili so se sledeči predmeti: A. Zoologija. Nabasani preparati: Hypudaeus arvalis, Sorex leueodon; Falco islandicus, F. peregrinus, F. tinunculus d in P Buteo vulgaris, Strix otus, S. aluco, Picus martius, P. viridis, Turdus merula, T. visci-vorus, Oriolus galbula, Bombicilla garrula, Corvus corax, C. cornix, C. monedula, Coracias garrula, Pica vulgars, Tetrao urogallus c? in «P Perdix cinerea, Rožnati kakadu, Cypselus apus, Colibri, Alcedo ispida, Lanius excubitor, Motacilla alba, Lusciola luscinia, Parus maior, Fringilla carduelis, Flirundo rustica, H. urbica, Ardea cinerea, Orus cinerea, Oedirnemus crepitans. Okostja: Vespertilio murinus, Felis catus domesticus, Canis familiaris, Lepus cuniculus, Buteo vulgaris, Oallus domesticus. Lobanje: Mustela putorius, Equus caballus, Sus serofa dome-stica, Bos taurus. Okostja noge: Equus caballus, Sus serofa domestica, Bos taurus, Testudo graeca, Crocodilus niloticus, Chamaeleo vulgaris, Lacerta viridis. L. agilis, Anguis fragilis, Rana esculenta, Bufo vulgaris, Salamandra maculosa; Oadus morrhua, Clupea harengus, Astacus fluviatilis. Maja squinado. Rogovi: jelenovi, srne in divje koze. BiologiČna s.kupina: Apis mellifica. Podobe: Lehmann-Leutemann, Zoologischer Atlas: Kondor, planinski orel, kobilikar, čaplja, pelikan, flamingo, pav, divja raca, puran, jerebica: krokodil, naočarka in klopotača, velikanska kača; slanik; raki. Schmeil, Wandtafeln für den zoologischen Unterricht: Afrikanski noj, kače, korale, beli medvedi, ribe, trakulja. Schröder und Kull, Biol. Wandtafeln zur Tierkunde: Poljska vrana, domači golob. B. Botanika. Slike: Ross u. Mori n, Botanische Wandtafeln: 1. Oplojenje po žuželkah. 2. Oplojenje vsled vetra. Schmeil, Wandtafen für den botanischen Unterricht: 3. bor, 5. lopatica, 6. podlesna veternica, 7. gobe, 8. žitna rja. V. Važnejši odloki višjih oblastev. 1. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 22. decembra 1906, št. 48.565, se z ozirom na min. odlok z dne 14. januarja 1906, št. 48.639 ex 1905, razširi pravica javnosti, ki je bila podeljena prvemu razredu, za šolsko leto 1906/7 tudi na drugi razred. 2. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 12. marca 1907, št. 8249, se dovoljuje, da se v tekočem šolskem letu velikonočne in binkoštne počitnice tako urede, da je prosto do četrtka, dne 4. aprila 1907 (vključno); zato pa je šolski pouk binkoštno soboto in bin-koštni torek. 3. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 21. aprila 1907, št. 16.359 se določa sklep šolskega leta izjemno že v soboto, dne 6. julija 1907, pod pogojem, da se mora učna tvarina dokončati in da izpadejo „vročinske počitnice“. 4. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 4. maja 1997, št. 5259, se določuje vpliv redov iz obveznega risanja in lepopisa na prvi red z odliko. 5. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 14. junija 1907, št. 24.592, se dovoljuje, da se vršč sprejemni izpiti za 1. razred dne 8., eventualno 9. julija. VI • Kronika. Šolsko leto 1906/7 se je pričelo dne 18. septembra s sv. mašo. Sprejemni in ponavljalni izpiti so bili dovršeni dne 17. septembra. Dne 19. septembra se je pričel redni pouk. Dne 4. oktobra je obhajal zavod god Njegovega Veličanstva cesarja Franc Jožefa l. Učenci z učiteljskim zborom so se udeležili sv. maše, po kateri se je pela cesarska pesem. Dne 13. novembra je zavod obhajal god sv. Stanislava. Dne 20. novembra je bila spominska sv. maša za Njeno Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto. Dne 21., 22., 23. in 24. novembra je nadzoroval zavod c. kr. deželni šolski nadzornik gospod Frančišek Hubad. Božične počitnice so trajale od 23. decembra do vštetega 2. januarja. Dne 9. februarja se je končalo prvo polletje s službo božjo in razdelitvijo izpričeval. Dne 13. februarja se je pričelo drugo polletje. Velikonočne počitnice so trajale od 20. marca do vštetega 4. aprila. O Binkoštih sta bila prosta samo oba zapovedana praznika. Dne 7. majnika so šli učenci pod vodstvom razrednikov v treh oddelkih na izlet. Dne 13. junija je zavod obhajal god prevzvišenega gospoda knezoškofa. Šolsko leto se je končalo dn£ 6. julija z zahvalno sv. mašo, ki jo je daroval prevzvišeni gospod knezoškof. Sledilo je v slavnostni dvorani petje in godba, nato pa razdelitev šolskih izpričeval. VII. Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine. Preteklo šolsko leto je bilo telesnemu razvoju učencev jako ugodno. Veliki sneg pozimi nikakor ni oviral, da bi se gojenci ne gibali na prostem. Prostorna igrišča so se pridno uporabljala. Večinoma trikrat na dan (poleti štirikrat) so hodili učenci na igrišče, po trikrat na teden na izprehod. Igrale so se raznovrstne igre. Ker traja dopoludanski glavni odmor dvajset minut, so prebili učenci ob ugodnem vremenu tudi ta čas na prostem. Redno so se tudi posluževali kopeli. Sploh je skrbelo vodstvo, da se je izvrševala ministrska naredba z dne 15. septembra 1890, št. 19.907, gledč telesne vzgoje mladine. Vlil. Zahvala ravnateljstva. Za knjižnice in zbirke so naklonili zavodu lepih darov: Prevzvišeni g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski; ekscelenca dr. Mihael Napotnik, knezoškof lavantinski; presvetli g. Ernst knez Windischgrätz na Bledu; g. Ivan Abram, župnik v Črnem vrhu nad Idrijo; g. Fr. Avsec, župnik v Št. Juriju pod Kumom; g. Fr. Gattringer, superior misijonske hiše na Dunaju XVIII. (po g. dr. Al. Nastranu, mis. duhovniku v Ljubljani); g. Fr. Grivec, zlatomašnik v Lahovčah; gospod A. Kocijančič, župnik na Mirni; g. J. König, župnik na Vinici; gospod Al. Kralj, kaplan v Vel. Dolini; g. K. Lenasi, ekspozit v Nadanjem Selu; g. dr. Gr. Pečjak, profesor veronauka v Ljubljani; g. Fr. Pengov, profesorski kandidat v Gradcu; g. M. Poljak, župnik v Ajdovcu; g. Franc Steržaj, kaplan v Srednji vasi v Bohinju; g. Iv. Šašelj, župnik v Adle-šičih; g. dr. Walter Šmid, kustos deželnega muzeja v Ljubljani; g. dr. J. Zore, generalni prefekt v zavodu sv. Stanislava. Vsem tem gg. dobrotnikom, in drugim, ki so se kakorkoli dobrohotno spomnili zavoda, izreka ravnateljstvo presrčno zahvalo. Bog povrni! IX. Statistika učencev. V razredu 1-4 d I. II. CL S to 1. Število. Konccm šolskega leta 1905/6 27 57 84 Začetkom šolskega leta 1906/7 22 54 47 123 Med šolskim letom vstopilo — Vseh skupaj torej sprejetih 22 54 47 123 Med njimi: Na novo sprejetih, in sicer: Iz nižjih razredov premeščenih 22 32 3 57 Repetentov — — Zopet sprejetih, in sicer: Iz nižjih razredov premeščenih 22 44 66 Repetentov — Med šolskim letom prestopilo v pripravljalni razred . — 2 Med šolskim letom jih je izostalo 2 1 1 4 Število učencev koncem šolskega leta 1906/7 . . . 22 51 46 119 Med njimi: Javnih učencev 22 51 46 119 Privatistov — — - 2. Po rojstnem kraju. iz Št. Vida nad Ljubljano 1 1 Iz Kranjskega sicer 22 51 43 116 Iz Štajerskega 1 1 Iz Hrvaškega — — 1 1 Skupaj . . 22 51 46 119 3. Po materinščini. Slovenci vsi 22 51 46 119 4. Po veri. Katoličani vsi 22 51 46 119 5. Po starosti. 9 let starih 1 1 10 , , 3 2 5 H 5 7 12 12 . , 5 17 4 26 13 7 11 15 33 14 , „ 1 11 21 33 15 — 2 6 8 17 , 1 — 1 Skupaj . . 22 51 46 119 V razredu ul O- .0* I. II. 6. Razredba. O. (/3 a) Koncem šolskega leta 1906/7 jih je dobilo: 1 Izpričevalo I. reda z odliko 9 16 14 39 !< , 11 22 29 62 H. . 2 7 1 10 m. , Ponavljalni izpit se je dovolil 6 2 8 Dodatni izpit se je dovolil Neizprašani — — — — b) Dodatek k šolskemu letu 1905/6: Ponavljalnih izpitov je bilo dovoljenih — 8 — 8 Izpit je prebilo: Povoljno 6 6 Nepovoljno (ali jih ni prišlol — 2 . — 2 Dodatnih izpitov je bilo dovoljenih — — — - Tedaj je končni izid za šolsko leto 1905/6: Dobilo jih je: Izpričevalo I. reda z odliko 8 16 — 24 I. . 15 36 — 51 II. , 3 5 . _ 8 Ul. . 1 - 1 Skupaj . 27 57 - 84 7. Udeležba pri pouku v neobveznih predmetih. Lepopis obv. 51 46 97 Telovadba 22 51 46 119 Petje — 32 27 69 8. Ustanove. Število štipendistov 3 1 4 Skupni znesek ustanov K 51568 93 60868 X. Imenik učencev koncem šolskega leta 1906/07. (Debeli tisk znači odličnjake.) Pripravljalni razred. Ahačič Kozma Damijan, Tržič. Benčina Frančišek, Kavne pri Blokah. Bidovec Valentin, Zalog pri Goričah. Češnovar Stanislav, Ljubljana. Dolničar Frančišek, Ljubljana. Hladnik Anton, Gorenji Kašelj pri Devici Mariji v Polju. Hrovatin Janez, Dole pri Borovnici. Jereb Peter, Spodnji Bernik pri Cerkljah Kobi Vladimir, Breg pri Borovnici. Košir Anton, Pristava pri Borovnici. Kuštrin Julij, Idrija. Lesar Janez, Gorenja vas pri Ribnici. Moder Anton, Videm pri Dolu. Podboršek Peter, Zgornje Domžale. Poje Anton, Zgornji Čačič pri Osilnici. Polak Jožef Viljem, Vevče pri Devici Mariji 'v Polju. Seljak Jernej, Sovra pri Žireh. Svetličič Leopold, Spodnja Idrija. Škedelj Frančišek, Vrbovce pri Št. Jerneju. Walland Martin, Hlebce pri Lescah. Zor Janez, Skaručina pri Vodicah. Žgur Leopold, Goče pri Vipavi. I. razred. Adamič Silvester, Žlebič pri Ribnici. Belec Frančišek, Glinca pri Št. Vidu. Belec Mihael, Radomlje pri Kamniku. Bombač Anton, Rakek. Bregant Janez, Zgornji Graben pri Gorjah. Bukovnik Janez, Bobovek pri Predosljah. Cundrč Jožef, Poljšica pri Gorjah. Dolničar Vincencij, Srednje Gameljne. Dovč Janez, Stožice pri Ježici. Dular Albin, Jurka vas pri Vavti vasi. Gnidovec Albin, Veliki Lipovec pri Ajdovcu. Gornik Anton, Sodražica. Grkman Janez, Spodnji Brnik pri Cerkljah. Hladnik Alojzij, Gorenji Kašelj pri Devici Mariji v Polju. Hočevar Fridolin, Mekinje. Hrastelj Frančišek, Zagorje ob Savi. Kastelic Lavrencij, Martinja vas pri Št. Lovrencu. Koder Feliks, Preska. Kogoj Frančišek Karol, Logatec. Korbar Frančišek, Klanec pri Komendi. Kosem Anton, Jagnjenica pri Svibnem. Lah Frančišek, Klanec pri Komendi. Lavrenčič Ivan, Vrhpolje pri Vipavi. Legat Janez, Rodine pri Breznici. Lovšin Vincencij, Jurjeviča pri Ribnici. Luschytsky Anton, Borovnica. Marolt Matija, Gorenje Podpoljane pri Vel. Laščah. Milavec Ciril, Jakovica pri Planini. Morel Rafael, Mala Pristava pri Nada-njem selu. Narobe Janko, Selca. Neuberger Mavricij Leopold, Lož. Pečkaj Matija, Vrhnika. Pirnat Frančišek, Verd pri Vrhniki. Planinšek Mihael, Mali konec pri Polici. Presetnik Frančišek, Kleče. Radoš Martin, Radoši pri Metliki. Rozman Ludovik, Fužine pri Devici Mariji v Polju. Semič Janez, Šturija. Sever Friderik, Škofja Loka. Skerlep Janez, Mala vas pri Ježici. Stemberger Jožef, Goče pri Vipavi. Stibilj Janez Milan, Ustje pri Vipavi. Solar Zdravko, Kropa. Tomšič Anton, Verd pri Vrhniki. Trobec Vincencij, Črni vrh pri Polhovem Gradcu. Turk Alojzij, Vrdun pri Stopičah. Turk Jakob, Sv. Križ pri Svibnem. Vidic Milan, Ljubljana. , Vidmar Janez, Črni vrh nad Idrijo. Vilfan Janez, Utik pri Vodicah. Vilman Janez, Sava pri Jesenicah. Babnik Anton, Zgornja Šiška. Barle Jožef, Stranje pri Dobrniču. Belec Karol, Št. Vid nad Ljubljano. Brence Frančišek, Zaplana. II. razred. Čop Matevž, Rodine pri Breznici. Dolinar Anton, Trata. Dornik Janez, Nevlje. Dužnik Alojzij, Hrenovice. Flajnik Peter, Hrast pri Vinici. Gostiša Vincencij, Ajdovec, Gruden Janez, Idrija. Hočevar Janez, Dvorska vas pri Velikih Laščah. Hostnik Anton, Podroje pri Šmartnem pri Litiji. Klofutar Jožef, Tržič. Kogoj Frančišek Milan, Ljubljana. Kunstek Štefan, Št. Vid pri Zatičini. Lužar Frančišek, Peč pri Polici. Mohorč Karol, Ljubljana. Naglič Karol, Šmarca pri Homcu. Nahtigal Janez, Lož. Oblak Janez, Sv. Gregor. Obreza Ciril, Kolk pri Št. Lambertu. Orehek Karol, Krasce pri Moravčah. Peček Alojzij, pri Pečku pri Robu. Peterca Alojzij, Dravlje. Peterlin Maksimilijan, Podboršt pri Komendi. Pintar Janez, Sv. Duh pri Stari Loki. Pišek Karol, Ostrožnik pri Mokronogu. Pivek Janez, Idrija. Plevnik Janez, Spodnji Kašelj pri Devici Mariji v Polju. Podbregar Pavel, Podbreg pri Spodnjem Tuhinju. Pogačar Valentin, Radoljica. Rozman Miroslav, Brežice, Štajersko. Schrems Edmund, Crnac, Slavonija. Svetelj Blaž, Podgorje pri Kamniku. Soklič Jakob, Mlino pri Bledu. Šuštar Frančišek, Kot pri Vodicah. Terčelj Filip, Šturija. Theuerschuh Konrad, Tržič. Urh Anton, Podlipa. Valjavec Frančišek, Leše. Vilhar Janez, Rakek pri Cirknici. Zor Vincencij, Vaše pri Preski. Zupanc Alojzij. Znojile pri Krki. Zupančič Jožef, Idrija. Žužek Jožef, Kožarji pri Velikih Laščah. XI. Naznanilo o začetku šolskega leta 1907/08. Šolsko leto 1907/08 se prične dne 18. septembra s sv. mašo. Za sprejem učencev veljajo te določbe: a) Učenci, ki hočejo vstopiti v pripravljalni razred, naj se osebno zglasč pri gimnazijskem ravnateljstvu dne 17. septembra. b) Učenci, ki hočejo vstopiti v 1. gimnazijski razred, pa niso bili dosedaj v zavodu v pripravljalnem razredu, naj pridejo k sprejem- nemu izpitu dne 8. julija ob 8. uri zjutraj. Ponavljati sprejemni izpit na istem ali kakem drugem zavodu ni dovoljeno. c) Učenci, ki so uspešno dovršili pripravljalni razred, tako tudi tisti, ki hočejo vstopiti v II. ali III. gimnazijski razred, naj se dne 17. septembra osebno zglasč pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja. Ponavljalni izpiti se vršč dne 17. septembra. Redni šolski pouk se prične dne 19. septembra. Ravnateljstvo. M