Pošmina plačana v gotovini
TEDNIK
V Ljubljani, 20. marca 1941
Danes:
Amerika, arzenal demokracije
Vsak narod, naj bo še tako majhen, ima pravico do nacionalnega razvoja in neodvisnosti.
Franklin Roosevelt
16. marca 1941,
CENE OGLASOV
V le'., st m m uilu: euostolpt-na pc-titna vr-sta ali pjcn prostor (viSins 8 mm in Širina [ij mm( 7 ilin: v ugiasurro dolu 4’50 diru
V dvobarvnem tisku cone po dogovoru, N rvt 1 e c : beseda 2 din. Mali oglasi: besdrla 1 din (»glasni davek povsod Se posebej, fri večkratnem naročilu popust.
NAROČNINA
*/* leta SO dift. */j leta 48 din var leto 80 din.
V Italiji na lelo 40 lir,
V -Franciji 70 frankov, v Ameriki 8*<i dolarja, brugod aoratmerno. — Naročnino ic plačati vnaprej.
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih Urodnl&lvo In u |i r a v a v Ljubljani, Miklošičeva 14/1X1. PoStnl predal St. 045. Telefon St 83-82. — Račun poštne hranilnice » Ljubljani St. 16.303. — Rok op is o v ne vračamo, nefrankiranih dop sev ne sprejemamo. Za odgovor le tleba priložiti ta 8 din tnarnk.
Po Wavellovi zmagi pri Bengaziju je britanska ofenziva v Libiji obtičala. Ali je bilo to v načrtu britanskega generalnega štaba ali ne, nas ta trenutek ne zanima; dejstvo je,-da so je kmalu po zastoju operacij v Libiji začel koncentričen napad britanskih imperijskih vojsk jrroti italijanski Vzhodni Afriki.
Najprej so indijske čete vdrle v Eritrejo. Pred Kerenom je njihov napad obtičal. Keren je mogočna trdnjava, po sodbi Italijanov p:av tako nezavzetna kakor Gibraltar. Angleži varčujejo s človeškim življenjem in silijo tod le oprezno naprej; očitno se zanašajo, da jim ho trdnjava padla v naročje kakor zrelo jabolko, ko bodo dozorele operacije v zahodni in južni Abesiniji in iz britanske Somalije.
Potem so sudanske čete skupaj z abesinskimi četaši, ki so jih bili Angleži vojaško izurili in opremili, vdrle v Abesinijo z zahoda.
Skoraj ob istem času so motorizirane južnoafriške čete napadle italijansko Somalijo Prekoračile so reko Džubo, zavzele Kismajo in Moga-discio in začele prodirati proti severu Italijani so tod imeli le manjše oddelke, zato se niso mogli uspešno upirati. Danes 6toje britanske čete v bližini Džidžige in Hararja - •;«
DRUGA V0INA POMLAD
Na Balkanu še zmerom zatišje
Koncentrični napadi na Abesinijo
.DUBLIN
‘tIVfRPOCL \
1 •MANCHISUR}
•BlRMHIGHAri
URDlf
BERLirt
iBRlilUL
LONDON
SOUTHAMPTON
Kancler Hitler
je to dokazal. Toda glavni dokaz ga še čaka. Po zavzetju italijansko Vzhodne Afriko bodo britansko bliž-njovzhodno vojsko čakale še dosti hujše naloge, kakor jih je doslej opravila in jih še opravlja. Vprašanje je samo, ali ji bo nasprotnik dat časa, da jih zmagovito izvrši.
Kateri nasprotnik? Pogled na zemljevid ga pokaže. Zalo je treba tudi v tej luči gledati pripravljajoče se dogodke v ir-a . ir' :
Q K A V S K / BOUlOGNfi GUERMMV4 -CHIRB0UP.& ^
° On 4%
MERVIILE LfTRtfORr ABBfVIttt
(S-FRANKFURT /
V AoWUR7BUR0 DARMSTADT	/
» °USItUX
^aALebourge;
“frV pariš
^ \**GHARTRE5
^ORLEANS ^
%'r0URl-*VIERZUN
^CHATEAUROU*
^ tAtl M.BRlfUt DIMARD^iiroj
^RENNES
‘^H?VANNtb rv
;5AAR6IHUND	/J
f a,,. JA'KARLSRUHE M A° 5TUTTGART
Včeraj se je začel britanski napad še iz britanske Somalije, kolonije, ki so jo bili Angleži morali lansko poletje prepustiti Italijanom. Po angleških poročilih je Berbera od včeraj spet v britanskih rokah. Namen britanskega generalnega štaba je prozoren: iz britanske Somalije prodirajoči Angleži naj bi se združili z Južnoafričani pri Džidžigi in Hararju in skupaj udarili na Diredauo, da odrežejo italijanski obrambi umik na nevtralna tla francoske Somalijej :
IGOLMAR / f REIBUR6 /o HABSHEIM /?
NEM5KA LETAUStA
Ohserver
Nikolaj Tiiulescu
Italijani so sami že pred dvema mesecema računali z izgubo Vzhodne Afrike; zato jih — sodeč po njihovih časopisnih komentarjih — razvoj vojaških operacij na afriških frontah ni presenetil. Toda hkrati trde v Rimu, da je usoda italijanske Vzhodne Afrike le začasna in da so tamkajšnji angleški uspehi zgolj epizoda v sedanji evropski vojni.
Teh misli mora biti tudi vsak nepristranski opazovalec. Angleške zmage v Eritreji, Abesiniji in obeh Somali-jah bodo res samo epizoda, če jih Angleži ne bodo znali izrabiti. Glavno bojišče te vojne je in ostane v Evropi, in sicer v Zahodni Evropi. Z osvojitvijo italijanske Vzhodne Afrike si bodo Angleži le še temeljiteje zavarovali Sueški prekop in pot na Daljni vzhod; a s tega vidika so njihove operacije v Afriki samo defenzivnega značaja. Končni uspeh vsake vojne pa odloči napad, ne obramba.
General Wavell to ve; vsaj v Libiji
Ob sklepu redakcije je prišla vest, da je v Cannesu na francoski rivieri umrl bivši romunski zunanji minister Nikolaj Titulescu. Z njim je legel v grob eden izmed na j večjih politikov prejšnjega evropskega kova.
M0KKA
5ENNAR /	MA	KALE
^5£NGA j
\ C, /■*'' »GOUDAR
m	/j£Z.TAI1A/V-\
0«» /	S/	°D£BRA
\ /	V	oMAGDALt
OBOK
DŽI0UTI
\ZEJLA
<BERB£RA	j
5 on AL'^ |
burao	;
^9 In
D2IDZIGA
DIRE DAUA
! °AZ0ZA
ADI3 ABEBA
harrarv
viLATALE
M06ADISCIO
BARDERA
^IHAVA
ARDHfRJTA
KLMMAJO
Predsednik Roosevelt
Zemljevid k bojem v znhodni in južni Abesiniji in v britanski Somaliji
Maš narod in položaj na Balkanu
Beograjska »Politika« prinaša v svoji nedeljski številki z dne 16. t. m. pod gornjim naslovom uvodnik, posvečen položaju na Balkanu in položaju naše države spričo velikih in razgibanih dogodkov na sv.etu. Uvodnik se glasi:
»Poslednji dogodki na Balkanu so seveda izzvali pri na s veliko zuninui-nje. Pristop Bolgarske k trojni zvezi in posledica tega dejanja so dale možnosti mnogim ugibanjem. V takšnem položaju se je temu pridružila tuja propaganda z željo, da ga še bolj zaplete; zdelo se ji je potrebno, da dogodke oriše taksne, kakršni niso. Tako so se v javnosti raznesle raznovrstne govorice, hote posejane, potem pa poslane v tujino kot ,izvirne' in ,avtentične' vesti iz Jugoslavije,
Vendar je prva stvar, na katero je treba v današnjem položaju opozoriti, da danes naše države še nihče ne ogroža. Biti moramo zbrani in se ne navduševati nad tujimi željami, temveč imeti pred očmi naše prave narodne interese.
Naš narod je prepričan pristaš pravega miru, ne samo danes, v tem položaju, temveč od nekdaj. Posebno pa odtlej, ko se je začel ta poslednji spopad med velesilami. To svojo voljo do miru je izražal že pogosto; imel je pred očmi samo svoje ideale: svobodo, neodvisnost in državno celoto.
Odkar se je začel boj med velesilami, je naša država sprejela stališče popolne nevtralnosti zato, ker ta politika popolnoma ustreza dejanskim težnjam in željam našega 'naroda, da ostane v miru kljub tujim obračunom. In takšno zadržanje Jugoslavije je naletelo na popolno priznanje in odobravanje bojujočih se sil, ki so v njem videle poroštvo za svobodo svojega udejstvovanja. Ne enkrat smo slišali iz nasprotnih si taborov ta priznanja in odobravanja. Ne enkrat so popolno nevtralnost Jugoslavije proglasili za idealen primer mednarodne zavednosti in čustvovanja do skupnosti narodov.
Vendar ta mir, za katerim teži . ve« narod, 7ii samo želja brez stvarne podlage, brez odločnosti, da se brani in brez budne čuječnosti, da se tudi ubrani, če bo ogrožen. Zato tudi naša nevtralnost in nezainteresiranost pri tujih obračunih ne sme biti brez pripravljenosti za obrambo proti slehernemu možnemu poskusu, pa naj bi prišel s katere koli strani. Prepričani smo, da takšno pojmovanje našega položaja živi v slehernem našem državljanu, prav tako kakor smo prepričani, da nihče v naši državi ne bo zanemaril pravih narodnih interesov in narodne želje, temveč jih bo ljubosumno čuval in stalno bdel 7/ad njimi.
Položaj, ki si ga je določil d današnjem velikem spopadu, položaj nevtralnosti in miru, naš narod ne ieli ogroziti s tem, da bi se dal zapeljati s kakršnimi koli obljubami iz tujine in zato zavrača vse poskuse, ki merijo na to, da bi ga spravili s prave in poštene poti, po kateri zdaj stopa. Zato naš narod, v svesti si svojih, pravic in mednarodnih dolžnosti, tudi danes kakor zmerom ne bi mogel podleči nikakršnim obljubam, prevaram ali pritiskom, ki bi ga ponižali tu.'i pred samim seboj; kajti naš narod zna ceniti in bo znal braniti svojo svobodo in neodvisnost, če bo to potrebno poleg odločnosti, da v miru žici in dela zase in za svoje bližnje.
V	tej veri, v tej odločnosti, kljub vsem temnim oblakom, ki se zbirajo nad celinami, nat narod mimo in spokojno gleda v bodočnost, pripravljen za mimo delo, kakor tudi za varstvo svojih pravic in interesov.
Ženski četnik
Zenska, ki je bila v svetovni vojni štirinaistkrat ranjena
V Srbiji so že v svetovni vojni in še prej znafe ženske uporabljali orožje
čačafc, marca. Načelnik splošnega zdravstvenega odbora je leta 1931. poslal v splošno državno bolnišnico v Cačku gospo Andri-'jano Ljubičičevo s priporočilom, kjer je bilo napisano:
»Pošiljam na zdravljenje gospeda-gespo Andrijano Andrijo Ljubičič, čet- j nika, narednika-vodnika, odlikovanega 1 z redom Karadjordieve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči, z albansko spomcnico, angleškim vojaškim križcem, francosko častno legijo in mnoginu drugimi odlikovanji. Gospa je invalid; prosim za komisijski pregled pri g. dr. Vascjeviču in Zariču in za operiranje kregel in splošno zdravljenje.«
Gospa Andrijana Ljubičičeva, slavna bojevnica, četnica iz svetovne vojne, pripoveduje o svoji nenavadni življenjski poti takole:
»še ko sem bila dekle, so me v domači hiši učili, da je suženjstvo hujše od smrti. Stare pesmi, ki so jih peli pri nas guslarji, pravijo, da zmagovalec premagancu uniči dom, skazi obraz, vzame ženi čast. In pripovedi1
o	četniških borbah, ki sem jih lahko | vsak dan poslušala v domači hiši. so v meni še razpalile ogenj rodoljubja. | Na dan svetega Ilije krvavega štiri- j najstega leta sem pustila svojega šest' mesecev starega otroka v zibelki in j
odšla z Vladom Mujuškovičem v Valjevo. Tam sem si dala odrezati kite in oblekla moško vojaško obleko. Potem so me odpeljali k vojvodi Vuku, ki je bil s svojim gorskim štabom v Mio-nici. Bila sem silno utrujena, kolena so mi klecala in slabo mi je bilo cd soparne neči, ko je v zraku dišalo po Krvi...
Vojvoda Vuk, ki so ga cbkroževali njegovi častniki, me je pričakal na nizkem stolu. Vprašal me je strogo in glasno:
»Ali boš lahko ti, sinko, nosil puško in bombe? Ni lahko biti četnik!«
Morala sem se zlagati, da mi je dete umrlo na porodu, mož pa pred pol leta. Odgovorila sem mu, da bom prenesla vse. dobro in zlo, samo da me ne bo nikoli sram, da sem stopila v četniške vrste.
Potem so me preizkusili, kako streljam. Zadela sem v cilj do pet sto me. trov razd: l;e. Vojvoda Vuk je bil zadovoljen. Ostale so samo še ročne granate. Uporabljati to merilno orožje me je naučil neki vojak ob obali neke rečice.
Svoj ognjeni krst sem doživela na Gučevu. Bila sem ranjena v ramo. Ni bila huda rana, zato nisem hotela ležati. Na Mačkovem Kamnu so se bile ogorčene borbe. Borci so kar tekmovali, kdo bo dal življenje za domovino.
Padlo je celo dosti otrok in starcev, ki jim ljubezen do domovine ni dala, da bi mimo umrli doma. Takrat sem bila v napadu hudo ranjena in sem morala zaradi rane mesec dni ležati.
Najtežjo bitko sem doživela pri vasi Kupinovem. Tisti dan je neka sovražna strojnica kar kosila naše borce. Brata Pešiča iz Prckuplja, četnica Stana-Stanko Stepanovičeva in jaz smo zavzeli s pomočjo rečnih granat tisto nevarno strojnico in pobili sovražnika. živa sem ostala samo jaz, čeprav večkrat ranjena. Moje soborce so krogle kar prerešetale.
V	bolnišnici sem dobila Karadjor-djevo zvezdo z meči, še prej pa Belega crla z meči.
Potem sem doživela ves umik skozi Albanijo. Na vsakem koraku je prežala smrt in redčila, naše vrste. Sonce in široka sinja voda sta končala trpljenje mnogih... Na dnu morja spe najboljši sinovi našega naroda... Tedaj smo mislili samo na domovino. Ta misel nas ni nikoli zapustila.«
Pozneje je ta junaška bojevnica dobila še red častne legije in angleški vojaški križec. O svojem poznejšem življenju nerada pripoveduje; vidi se ji, da ni rojena za mir, temveč za borbo. Silno trpljenje in nadčloveški napori so pa v njen odločni cbraz zarisali trpke poteze...
Politični deJnili
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič
je govoril na prvem radijskem koncertu za delavce, ki ga je pretekli teden priredil Jugoras. Ko je govoril o pomenu delavstva v Jugoslaviji, je med drugim dejal, da je dal jugoslovanski delavec že vse polno dokazov o svoji narodni zavesti, tako na bojiščih ali kod drugod, in dokazal, da je zmerom pripravljen, koristiti svoji domov:ni. Delavec zahteva častno in pošteno premirje z drugim činiteljem narodnega gospodarstva, s kapitalom. Pravico ima do boljšega življenja, zato morajo prizadevanja vlade privesti do uresničenja najvažnejših ciljev delovnega ljudstva.
Zanimivo poročilo berlinskega dopisnika je pretekli teden objavilo beograjsko »Vreme«. Dopisniku so na odgovornem berlinskem mestu izrazili svoje zadovoljstvo zaradi odločnih besed predsednika Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka glede naše ne-
Srbski, v cirilici tiskan eisopis bodo začela izdajati srbska društva v Sarajevu, kakor so sklenili na sestanku zastopnikov teh društev.
Velika javna dela ima v načrtu banovina Hrvat? ka. V ta namen pripravlja izdajo banovinskih blagajniških bonov v višini 500 milijonov in razpis notranjega posojila v višini 335 milijonov. Ta denar namerava banovina porabiti za cestna in melioracijska dela in za druge investicije. Blagajniški boni bodo zapedli v dobi od treh mesecev do treh let in bodo izdani -a 5000 do 10 milijonov dinarjev. Služili bodo lahko tudi kot kavcije.
»Zunaj Jugoslavije za Hrvatsko ni življenja« pišejo »Varaždinske novosti«. Clankar pravi med drugim, da js v Jugoslaviji hrvatski narod dosegel pa dvjasetletni bovbi tisto-, česar v preteklosti ni mogel skozi stoletja. V;-s to je narod lahko dosegel v državi, kakršna je Jugoslavija in v kateri predstavlja po svoji številčni moči uvaževanja vrednega činitelja. Zato za Hrvatsko ni življenja zunaj Jugoslavije.
0K0PLJIIE VASE »OSE VIDPLI VODI.
ki ste ji dodali za din 1*— kopalne soli namažite s Piedor kremo (tuba din 12-—) in nato poštupajte z Borosanom (škatla din8'—) in hodili boste lahko kot angelci na peresih.
KBALIEVI DVORrfl D0BAUTEU
drogerija GREGORK Lj
PREŠERNOVA ULICA 5
odvisnosti, češ da je v Berlinu znano, kakšne pripomočke uporablja angleška propaganda, da bi med jugoslovanskim narodom zasejala nezaupanje. Poudarjajo tudi, da se popolnoma strinjajo s programom naših državnikov. Sodelovanje med Berlinom in Beogradom se po tem poročilu čedalje bolj poglablja ob popolnem spoštovanju osnovnih interesov, samostojnosti in nedotakljivosti jugoslovanskega ozemlja, = -i.
128 ženskih odsekov nemškega Kul-turbunda se je ustanovilo pri nas po poročilih glasil nemške manjSine. Ti cdseki se uspešno udejstvujejo pri zimski pomoči in pri različnih prireditvah ter skrbe za nemške otroške vrtce.
Eparhljski svet srbske pravoslavne cerkve je začel zasedati pretekli teden v Sremskih Karlovcih. Predseduje mu patriarh Gavrilo.
Ministrski svet je na predlog ministra za prehrano dr. Protiča izdal tri nove naredbe. in sicer o kontroli cen,
o	ureditvi notranjega prometa in o ureditvi mini- trstva za oskrbo in prehrano. Ob tej priložnosti je dal minister dr. Protič izjavo, v kateri med drugim pravi, da se današnji izredni svetovni gospodarski položaj sorazmerno malo odraža v naši državi. Prilike so nas prisilile, da se prilagodimo gospodarskemu redu za evropski gospodarski prostor. Neobhcdno je pa po. trebno, da je naša gospodarska pali-
i tika za vso državo enotna. Prva na-redba določa, da se od dne, ko bo nared ba uradno objavljena, pa do 1. avgusta ne smejo zvišati cene nobenemu blagu in tudi ne cene za prevoz potnikov in blaga v 'notranjem prometu. Minister za prehrano je tudi pooblaščen, da predpiše naredbo o celokupni
produkciji surovin in njihovih nadomestkov in o njihovi razdelitvi. Vse te naredbe bodo stopile veljavo, ko bodo objavljene v »Službenih novinah«.
Glavni tajnik HSS dr. Jura j Kmje-vič je v »Seljačkem domu« napisal članek, v katerem med drugim pravi: Kakor smo iskreno za mir, tako smo nasprotniki politike vmešavanja v spopade velikih. A ne iz strahu, temveč Jato, ker pri tem samo mali narodi trpe. Nič tujega nočemo, zato pa tembolj ljubimo svoje in tega nikomur ne damo. Sporazum, sklenjen pred vojno i vihro, ima zato zdaj še svoj posebni j pomen kot poroštvo miru. Ojačil na-s ' je doma in nam pomagal ohraniti mir in neodvisnost.
Italijansko - jugoslovanski trgovinski odbor je napravil nove načrte za trgovinsko izmenjavo med cbema državama za letošnje leto. Odbor je določil | nove kontingente in prilagodil izme-| njavo blaga v skladu z novimi razme-! rami. Izmenjava bo večja fcJkor kdaj i doslej. Pogajanja so potekla v kar največji prisrčne ti. Pomen jugoslovansko-italijanskih trgovskih stikov pa dokazuje tudi to, da je v Beogradu imenovan polsg italijanskega trgovinskega atašeja tudi trgovinski svetnik.
O	okrepitvi vrednosti dinarja je na občnem zfco-u delničarjev Narodne banke govoril njen guverner dr. Milin Radosavljevič. Dejal je, da ima Narodna banka za 'dolžnost, da povečanje denarnega prometa ustavi in po možnosti zmanjša zaradi ohranitve notranje kupne moči. Narodna banka bo poskrbela, da bo kritje obrambnih stroškov omogočila z boni za državno obrambo, ki jih bo v kratkem izdala. To bo pripomoglo k okrepitvi notranje vrednosti dinarja.
Frezident Roosevelt je govoril na banketu časnikarjev v Beli hiši v soboto zvečer. Govor, za katerega je vladalo veliko zanimanje, so prenašale vse ameriške in britanske radijske postaje. Roosevelt je jasno, očrtal stališče Amerike do sedanje vojne in je Angliji in njenim zaveznikom zagotovil takojšnjo, izdatno, neomejeno in vsestransko pomoč do končne zmage. Med drugim je dejal, da Amerika zdaj I ustvarja novo svetovno zgodovino s ! svojo zadnjo odločitvijo. To ni sklep ! enega moža, temveč sklep 130 milijo-! nov Američanov. Vsako orožje, naj bo 1 že kakršno koli, ki ga lahko pogreše, bodo dali Angliji. Zakon o pomoči 1 Angliji se pa nanaša tudi na sredstva in pota, kako te potrebščine spraviti čez merje. Zdaj so vse ameriške misli usmerjene v hitrost produkcije. Ta hitrost narašča in je največja, ki jo je Amerika kdaj poznala. Amerika bo od-
slej, ko se je narod odločil, prava orožarna za demokracije. -
' Amerika še nadalje skrbela za blaginjo človeštva. Roosevelt je končal z besedami, da ni imel ameriški narod še nikoli v zgodovini naloge, ki bi bila bolj vredna brezpogojnih žrtev, kakor je naloga, da brani in ohrani demokracijo.
Hitler je govoril v nedeljo, ko so po Nemčiji proslavljali spomin na žrtve svetovne in sedanje vojne. Svečanosti v Berlinu so se vršile pred spomenikom žrtev svetovne vojne, kjer je govoril Hitler. Najprej je slavil spomin padlih vejakov, potlej pa orisal potek sedanje vojne. Med drugim je dejal, da sme biti nemški narod ponosen na tiste ki so žrtvovali svoje življenje za nemški narod v svetovni in sedanji vojni; vojni, ki je bila Nemčiji vsiljena. Nemški narod se beri s tistimi, ki podcenjujejo njegovo meč in ga hočejo uničiti. Danes se nemški sinovi bore po vsem svetu na morju in v zraku, da zagotove ostalemu narodu bodočnost in izsilijo mir, ki bo pravičnejši, kakor je bil versajski. V svojem govoru se je Hitler spominjal tudi italijanskih vojakov, ki se bore za isti cilj. Naposled je dejal, da, svečanost najlepše zaključijo z obljubo, da vsiljeni boj spremene v dokončno in najslavnejšo nemško zmago. Zdaj je nemška vojska najmočnejša v vsej zgodovini. Nobena sila in nobena pomoč na svetu ne more več spremeniti izida vojne, ki se bo nadaljevala na kopnem, v zraku in na morju in privedla do popolne končne zmage.
Predsednik angleške vlade Churchill se je pretekli teden v parlamentu zahvalil Združenim državam za njihovo pomoč. Med drugim je dejal, da je največja demokracija na svetu s tem dejanjem dokazala, da hoče svojo veliko industrijsko in denarno pomoč posvetiti boju, da bo sovražnik .-tii i-u~u i poražen .; >
1- U ; - -1 . --	J	.	'	V	-	J
r. p 'fšt J '-'k' '
:•' - ?- -:r-
Ponesrečen atentat na bivšega angleškega poslanika v Sofiji Rendella so izvršili atentatorji ob n'egovem prihodu v Carigrad. Poslanik se Je nastanil v največjem carigrajskem hotelu »Pera-Palacu« z vsem pbslaniškim osebjem. Ko je bila prtljaga še v vratarjevi veži, sta v dveh kovčegih, pomešanih med poslanikovo' prtljago, eksplodirala dva peklenska stroja, napolnjena z močnim razstrelivom in tempirana na določen čas. Eksplozija je povzročila v hotelu veliko razdejanje in terjala tudi tri smrne žrtve in 22 ranjencev. Na čudo sta ostala poslanik Rendell in njegova hči Ana nepoškodovana. Med prtljago je bil še en tuj kovčeg s peklenskim strojem, ki so ga i pa v pravem času našli. Preiskava je | ugotovila, da so bili peklenski stroji podtaknjeni že v Sofiji, kar pa bolgar-! ski krogi zanikajo. Po nekaterih vesteh so že prijeli 4 atentatorje. Pesla-| nik Rendell je ob tej priložnosti izjavil, da globo’.o obžalu;e žrtve eksplo-I zlje, ki je bila namenjena njemu.
Popravilo preciznih ur — F. Ctulen,
. Prešernova 1 — Nuliup zlata in srebra
I V Rimu in Berlinu pričakujejo prihod jaDonskega zunanjega ministra Matsuoke. Z državniki osi namerava proučiti vsa potrebna vprašanja o sodelovanju. Baje se bo na poti skozi Rusijo ustavil v Moskvi, kjer bo obiskal Stalina. Po mnenju nekaterih je ta obisk celo prvotni namen njegovega potovanja, ker heče pospešiti dolgotrajna pogajanja med japonskimi in ruskimi zastopniki in skleniti z Rusijo i nenapadalno (»godbo.
Angleške čete so se po vesteh Iz Amerike izkrcale v Trakiji in tudi že prispele na bolgarsko me‘o v Macedo-niji. Ne angleški ne grški krogi pa nočejo te vesti potrditi.
I O K V 8 R 11	,	|
§ SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE, s
! KLEIN I
= LjUBLjANA, \ftoHovo 4 s niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiin;
Listek ^Družinskega tednika**
NAJVEČJA STAVBA NA SVETU
V	bližini Kremlja na bregu reke Moskve je ogromen trg. Tu niti za trenutek ne utihne ropot dela. Močni ierjavi dvigajo konstrukcije, težke po "več ton. Pneumatična kladiva grme in butajo. Neprestano drve vrste kamionov.
Na stavbišču Dvorca Sovjetov v Moskvi montirajo jekleno ogrodje stavbe — ogromno konstrukcijo, težko več ko 300 tisoč ton.
Na trgu so podstave že gotove. Na glavni podstavi bo stal visoki del Dvorca Sovjetov. Skupaj s stranskima podstavama bo držal velikansko težo celotne zgradbe — kaka dva milijona ton.
Podstava visokega dela Dvorca je zelo komplicirana inženirska stavba. Predstavlja namTeč dva masivna kroga,. široka po pet metrov in globoka ena in dvajset metrov. Ce bi oba ta valja postavili drugega na drugega, bi lahko nosila ulico, dolgo 800 metrov, s samimi petnadstropnimi hišami.
2e teh nekaj podatkov nam da približen pojem o velikanskih razsežno-
stih te zgradbe. Dvorec Sovjetov bo največja stavba na svetu, Donebnica Empire State Building v Newyorku,
ki so Jo proglasili za osmo čudo sveta, je visoka 407 metrov. Pariški Eiffelov stolp Je visok 300 metrov. Dvorec Sovjetov bo pa visok 416 metrov.
Dvorec Sovjetov bo spomenik Le-njinu. Stavba se namreč konča z Lenjinovim kipom, visokim 100 metrov. Največji kip na svetu, kip Svobode v newyoTškem pristanišču, je visok 46 metrov. Dvorec Sovjetov bo j imel prostornino 7 milijonov kubičnih metrov. Največji prostor v njem | je Velika dvorana. Visoka je 100 metrov, premer znaša 140 metrov. Vanjo bo šlo 21.000 ljudi. Velikansko kovinasto kupolo dvorane bo podpiralo 32 ogromnih stebrov, na zunaj obloženih z rožnatim marmorjem.
Zelo zanimiva je konstrukcija te Velike dvorane V sredini dvorane je okrogla ploščad s premerom 20 metrov da se dvigati ali nižati. Med zasedanjem bo na njej prostora za 800 sedežev. Kadar bodo potrebovali oder, bodo ploščad s sedeži vred spustili niže in na njegovo mesto dvignili drugo — eno izmed osmih ploščadi, namenjenih za predstave. Dviganje in spuščanje ploščadi bo opravljalo hidravlično dvigalo.
Vsaka izmed ploščadi za predstcave je zelo zamotane konstrukcije. Na eni izmed njih je tri in pol metra
globok bazen, na drugi drsališče za drsalne tekme, tretja ima pa steklena tla za baletne predstave itd.
Drugi prostor Dvorca po velikosti, je Mala dvorana s 6000 sedeži. Za njo so dvorane, v katerih ima prostora do tri tisoč ljudi, ena dvorana za 1500 ljudi in cela vrsta manjših dvoran. Vsega skupaj bo v Dvorcu 6000 različnih prostorov.
Strokovnjaki morajo pri gradnji te veličastne stavbe reševati mnoge nove komplicirane, doslej neznane probleme.
Posebno veliko pozornost posvečajo najboljšim pogojem akustike v Veliki dvorani Dvorca. Za kritje kupole, ki ima površino 40 tisoč kvadratnih metrov, je bilo tfeba iznajti odporen nezgorljiv material, ki bi hkrati, skoraj za 99,9°/o, vpijal zvok. Takšen material je iznašel 291etni sovjetski učenjak — kandidat fizikalnih ved G. D. Meljužinec.
Zdaj se strokovnjaki trudijo, da bi izumili doslej neznane močne naprave za ojačevanje zvoka. Te naprave morajo zagotoviti, da se bo glas dobro slišal v prostorih Dvorca in na trgu okrog njega. V okolici Moskve na površini 20 hektarov ustvarjajo akustičen mnogokotnik. Nanj bodo prenesli načrte dvorane. Na različnih točkah bodo strokovnjaki namestili aparate za pojačevanje zvoka-tako bodo proučili sistem pojačenja zvoka v Veliki dvorani.
Skupina znanstvenikov Vsezveznega Elektrotehničnega instituta se pa bavi z reševanjem drugega zelo važnega problema: zunanjega osvetljevanja'Dvorca. Cez dan se mora Dvorec videti iz razdalje 70 kilometrov, ponoči pa od 25 do 30 kilometrov. Zato je potrebno, da pazljivo izberejo žarnice različne jakosti, kajti gornji del Dvorca bo tudi v meglenih dneh neprestano umetno razsvetljen.
Poteg te naloge prav tako rešujejo problem notranje razsvetljave Dvorca. Izvori svetlobe ne bodo podobni običajnim električnim žarnicam. Izdelali so nalašč zato posebne plinske žarnice. Steklo teh žarnic je od znotraj pokrito s svetlečim se prahom. Te žamice dajejo svetlobo, ki je skoraj enaka dnevni svetlobi.
Nenavadno zanimiva je organizacija zveze in televizije v Dvorcu.
Kakor že rečeno, so razsežnosti Velike dvorane ogromne. Naravno j*, da bo zato gledalec, ki bo kakšnih 120—140 metrov oddaljen od odra, težko slišal in videl govornika. Da bi se temu izognili, bodo na različnih mestih dvorane postavili televizijska platna. Z njihovo pomočjo bo gledalec, pa naj sedi kjerkoli, lahko razločno videl govornika in sleherni njegov gib. Slišalo se bo prav tako Izvrstno: zvočne naprave bodo ofačevale glas.
V	Dvorcu Sovjetov se bo zbiral delavski svet različnih narodnosti ob konferencah in narodnih praznikih. Zato v Veliki dvorani in prav tako v Mali in drugih dvoranah Zveznega Sovjeta in Sovjetov narodov Vrhovnega Sovjeta SSSR konstruirajo posebne naprave, s pomočjo katerih bo govor mogoče slišati v vseh jezikih narodov Sovjetske Zveze in v nekaj najbolj razširjenih tujih jezikih.
Zanimiva je naprava za preštevanje navzočnih oseb v dvorani. Dovolj je, da predsednik seje samo vključi stroj za štetje, zvezan s sedeži, in na platnu se bo takoj pojavila številka, ki pokaže, kolike ljudi sedi v dvorani.
Mehanizirano je tudi štetje glasov. Udeležencem kongresa ali seje Je treba samo pritisniti na gumb poleg vsakega naslanjača. Cez dve minuti bo stroj za računanje pri predsedniku objavil rezultat glasovanja. Glasovati ni mogoče dvakrat, kajti p° prvem pritisku na gumb se mehanizem avtomatsko izključi do naslednjega glasovanja.
Če hočete izročiti predsedniku kakšno pripombo iz katerega koli konca dvorane, je potrebno samo ne* kaj sekund: vsak naslanjač ima napravo za zračno pošto. List, spuščen v »pošto«, v trenutku prileti do pred-sedništva skozi cevi, skrite pod tlemi.
Nezasedena Francija se bori proti angleški blokadi. Admiral Darlan Je napovedal, da bedo začele francoske konvoje spremljati francoske bojne «dje; zdaj isto zagotavlja tudi generalni prezident v francoskem Maroku, general Nogues. Na Angleškem še zmerom vztrajajo pri tem, da ne morejo Popustiti Franciji; vendar bodo naj-brže pri tem posredovale Združene države. Predlagale bodo v Vichyju različne varnostne ukrepe, ki bi preprečili spopade med angleško in francosko momraco
Položaj v Turčiji se zadnji teden še ni dosti razčistil. Odgovora prezidenta Intinija Hitlerju baje še niso odposlali, Vendar pa ne bo spremenil dovedanje-?a stališča Turčije. Sovjetska Rusija J® Po svojem poslaniku v Ankari turski vladi zagotovila, da bo v primeru napada na Turčijo strogo nevtralna. Vendar so v Turčiji pripravljeni na Vse in so izdali nekaj važnih obrambnih ukrepov.
Letalska vojna na zihodu re je zadnji teden silno poostrila. Noč za nečjo se vrste nemški napadi na London, Qlasgow Liverpool. Hull in druga mesta, Angleži jim pa vračajo z napadi svojih »dolgoprogašev« na Berlin, Hamburg, Bremen in druga mesta. Pretekli “Gen je Liverpool dDživel podoben na-Pad, kakor pred nekaj meseci Coven-jry, nemški Hamburg pa najhujši letalski napad v tej vojni.
Položaj na albanskem bojišču se ni bistveno spremenil. Grki poročajo o nekaterih krajevnih uspehih in zavrnjenih napadih Italijani pa poročajo, da so svojo napadalno silo podvojili. Pretekli teden je baje prispel na albansko fronto predsednik Mussolini in so italijanske čete na njegovo povelje nekajkrat udarile. Na afriškem bojišču razen v Abestaiji ni bilo sprememb. Abesinci so prodrli že spet daleč v notranjost ta so zasedli nekaj važnik postojank, med drugim Javello. Približali so se spet Addis Abebi. Pomagajo jim tudi angleške čete, ki z več strani Prodirajo proti notranjosti AbesintJe.
Nemški propagandni minister GSb-je pretekli teden ožjemu krogu lujih časnikarjev izjavil, da se bliža Popolna nemška zmaga. Dejal je, da Je Hitler napovedal določen termin za ®nago: Anglija bo še to leto premagana. Izjavil je še, da Nemčija ni zasedla drugih dežel zaradi osvajanja, te^iveč iz strrteških potreb.
Prosvetni minister dr. Miha Krek je govoril v nedeljo na seji zastopnikov ”«2 v Radovljici. V svojem govoru je Podal poročilo o našem notranjem in gjnanjem položaju in o sedanjih in “odcčlh nalogah jugoslovanske vlade.
Dejal je, da ae vlada v polni meri zaveda svoje zgodovinske odgovornosti. Svoboda ljudstva, nedotakljivost meja in mir na zunaj in znotraj eo cilji, ki jih hoče vlada doseči. To so pa naloge, ki Jih ni mogoče doseči brez velikih žrtev. Ce hočemo ohraniti svoj dom in svobodo, se jih pa ne smemo ustrašiti.
Razvoj dogodkov na Balkana gre
svojo pet. Iz Turčije poročajo, da je njihov kurir z Inonijevim odgovorom Hitlerju na poti v Berlin. Odgovor je baje samo vljudnostnega značaja in ne spreminja turškega stališča. Po ameriških vesteh Je v Grčiji že 150 do 200 tisoč angleških vojakov. Na pristojnih angleških krogih te vesti ne potrjujejo, pa tud ne zanikajo. Na neko vprašanje v zvezi s tem, ki ga je na nemškem zunanjem ministrstvu zadal neki tuj časnikar, so odgovorili, da Nemčija izdaja sklepe samo na podlagi svojih obvestil, sicer pa o razmerju z Grčijo ne more ničesar več reči.
Vichyska vlada demantira govorice, da je Nemčiji dala na razpolago nekatera pomorska in letalska oporišča v Maroku, .-iss?- :av. r.a _ ae -X a bo o -c- V - l ? ~j 3 ■	—	O	tajnih pripisih V
mirovni pogodbi med Siamom in Indo-kino, ki jo je posredovala Japonska, se širijo govorice po Tokiu. V ameriških krogih domnevajo, da hoče tako priti Japonska za hrbet Singapurju po kopnem. Japonski krogi trdijo, da o teh pripisih ničesar ne vedo. — 500 plavajočih tankov bo Amerika v kratkem poslala Angliji. Odlok je Roosevelt že podpisal. Tanki plavajo po 10 milj na uro, po suhem pa se premikajo s hitrostjo 23 mili na uro. — Italijanska vlada uradno zanikuje vest, da sta prosvetni minister Bottai in državni podtajnik Cianetti padla na bojišču v Albaniji. — Solun je treba: po vsaki ceni braniti, piše ugledni an-; gleški časnikar Barlett v »News-Chro-' niclu«. Ce bi ga zasedla Nemčija, pravi; člankar, bi nararia nevarnost za sueški: prekop in za oskrbo Wavellovih čet v: AfriKi. — Angleški zanorni baloni ki; so branili London proti nemškim le-! talom, so se potrgali in so posamezno! ali v skupinah z vetrom splavali nad; Skandinavijo, kjer delajo veliko ško-; do. — Dve leti je minilo od priklju-i čitve Ceškmoravske k Nemčiji in osa-! mesvojitve Slovaške. Kancler Hitler je; ob tej priložnosti dr. Tisi poslal če-; stitke. — Ob triletnici priključitve Av-' strije k Nemčiji je Hitler govoril na! slavnostnem zborovanju v Linzu. Na; Dunaju je pa govoril propagandni mi-; minister Gobbels. Oba sta v svojih go-; vorih poudarjala, da je bila zasedba c Avstrije začetek poznejših nemških; zmag, in sta slavila moč in odločnost; nemške vojske. Hitler je poudaril, da -se bo svet še lahko prepričal, kaj vse! na svetu se more streti prej kakor! oborožena sila nove Nemčije. — Roose-; veltov protikandidat pri prezidentskih; volitvah Willkie je pred svojim odhodom iz Anglije po radiu izjavil, da je! nemškega rodu in da so se njegovi: predn-d pred 90 leti izselili iz Nemčije ssrsa ;ir ,« .:	••	: j
i ■ ?,	V.~-.	i.	Tuji	časnikarji
so pretehli teden izvedeli pri prifto-nih berlinskih krogih, da so se Willkiejevi predniki izselili zaradi bede. — Amerika ne bo pošiljala vojnega blaga, namenjenega Angliji, na dno morja. Zato Je proučila vse možnosti, da bo to blago res varno prišlo na cilj, tako piše »New York Ti mest«. — Laval snuje novo vlado v Parizu za zaredeno Francijo. Podpredsednik vichyske vlade Darlan ima zdaj polne roke dela, da bi to preprečil in dokazal, da tudi vichyskš vlada lahko sodeluje z Nemčijo. — Kitajci so izvojevali važno bitko pri Tungčengu in potisnih japonske čete iz pokrajine Hupah. Japonci se umikajo. To je prvi večji kitajski uspeh po daljšem času. — Amerika je odobrila kredit 250 milijard dinarjev za pomoč Angliji. — Angleški mornariški minister Alexander je govoril v Torquayu. Dejal Je, da mora imeti angleški narod stalno pred očmi tri činitelje: še to leto nemški vdor po zraku, po kopnem in po morju. A v boju proti njim naj se opirajo na druga dva činitelja: povečano moč angleške obrambe in uspehe v Sredozemlju ter največji činitelj — pomoč Združenih držav. — O položaju Irske je izja-
vil prezident de Vnlera, da je izredno težaven. Zaradi pomanjkanja trgovskega ladjevja primanjkuje živil in surovin in brezposelnost narašča. Vlada bo poskrbela, da se pomanjkanje omeji in prepreči lakota. Treba je pa pcsejati vsako ped zemlje, da bi to tudi uspelo. — Italijanski listi zadnji čas zelo povoljno pišejo o jugoslovanski politiki. Po teh poročilih v Rimu sklepajo, da se bodo prihodnje dni razčistila vprašanja na jugovzhodu, kar je pričakovati tudi po zadniih prisrčnih diplomatskih razgovorih, ki jim pripisujejo velik pomen. — V Turčiji so uvedli ljudski kruli iz enotnq moke.
— Italijanska vlada je prepovedala listom mali oglasnik, najbrže zaradi bojazni pred vohunstvom. — Za novega guvernerja francoske Indokine bo francoska vlada imenovala Raibi-na, dosedanjega predstavnika Indokine v Tokiu, ki se je udeležil mirovne konference med Siamom in Indokino.
— Napad na italijansko bolniško ladjo pri Valoni sta v noči s petka na soboto izvršili dve angleški letali. Ladja je bila zadeta na dveh mestih. Bilo je nekaj smrtnih žrtev. Na ladji je bila tudi grofica Edda Ciano-Mussolini, ki je kot prostovoljna bolničarka odhajala v Albanijo. — Angleški delovni minister je po” radiu sporočil, da bodo v kratkem mobilizirali za vojno industrijo moške od 40. do 45. leta in 20-letna dekleta. Minister Je pripomnil, da v pomožni službi oborožene vojake primanjkuje žensk. — Nemška industrija se zadnji čas z zahoda seli v
■♦♦♦♦♦♦>♦♦♦♦♦♦»»»♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦««♦«»♦♦♦»♦
Dvakrat na dan? — Daz bi jo pil kar desetkrat. Seveda mora biti okusno pripravljena. Toda rečem Vam: naše ženke vedo, kako je treba kavo skuhati.
IZREDNO I Z O A I N A KVALITETNA CIKORIJA
V
Ce vtciCHnete ati ut
Pred kratkim so v Rckovcu razpisali poniulbo za prevoz pošte iz Jagodine v Rekovac in dalje v Dragovo. Najnižjo ceno je ponudil industrijalec Rade Docič, ki bo prevažal pošto * svojim potniškim avtomobilom, ki z njim prevaža tudi potnike iz Jagodine v Rekovac. Dražba se -je pričela pri 1*0.000 dinarjih na leto, vse bolj in bolj »e je pa vsota manjšala, dokler ni obstala pri
— 25 parah! To bo odslej letna plača Rada Dociča za vožnjo pošte. Zanimivo je, da je lani nekdo drugi dobival za isto delo
— 27.300 dinarjev na leto.
***
Smederevo ima zanimivo senzacijo, toliko pikantnejšo, ker se ! j je odigrala v tako imenovanih ; ■ boljših krogih. Neki smederevski rentnik je izvedel, da ima žena ljubimca. In ker je bil podjeten možak, se je vpričo žene sestal z ljubimcem in mu ponudil ženo naprodaj. S petnajstih tisočakov sta zbarantala na 300 dinarjev. Naredila sta pogodbo in jo podpisala. ■ Vse bi bilo prav in v redu, da se m mož skesal in zahteval žentr nazaj. In ko se je ta
— zaradi pogodbe, ki je bila črno na belem — branila, je prišla vsa zadeva v javnost v veliko veselje navihanih Smederevčanov.
notranjost države, zlasti v bivšo Avstrijo V Wiener Neustadtu je zdaj velika ietalska industrija. Tudi letalske šole so preselili tja. .	5
i-	•?
.• jV-	i'r^r *>" v; 7 1” č*
~	—	Strahotna eksplozija
je nastala v smodnišnici v Sevilli. Porušila ni samo tovarno in vse ostale objekte, temveč tudi stanovanjsko kolonijo delavoev, ki šteje okrog dve sto hišic. Nesreča je kajpak terjala na stotine mrtvih in ranjencev. Vzroka nesreče še niso mogli ugotoviti. — Poljski šovinisti so izvršili atentate na dva Poljaka, ki sta'sodelovala z Nemci. Nemški guverner je določil stroge kazenske ukrepe za primer, da krivcev v treh dneh ne bi izsledili. — Azorske otoke baje namerava zasesti Angli;. in ima v načrtu izkrcanje tudi na Portugalskem, kakor poročajo Iz
Telefonska centrala Dvorca Sovje-bo imela le 7 do 8 tisoč številk. En del telefonskih aparatov bo imel ftaPrave za zapisovanje razgovorov v Primeru potrebe.
Kadnr bodo člani vlade v dvorani PredKcduištva Vrhovnega Sovjeta v Dvorcu, bodo lahko imeli posebne fsdiiskt konference. Udeleženci teh konferenc bodo po tisoče kilometrov To bodo dosegli s tako imenovano konferenčno zvezo, s pomočjo dvostranskih glasnogovornih kon-strukcij.
Močni ultrakratkovalovni televizor "o omogočil gledalcem, po 100 kilometrov oddaljenim od Dvorca, da “odo videli vse, kar se bo v njem °gajalo.
Za to velikansko stavbo so morali Vrediti posebno meteorološko postajo t>voica Sovjetov. Z njo kontroli-to* nost meteoroloških podatkov, . so jih imeli konstruktorji pred 0c®i pri projektiranju te velikanske stavbe. Vsak dan zjutraj, opoldne in ‘Večer se s stavbišča dvignejo baloni-P”°ti. Meteorologi proučujejo hitrost vetra v višini pol kilometra, tempera-Ur° in vlažnost zraka, do katerega ***ere bodo oblaki pokrili bodočo 8radbo Dvorca Sovjetov in sončno j^diacijo. Vsi ti podatki imajo velik Praktičen pomen. V veliki meri jih ‘porabljajo stavbeniki, arhitekti in 'Parji.
V zgodovini kiparstva ni ničesar, kar bi se moglo primerjati z velikostjo Lenjinovega kipa, ki se z njim končuje Dvorec. Spomeniki Indije, Kitajske, Egipta, Grčije, kip Svobode v Ameriki — vse to se ne more z njim primerjati. Zato je razumljivo, zakaj kipar tako pazi na obvestila meteorologov.
Da si jasneje predočite veličino tega kipa, vam navedemo mere posameznih delov. Glava je vfsoka 14 metrov. Skoraj 30 metrov so dolge roke; samo en prst je skoraj 4 metre dolg. Ves kip tehta 6000 ton. New-yorški kip Svobode je težak »samo« 2000 ton.
Zelo važna je izbira materialp za kip. Določeno je, da bo kip iz kovine monella, zlitine brona in niklja. Zidove Dvorca bodo krasile monumentalne slike. Po proračunu bodo freske pokrivale 31.500 kvadratnih metrov zidu. Površina 3800 kvadratnih metrov bo pokrita z umetniškim mozaikom, 4800 kvadratnih metrov pa z majoliko.
Slikarji bodo morali naslikati freske na zidovih hodnika, dolgega pol kilometra, ki obdaja Veliko dvorano. Vsaka izmed kamnitnih plošč, ki bodo pokrivale tla v foyerju, bo po 800 kvadratnih metrov velika.
Zaradi tako velikih slikarskih del je bilo potrebno zgraditi posebne ateljeje, zato so ustanovili velikanski umetniški kombinat. V teh ateljejih I lahko hkrati dela tisoč slikarjev, ki-'
parjev, grafikov, rezbarjev, izdelovalcev mozaikov in ornamentov. Na razpolago imajo tudi laboratorij za proučevanje prespektive, svetlobe, barv itd. Ustanavljajo pa še poseben atelje za vojne slikarje — batailliste. To je okrogel steklen paviljon, v katerem je posebna naprava za premične vojne modele. V okviru tega kombinata bodo ustanovili tudi modelarsko, kovaško, livarsko in druge pomožne delavnice.
Za ustvarjalno delo umetnikov so posebej na samem napravili majhne ateljeje, majhna dvorišča v zelenju in cvetju.
Dvorec Sovjetov je obrazec stvarnega organskega sodelovanja umetnosti: arhitekture, kiparstva in slikarstva. Gradijo ga po načrtu slovitega sovjetskega arhitekta, profesorja L. B. Geljfrejha, akademika arhitekture B. M. Jofana in pokojnega akademi ka arhitekture V. Aščuka. Lenjinov kip je modeliral kipar S. D. Merku-rov.
Dvorec Sovjetov bo glavni center nove Moskve. Stal bo na križišču novih glavnih ulic. Glavna ulica bo dobila ime Dvorca Sovjetov in bo držala od Džeržinskega trga čez trg Dvorca Sovjetov proti novemu, najlepšemu okraju Moskve, na jugozahodu, kjer bodo v kralkem zgradili lepo mesto za milijon prebivalcev.
»Engineeiirtg Ncwsa, Čikago.
Rima. Angleškemu generalnemu štabu se zdi to potrebno zaradi obrambe Gibraltarja, brez katerega bi pač bila obramba britanskega imperija oslabljena. — Italijansko vojno ministrstvo je dobilo znesek 20 milijard lir za vojne potrebe. — 38.000 Nemcev se je doslej izselilo iz Litve. — Zastopnika angleške vlade za ureditev dovoza vojnega blaga in živil v Anglijo sta pretekli teden odpotovala v Ameriko. To sta sir Arthur 8alter, podtajnik mornariškega ministrstva, in podtajnik ministrst- za prehrano Bram. — Ve6 ko 500 ameriških pilotov je že v kanadskih letalskih šolah. Tam so nastavljeni za učitelje ali pa prepelju-jejo ameriška letala v Anglijo skozi Kanado.
Ljubljautika cestna železnica bo odpravila zaradi večje hitrosti nekaj manj važnih postajališč na šentviški progi. Tramvaj se ne bo več ustavljal v šiški pri stari 'cerkvi sv. Jerneja in pri Gasilskem domu. Prav tako je odpravila tudi postajališča pri »Hein-rieliarjiK, »Kosovo«, »Kavčiču« v Zgornji šiški in postajališče pri »Žibertu«.
Ljubljanski mestni fizikat je oddal za mesec marec že vse dodatne nakaznice za belo in grahainovo moko in zato je nihče ne more več dobiti. Za mesec april bo mestni fizikat dajal dodatne nakaznice za kruh samo res najpotrebnejšim bolnikom.
Tvrdka Bata ne bo prodala svoje nove palače, ki jo je postavila v sredini mesta pred pošto, kakor so se zadnji čas raznesle govorice po Ljubljani. Na pristojnem mestu smo zvedeli, da tvrdka ne bo prodala svoje nove palače niti dozdevnim kupcem niti nikomur drugemu, ker za prodajo svoje palače sploh nima potrebe.
Namesto venca na grob Vinka Kerna, sinčka našega urednika je darovalo gospa Anica Vukojevičeva iz Beograda društvu »Dom slepih« v Ljubljani 100 dinarjev.
Uprava državnih železnic bo obnovila z 28. marcem dva brzca na progi Zagreb—Split. 15. januarja je namreč železnica oba brzca odpravila, zaradi česar je bila Dalmacija zelo prizadeta. Zaradi naraščajočih pritožb je zdaj železnica ta dva brzca na novo uvedla.
Poročila v slovenskem jeziku je začel oddajati od srede 12. t m. dalje angleški radio. Ta poročila bomo lahko poslušali vsako sredo od 19.45 do 19.55 in vsako soboto od 21.30 do 21.45 na valovni dolžini 31.32 m.
Splitska opero so pretekli teden svečano odprli. Operno letno sezono so pričeli z Zajčevo opero »Nikolaj Šubič-Zrinjski«. Predstave so se udeležili mnogi odličniki. Prenašala jo je tudi zagrebška radijska postaja.
Svoj redni letni občni zbor je imel v soboto ljubljanski pododbor Združenja rezervnih oficirjev v prostorih Kazine. Občnemu zboru je prisostvoval tudi zastopnik komandanta divizijske oblasti, brigadni general g. Janež. Število članov je lepo naraslo, saj šle je zdaj pododbor 1220 članov. Po raznih poročilih so bile volitve v novi odbor, v katerem so za predsednika soglasno izvolili dozdanjega predsednika inž. Ladislava Bevca.
Smrtno se je ponesrečil v planinah bogoslovec Sergij Gaspari, ki se je v nedeljo s tovarišem napotil s KopišČ čez Mokrico na Krvavec. Ko $Ja plezala po Farjevem plazu, se je Gaspariju na derezah nabralo toliko snega, da mu je spodrsnilo in je strmoglavil v prepad. Ko mu je prišla na pome« reševaina odprava, je bil Gaspari že mrtev. Prenesli so ga v Stranje, kjer so i»a po-ožili na mrtvaški oder.
Radijski studio bosta dobila Split in Osijek, ki bosta telefonifno zvezana i zagrebško oddajno postajo. V oheh mestih bodo uredili primerno dvora-
no, ki bo služila koncertom in prireditvam posameznih društev, pa tudi raznim predavanjem. Poslej bosta Osjek in Split stalno na sporedu zagrebške radijske postaje.
Izredna ponudba. Izšla je II. izdaja splošno priznane in priljubljene knjige preizkušenih kuhinjskih receptov. Kljub večjim tiskarskim stroškom in podražitvi papirja, smo. se odločili, da pošljemo knjigo za staro ceno din 10'— vsem onim, ki jo naročijo do 15. marca t. I. Denar pošljite v znamkah na naslov:	Knjižna	centrala,
Ljubljana, Dvofakova 8, ali pa po položnici na ček. račun štev. 14.259. Za priporočeno pošiljko pošljite din 4‘— ■več.
Umrla je 79letna mati kiparja Ivana Meštrovlča Marta. Živela je pri hčerki v Drnišu. Bila je dobra in ljubeča mati; njen sin jo je ovekovečil v mnogih svojih delih. Pokopali »o jo v Otavicah pri Drnišu v rodbinski grobnici, ki jo je postavil Meštrovič zase in za svoje najbližje sorodnike.
Še na električnem stolu je Hauptmann trdil, da je nedolžen. Pol sveta mu je verjelo. Njegov proces je bil škandal, nad katerim so se zgražali milijoni v Zedinjenih državah. Sedaj je končno spregovoril naš rojak I. L Poderžaj, ki v svoji knjigi: »HAUPTMANN JE BIL NEDOLŽEN« dokazuje, da je Lindberghov otrok v rokah mi-sterijozne Miss Tufversonove, ki je izginila, da se izogne škandalu. Knjiga se dobi v knjigarnah in pri Založbi Liberty, Ljubljana, Miklošičeva 5 (paviljon), tel. 22-50. Mehko vezana, oktav format, 291 strani, stane 60 din.
Tatovi so odnesli iz raznih skrinj, omar in drugih skrivališč težke milijone, tudi če je bil denar še tako skrit. Zato ne držite denarja doma, temveč obrnite se z zaupanjem na HRANILNO POSOJILNICO »MOJ DOM* v Ljubljani, Dvofakova ul. 8. ki Vam bo svetovala, kako boste varno in plo-donosno naložili Vaše prihranke.
Osebne vesli
POROČILI tO til
V Ljubljani; k. Zvonimir Pelc, geometer. Ir gdrt. Olun Čimermanova; mž. Lujo Suklje, prof. na tehnični srednji fiolj v l.jnbljanl, in gd£. Božena Sajovičevo; ing. arh. Niko Bežek In dr Carmen Dereonijeva, zdravnica.
V Mariboru:	g. Mihael Pcrdtt, finančni uradnik v pok., in gdč. Pavla Hauptmanova; g Frančišek Pivec, mehanik, in gdč. Hildegarda Pernikova, livilja; g. Jožef Lopič, ključavničar državnih železnic, in ga. Terezija Jančič-Horvatova; g Anton Ronko, ključavničar. in gdč. Julijana Kunčičeva, Šivilja; g. Marjan Bernetič, tkalski moj&tcr, in gdč. Erna Smoletova.
Na Mamolu pri Pellniku; g. Martin Petri« tn gdč. Marija Kosova.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani:	Ivana Weinbf.rpova; Antoo Avsec, sodnik deželnega sodiiča ▼ pok ; Franc KruSič. železniški uslužbenec v pok.; Marija pl. Chronovs; Josip %upan. carinski uslužbenec v pok; Ž41etni Ludvik Zorman, Črkoslikar; Marija Kraljeva; 6#letna Ivanka Romavhova; Sergij Gaspari, akademik.
V Vevčah: Avgust Novak, tigo^c.
V Mariboru: eftletni Josip Stoka, državni upokojenec: 49ietna Justina 8elinfikova; 77-letni Avgust Wohlkftnig, strojtvodja državnih železnic v pok.; 74letni Franc fcnlnmun.
V Kamniku: filletra Marija Fleretova.
Na Teznem pri Mariboru: dl letni Bupert Klojčnik slikarski mojster.
Na Pobrežju: 331etna Elizabeta Perleva.
Pri 8v. Juriju ob Južni železn!ci: Iva Bol kova.
Na Vranskem: 70letni Franc Pečovnik, posestnik
V Slovenjem Cradeu: ?ll« tni Mihael Zavrl* nik. posestnik v Ribnici na Toliorj«.
V Cotovljah pri Žalcu: 811etna Neža Vipotnikova, posestnica
V Celju t 921etr.i Janez Gaberžek t Rečice pri Šmartnem ob Paki
V črenšovcu pri Slovenski Bistrici: Julijana Zamudova
V št. Rupertu na Dolenjskem: ealetni Jože Janežič, posestnik in tkalec.
Naše sožalje!
Ogl. reg.S.Br. 7006 38
Darmol, sredstvo za odvajanje se česfo potvarja, Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.
  m » —	... —
ŠIROM PO SVETU
Thomas Mann, znani angleški pisa. telj in voditelj delavske stranke je te
dni v 84. letu svoje starosti umrl — ! Hude poplave so divje le »retekii *<■■*"»» po Kaliforniji in prizadejale posebno rionywood. rvmogo ‘ljudi je ostalo prtz strehe. — Znameniti nemški Kemik Bernhard Jost je te dni v 77 letu svoje starosti umrl; proslavil se je posebno z raziskovanjem radija. — -.a zgodovinskem, 90 km dolgem švedskem smučarskem teku ,Vasa‘ je tekmovalo 200 tekmovalcev; zmagal je s ved Braunstrdm, ki je bil drugi v Cortini d’Ampezzo na teku na 50 km. — Hud požal- je uničil živilsko skladišče v Novem Orleansu; škoda požganega sladkorja, riža in raznih konzerv znaša več ko 3 milijone dolarjev. — Na reki Labi v zapidni Nemčiji se je te dni zgodila huda nesreča; prevrnil se je čoln s sedmimi ljudmi; pet jih je utonilo. — Moderno tovarno za izdelovanje umetnih vlaken zidajo v Španiji.
— 196 milijonov kvintalov žita je lani pridelala Sovjetska Rusija. — Velik vzorčni velesejem pripravljajo v Parizu; sodelovale naj bi; Nemčija. Italija, Nizozemska, Švica, Belgija, Španija in Portugalska — 900 angleških tovarn za nogavice bo dala angleška vlada zapreti; delavke — 50.000 jih je
— bo pa uporabila v vojni industriji.
— Pivo na nakaznice so morali uvesti v Franciji zaradi pomanjkanja ječmena. — Novo odredbo glede oddaje masti je te dni izdala madžarska vlada; vsakdo, ki kolje prašiča, mora oddati
Učinek atomskih bomb
Konec sveta zaradi razkroja atomov
Senzacionalno napoved pariškega znanstvenika
Stari Pariz izginja pod nemško upravo: te dni so pričeli podirati hiše okrog st a rega rotovža, da bodo tako dobili prostor za nove zgradbe. Porušili bodo 4.509 starih hiš; stroški bodo znašali okrog 7 milijard frankov. Gornja slika kaže Ile de la Cite, otoček v’Seini, kjer stoji najstarejši Pariz, številke pomenijo:	L justično palačo;
2.	cerkev Chapelle-Sainte; 3. trgovinsko sodišče; 4. policijsko kasarno; 5. Not.e Dame; 6. rotovž; 7. gledališče
Sare Bcrnhardtove. Zanimivo je, da Francozi sami nikdar niso mislili na to, da bi staroslavni in romantični
pariški okraj porušili in postavili na njem suha In stvarna poslopja železobetonskega veka.
Barbara Huttonova, lepa dedinja 7Vo»i-vrorthovili milijonov, je naposled P® več letih tožarjenja dosegla ločitev od svojega moža, danskega grofa HaoS' witz-Rcventlowa. Fotograf jo je uje* na film pri plesu z nekim milijonar' jem v Palm-Bcachu (Florida, USA'-
Kam pa kam muca maea? Ali boš zaigrala kaj veselega? Morda si pa sem gor pobegnila samo zato, ker si zagledala — miško?
bi se hiše, drevesa hi ljudje, celo zemlja sama spremenili v tekoče ali plinasto stanje in izginili. Nihče ne more predvideti, ali ne bi tako začeti raz-ped snovi prešel na vse stvarstvo. Morebiti je naglo izginjenje nekaterih zv zd pripisovati prav temu postopku, pravi učenjak.
Današnji znanstveniki oklevajo pred poskusi večjih umetnih razkrojev atomov samo zato, ker se boje, da ne bi takšen razkroj povzročil brezmejnega uničenja. Ne vedo namreč, ali bi se jim posrečilo preprečiti razkroj drugih atomov, ako bi jim uspelo razkrojiti en sam atom. Preden bodo takšni poskusi mogoči, mora znanost poprej preiskati mehanizem transmutacije. Zet slavnih zakoncev Curiejev, dr. Ja. liot-Curie, je nameraval takšen poskus izvesti v srcu Sahare, a je moral svojo namero opustiti, ker bi morebiti ne izginila samo Sahara, ampak ves svet.
Podnevi lasje hitreje rastejo ko ponoči
Bazel, marca.
Odraslemu človeku zrastejo lasje v eni uri približno za 0,08 milimetra. Rast las Je pa odvisna cd zunanjih vplivov. Lasje neprimerno hitreje rastejo podnevi, kakor ponoči.
Najhitreje lasje rastejo od 10. do 11. ure, takrat zrastejo za okrog 0,08 milimetra. Ugoden čas za rast las je tudi popoldan od štirih do šestih. Nenavadno počasi pa rastejo lasje ponoči. Takrat zrastejo v eni uri za 0,01 milimetra. Rast las Je prav tako odvisna tudi od toplote, čim topleje j«?, tem hitreje rastejo lasje.
Prevarani ženin
Zagreb, marca.
Josip Stakič. kovaški pomočnik iz Knjaževca, se je pred letom dni v Zagrebu spoznal z Anko Viskičevo, gospodinjsko pcmočnico. Na nos na vrat se je zaljubil vanjo in ji ponudil zakon. Anka je privolila in Josip ji je dal 3000 dinarjev, da bi jih shranila za poznejše čase.
Josip štakič je potem spet odšel v Knjaževac v svojo službo in si s svojo zaročenko stalno dopisoval. Pred nedavnim sta se zaljubljenca pismeno dogovorila aa poroko in za poročni dan določila 28. februar.
Dan pred domenjeno poroko je prišel Josip v Zagreb k Anki. Bil je pa na moč presenečen, ko je našel svojo Anko poročeno z njenim delodajalcem. Anka mu je priznala, da je poročena, in mu je vrnila 1500 din, za drago polovico podarjenega denarja je pa dejala, da ga nima več, ker ga je že porabila.
Jcsip je seveda takoj odšel na policijo in jo ovadil zaradi kršenja obljube zakona in zahteval povračilo denarja. Naposled sta se z Anko le pobotala, da mu bo svoj dolg v kar najkrajšem času poravnala in Josip je odšel nazaj v Knjaževac z eno izkušnjo več.
Igra narave — rešiteljica življenja
Washington, marca.
Pred nedavnim so imeli pred vrhovnim sodiščem v Washingtonu prav zanimivo sodno razpravo. Obtoženec se je moral zahvaliti samo čudni igri narave, da ni postal kandidat za elek. trični stol.
Neki Wa.shingtončan je bil na svojo ženo zelo ljubosumen. Ko je pa nekega dne dobil anonimno pismo, v katerem ga je pisec opozarjal, da ga njegova žena vara z drugim, je bil kakor ob pamet in se je odločil, da bo ženo ustrelil. Prišel je zvečer domov, na-
Albanske gore še zmerom pokriva sneg. Gornja slika kaže italijanskega vojaka na straži pred zasneženo postojanko.
Moški imajo v svoji obleki že toliko žepov, da prav težko o pravem trenutku najdejo v njih tisto, kar iščejo. Na tipskem velesejmu so si obiskovalci lahko ogledali nov praktičen pas za gospode z všitim žepom za denar, vozovnico, svinčnik in podobno.
meril na nič hudega slutečo ženo samokres in jo zadel v desno stran prsi. Misleč, da Je žena mrtva, je takoj odšel na stražnico in svoj zločin prijavil.
Ko so kmalu nato prihiteli v stanovanjc reševalci, so v svoje veliko začudenje našli ženo pri polni zavesti
in ugotovili, da je dobila samo lažje poškodbe. Igra narave je namreč poskrbela da ni imela žena srca na levi, temveč na desni strani prsi. Tako je mož s svojim strelom ženo samo laže poškodoval, srce na desni strani je pa ostalo nepoškodovano. Tako je narava rešila ženi in možu življenje. Moža namreč zdaj niso obrodili na električni stel, ampak samo na manjšo kazen.
25.000 dolarjev za najboljše šolsko izpričevalo
Newyork, marca.
Zveza srednješolske mladine v USA razpiše v začetku vsakega novega šolskega leta denarno nagrado za najboljše šolsko izpričevalo ameriških dijakov in dijakinj.
To nagrado je pa precej težko dobiti. Zveza dijakov namreč ne zahteva od svojega nagrajenca samo odličnega šolskega izpričevala, temveč tudi najboljše športne, glasbene in književne ocene, ki' si jih Je mogel pridobiti učenec v tistem šolskem letu.
Ker je pa nagrada 25.000 dolarjev zelo zaželena, se zanjo vsako leto trudi veliko ameriških dijakov.
Če se pogrebci smejejo
Columbus, marca.
V	severnoameriškem mestu Columbus u (Ohio) so imeli te dni nenavaden pogreb. Umrl je bivši cirkuški igralec Dode Fisk, star 81 let, ki je bil izrekel svojevrstno poslednjo željo.
Cirkuški igralec ki je bil vse svoje življenje velik šaljivec, je pred smrtjo naročil priateljem, naj mu priskrbe pogreb, na katerem se niti eden izmed pogrebcev ne bo jokal. Nad rakvijo si je žeiel imeti velik napis: »Ne jokajte! Smejte se, plešite in zabavajte se!«
Pogreb se je Izvršil po želji umrlega. Ljudje, ki so ga hodili krepit, so videli šaljivi napis nad krsto in so se res morali smejati. Da je bilo veselje še večje, so pokojnikovi prijatelji pripovedovali pogrebcem vse mogoče neumnosti, ki jih je umrli napravil v svojem življenju. Tako so se pogrebci tudi pri pogrebu prav dobro zabavali in se jih je zato zelo veliko zbralo, šaljivi pogreb je zbudil po vsej Ameriki veliko pozornost. Kaj takšnega niti vseh mogočih rekordov navajeni Američani še niso doživeli.
2“/» čiste živalske teže natopljene masti ali slanine v korist splošne prehrane.
— Pridelek riža v Bengaliji bo letos za 4 milijone ton manjši kakor lani. — Za 157» več otrok kakor leta 1939. se je rodilo v prvih devetih mesecih leta 1940. na Češkem. Tudi število porok je zelo poskočilo. — V ponedeljek so odprli praški spomladanski velesejem; to je prvi sejem po cdpravi carinskih meja med protektoratom in rajhom.
— Samo po eno mesno jed smejo servirati gostom v angleških restavracijah. — 1,590.000 prebivalcev, med njimi 502.000 Zidov ima po najnovejših statističnih podatkih Palestina. — Poostreno nadzorstvo nad prodajo mesa so uvedli v Italiji; v treh brezmesnih dnevih mesarji pod kar najstrožjimi kaznimi ne smejo prodati svojim strankam mesa. — 10.000 izkaznic za živila je na Francoskem ukradla neka vlomilska tolpa iz državne tiskarne; na srečo so tatove že prijeli. — Obveze posta so osvobodili škofje nezasedene Francije svoje vernike, ker bi post glede na slabe razmere v prehrani utegnil škodljivo delovati na narodno zdravje. — Samo 24"/» volne bo smela odslej uporabljati madžarska tekstilna industrija p n izdelovanju novih tkanin. Tako določa najnovejša odredba madžarske vlade. — V Moskvi — tako poroča agencija Tass — so prenesli te dni petnadstropno palačo z mesta,: kjer jo stala, na novo mesto. Prenos 16.000 ton težkega kolosa se Je posrečil. ~~~ Novo vrsto morskih sip je našel neki, učenjak ameriškega Smithšcnovega zavoda ; sipo je na čast predsedniku Rooseveltu krstil po njem. — Nakaznice za živila so te dni uvedli tudi v vatikanski državi; vsak državljan bo dobil na dan 90 gramov mesa, 300 gramov kruha in na teden 100 gramov presnega masla. Sladkorja dobe, koli* kor žele. — Hnda železniška nesreča se je prejšnji teden zgodila pri Obrlštu
!.V južni Dohradži na Bolgarskem: iz-' tiril se je vlak, ki je prihajal iz RO-i munije in obsegal 38 tovornih vagonov, ! med njimi nekaj cistern petroleja.
I	Nesreča je terjala 9 žrtev. — Samo D
i	vrst salam — namesto prejšnjih 40 vrst — smejo po najnovejši odredbi izdelovati na Madžarskem zaradi pO; manjkanja masti hi slanine. — Enotni kruh so uvedli tudi v Siriji; cena zanj je pa dvojna: siromašnejši sloji plačajo za kilo šest pijastrov, premožnejši pa 10 pijas-trov. — 280 milijonov levov je znašal čisti dobiček bolgarskih železnic lansko leto. To vsoto bodo uporabili za gradnjo novega železniškega omrežja.
Bazel, marca.
Profesor Jean Thibaud, naslednik Nobelovega nagrajenca Jeana Per-rina na fizikalni stolici pariške Sor-bonne, je te dni napovedal, da bo znanost v dveh ali treh letih toliko napredovala, da bo lahko umetno razkrajala snovi. To je napovedal na podlagi svojih uspehov v razkrajanju atomov. Ce bi pa katera izmed velesil — tako svari pariški znanstvenik — uporabljala atomske bombe za napade, bi utegnila s tem izzvati konec sveta.
Atomske bombe k»t raadejalno sredstvo so po mnenju profesorja Thibau-da teoretsko mogoče. V dveh do treh letih bi bile gotove. A bile bi za tiste, ki bi jih uporabljali, prav tako nevarne kakor za tiste, ki bi jim bile namenjene. Danes nihče ne ve, kako bi zavrli razkroj snovi. Predstavljajmo si, pravi profesor Thibaud, veliko atomsko eksplozijo na določenem mestu. Razkroj snovi bi se izvršil s fantastično hitrostjo in pred našimi očmi
»Vojna Je naše delo zavrla za dve do tri leta. Zdaj nimamo na razpolago dovolj energije. Izgubili smo sleherni stik s tujimi znanstveniki, posebno Američani, ki so s svojimi pioskusi daleč pred nami, ker imajo dosti bolje opremljene laboratorije in razpolagajo z znanstveniki, ki so morali Evropo zapustiti.«
Profesor Thibaud je prepričan, da bomo čez deset let pridobivali milijone voltov z nadzorovano osvoboditvijo energije, ki jo ima nekaj peščenih zrnc. S pomečjo razpada atomov boco razsvetljevali in ogrevali mesta, gnali tovarne in namakali dežele. Znanstveni- je končal z besedami:
»Upam samo, da bo človeštvo ta neznanski vir energije uporabilo sebi v prid — ne pa za strahotno svetovno razdejanje.«
Specifdist za žabje bolezni
San Francisco, marca.
V kalifornijskem mestu San Nico-lasu živi živinozdravnik dr. Clod, ki se je specializiral samo na žabje bolezni Eno svojih prvih operacij je opravil na žabi večkratne milijonarke gospe Morganove. Zaba si je bila s slamico poškodovala oko in zato se je njena lastnica resno bala, da bo oslepela. Dr. Clod je pa žabo operiral in ji rešil oko.
V zahvalo za njegov trud je potem gospa Morganova povedala vsem svojim prijateljicam in sploh ljubiteljem živali o živinozdravniških zmožnostih dr. Cloda. Odslej je imel dr. Clod zmerom dovclj dela. Vsak dan mu je kakšen ljubitelj živali prinesel kakšno žabo v zdravljenje.
Zdaj ima slavni žabji zdravnik svojo ordinacijsko sobo in z operacijami žab baje prav dobro zasluži.
SLIKARJEVA ŽENA IN ZLODEJ
PO OTONU ANTHESO
Po negotovih potih
Težki trenutki posadke naše torpedirane ladje »Rada«
29 brodolomcev se bori s smrtjo 700 km od afriške obale
napisal janez rožencvet
Ko je bil svet še dober, kakor ga j* Bog ustvaril, ljudje niso poznali nesrečne ljubezni. Človek je lahko tvegal zdravje in življenje, da je šel v puščavo iskat dragulj, ki ni bil še nikogar last. Nihče pa ei ni pregrešno poželel dragulja, ki ga je našel *e kdo drugi, temveč ga je samo brez zavisti občudoval.
Klic je izzval odinev, svit odsev in ‘jubezen je zbudila ljubezen, ki je dvoje ljudi oblila in požlahtnila kakor milost božja. Srečna ljubezen je ujala samo najboljša in najpleme-nitejša čustva, da je bilo srce polno hvaležnosti etvamiku ter dobrote in usmiljenja z vsem, kar živi.
Tako je bilo, dokler ni zlodej i*-j^nil in med ljudi zasejal nesrečno ljubezen. Šele tedaj so ljudje tudi ▼ ljubezni začutili muko ter prihajali navzkriž s seboj in svetom. Okusili 80 grenkobo neuslišanih vzdihljajev, skelečo bolečino ljubosumnosti, obupno neskončnost prečutih noči in blaznost jetnika, ki brez uma buta z gla-v zid. Muke nesrečne ljubezni so 'Judi pohujšale, da so preklinjali Boga in nebesa ter zagrešili samomore, uboje, nezvestobo, pesmi, maščevanje m druge strahote in grehote. Zlodej Pa si je zadovoljno mel roke nad bogato žetvijo, ki mu jo Je prinašal Peklenski izum nesrečne ljubezni.
Ali primerilo se je, da se jo zlodej S8D1 opekel s kašo, ki jo je ljudem »kuhal. To je bilo tedaj, ko se je nesrečno zaljubil v prelepo ni čednostno *eno slikarja Petra.
Slikar Peter je v nemškem mestu ®likal svetniške in svetopisemske podobe, ki so mu utrdile ime v mestu *er ponesle njegov sloves še daleč naokrog. Jezusa, Marijo, apostole, an-Eelce, svetnike in svetnice božje je Vselej naslikal tako milo lepe, da eo brumne meščanske duše od gašenja topile. Hudobce in zlodeje pa 1® naslikal tako nemarno grde, da jim gledavci, ki brez greha niso smeli biti škodoželjni ljudem, iz vsega srca želeli in privoščili najhujše ter si izmišljali zanje priimke, kakršnih krščanski človek ne daje ne ljudem ne živalim.
Zlodej je imel piko na slikarja, ki ga jo ljudem tako črnil. Zato je oprezoval okoli njegovega doma, kadar koli so ga opravki zanesli v nemško mesto. Pri tem je spoznal slikarjevo ženo m se do ušes vanjo zaljubil. Pozabil je slikarja in svoje opravke ter imel oči samo še za slikarjevo ženo. Na vseh oglih in potih se ji je nastavljal, jo milo pogledoval in milo *dihoval. Slikarjeva žena je šla mimo ?l'ega, kakor da ga ne vidi. zakaj bila J« zvesta žena in srečna žena, ki jo je mož obsipal s sladkimi besedami m z darili. Zlodej je sam okusil zvrhano mero vsega, kar je nekdaj z nesrečno ljubeznijo prinesel ljudem. Tedaj mu je šinila v glavo misel, ki jo 1® brž izvršil.
V	podobi in obleki bogatega kupca 1® Sel v slikarjevo hišo in dejal, da
I rad naročil neko sliko. V pogovo-Pa se je slikarju razodel in mu
"'ital, da ga krivično črni ljudem. In 0eJal mu je:
'1’ežko mošnjo suhih cekinov dobiš mene, če me enkrat naslikaš le-§?. *n Prikupnega t« slikar se j© zgrozil, ali ko je po-jmslil, kaj vse bi s cekini lahko ženi i^Pilj je jel omahovati ter je slednjič Pristal;
»Dobro, poskusim.« Pri tem ei je ?"slil, bom že tako napravil, da bo j^Pod plašča gledalo konjsko kopito
II da bo nad uhljem viden tudi ovnov ,°8. Naj bo naslikan kakor koli, sle-
eJLni ga bo precej spoznal.
® je zlodej odšel, se je slikar za-»b . • Kako, da tega nisem prej spoju®'? Saj zlodej mora biti lep, ker n "i bil tako oduren kaikor ga vselej ."Slikam jaz, kdaj bi koga premotil j*apeljal? k slikar se je spomnil zgodbe, ka-1® zlodej nekdaj zapeljal mlado ®°» ki je pestovala otroka. Vzel j® stopil pred platno in začel ri-u}‘- Nikdar še ni bila njegova roka
o	hitra in vešča. Vsaka poteza je jala in predem se je dobro za-’ i° bila kompozicija gotova
Dubrovnik, marca.
Lani, meseca avgusta, se je na poti iz S. Vicenta v Južno Afriko, kakšnih 700 km od obrežja, potopila naša 7 tisoč 600tonska ladja »Rad«. Boj posadke na življenje in smrt je bolj podoben odlomku iz romana kakor resničnosti. Ko so se vrnili naši brodolomci domov v Dubrovnik, je mornariški častnik gj Ivo šiševič popisal vse težke trenutke, ki jih je preživel s svojimi tovariši na razburkanem morju.
>Rad< je lani v prvi polovici julija odplul iz Baltimora v Ameriki proti Durbanu v Južni Afriki. Med potjo se je ladja ustavila na otoku Kap-Verdu in posadka je v mestu S. Vicentu tri dni počivala od naporne vožnje. Medtem je sicer posadka prejela vest, da so pri otoku Madeiri opazili podmornico, vendar ji to ni šlo do živega, ker so pač pluli mnogo južneje. Že naslednji dan je ladja odplula dalje. O. šiševič pripoveduje:
>3. avgust je bil silno vroč in soparen dan. Naša ladja je plula prav ob ekvatorju, ko smo pozno popoldne opazili, da nekaj belega drvi prav proti naši ladji. Nekateri so sicer mislili, da se nam bližajo velike bele ribe; kmalu smo pa spoznali, da je torpedo, ki je ošinil bok našo ladje. Aparati so pokazali, da smo oddaljeni od obale kakšnih 700 km. Takoj smo si bili v svesti velike nevarnosti.
Na ladji je na mah vse oživelo. Pripraviti jo bilo treba rešilne čolne, ki so pa bili na nesrečo zavezani z velikimi vozli in nepripravljeni; saj nihče niti slutil ni, da nas bo tako daleč zasledovala vojna nevarnost, če bi nas torpedo zadel v živo, bi bili izgubljeni, za spuščanje rešilnih čolnov smo namreč potrebovali najmanj dvajset
minut. Takoj smo razobesili jugoslovansko zastavo in signalizirali ime naše ladje. Podmornica je oddala na nas še nekaj strelov, potem se je pa okrenila v stran. Čas za reševanje je bil dragocen. Takšni, kakor smo bili, naspol goli smo pohiteli v čolne. Sa-ino eden izmed nas se je spomnil vzeti s seboj kos svilo, ki jo je kupil za svojo zaročenko, drugi so se zadovoljili s cigaretami ali slikami svojih deklet.
Doživljali smo edinstvene trenutke. Naša čolna sta stala mimo poleg naše laoje, nedaleč od nas je pa čakala podmornica. Naposled smo sami napravili mučnemu položaju konec in smo g čolni zapluli proti podmornici. Med našim kapitanom in enim izmed častnikov podmornice se je v angleščini razvil pogovor. Povedali smo, kdo smo, kam plovemo in kaj prevažamo. Rezultat tega razgovora je bil, da so s podmornice oddale na našo ladjo osem strelov in jo tako potopili pred našimi očmi. Mi sami smo komaj ušli razburkanim valovom. Kljub vestnemu opazovanju pa nihče izmed nas ni mogel ugotoviti, kake narodnosti je bila podmornica, ki nas je torpedirala.
Naša posadka je ostala v dveh čolnih. V prvem nas je bilo 14, v drugem pa 15. Prijeli smo za vesla in pluli, kamor nas je pač nesel veter.
V	čolnih nismo imeli drugega ko sodček pitne vode in nekaj hrane. Pot do najbližje obale bi lahko prevozili ob najboljših okoliščinah šele v 16 dneh. Naš položaj je bil torej nedvomno obupen. Samo zjutraj in zvečer je vsak izmed nas dobil kozarec pitne vode in nekaj grižljajev, ostali dan in noč smo izpolnili z napornim delom. Da je bila nesreča še večja, se nam je sredi noči zlomilo veslo in padati je
začel hud tropski dež, ki človeka onesposobi za vsako delo. Med divjim vetrom in dežjem smo metali vodo iz čolnov, veslo smo pa povezali z vezalkami od čevljev, ki smo jih prej zvezali. Vihar je trajal še ves dan, šele proti^ večeru smo si oddahnili.
Nenadno je eden izmed nas v mraku opazil na obzorju svetlo točko Takoj nato smo opazili drugo, tretjo in smo jih naposled našteli kar 34. Takoj smo si bili v svesti, da se nam bliža angleški konvoj. Dajali smo svetlobne znake in pojasnili, da smo brodolomci. Naposled nas je zadnja izmed ladij vzela na svoj krov. Bili smo že docela obnemogli. Med vkrcavanjem se je pa ena izmed ladij tako nerodno zadela ob svojo spremljevalko, da ji je prizadejala v sprednjem delu veliko luknjo. Ni preteklo dve uri, že smo izvedeli, da poškodovana ladja >Cap St. George« ne more več dalje in se bo potopila. Hitro so izkrcali posadko. Ladja, natovorjena s sladkorjem, ki je plula iz Indokine na Angleško, je pa tonila bolj in bolj. Morje okrog nas je bilo belo razpenjeno od samega sladkorja, ki so ga mornarji pometali v morje, ker so še zmerom upali rešiti svojo ladjo. Vendar je bila njena rana prevelika.
Naposled smo po večdnevni vožnji prispeli do S. Vicenta; tam smo ostali nekaj dni, potem smo pa nadaljevali vožnjo do Lisabone. Od tem smo se z neko grško ladjo pripeljali domov.c Tako je končal svoje pripovedovanje g. Šiševič.
Na letošnji pomorski razstavi r Dubrovniku lahko obiskovalci med drugim občudujejo tudi sliko torpedirane ladje »Rada«, ki so jo rešeni brodolomci dali v dar Mariji pomočnici v Dubrovniku v zahvalo za srečno vrnitev.
Uadar kupite
sredstvo proti bolečinam, pra* hladu ali hripi in zahtevata
Aspirin
pazite, da je vsak zavitek in vsaka posamezna Aspirin-ta* bleta označena z „Bayer’’-ievin[f križem.
©ah» m«- »ei i
r e« ‘IX mt.ru »4»
0Wl*	VeSGU. VtStttUI	j*
vel jala in predem se je dobro za-Brn i® bila kompozicija gotova, •j. z odloga je vzel barve in čopiče.
ni slikal kakor po navadi po-jjr]' 6 trudom in z nalaganjem barve d barvo. Drzne so bile poteze čopiča, »1 rifve *a'<0 žive in bleščeče, kakor Mn x dosihmal nikoli ni upal rabiti, ra,?. ,0 vstajala podoba zlodeja ▼ Pri \fnein Plašču, ali kadar koli si je Sak®?6val’ *enca plašča je zmerom konjsko kopito in v bujnih
'iern 80 skril ovuov r°s nad “h-
ka^arjeva žena je prišla domov, In storn ljila njegova navada, je tiho van v ,no^evo delavnico. Zavero-Hip,r v .delo jo mož niti opazil ni. Za Zanp?"'m brbtotn je gledala junaško in vendar grszo zbujajoče &ila V* °bli£je in v strahu je vzklik-• »K6ga vendar «lLkaš?ic Slikar
Hollywoodski jedilnik
Hoiiywood, marca.
Znano je. da se morajo filmski igralci svoji vitkosti na ljubo često prav pošteno postiti. V ta namen so jim zdravniki predpisali tako imenovano štiridnevno dieto, ki prav vsakemu pomaga in zmanjša njegovo telesno težo za tri kile.
Mnogi filmski igralci in pcsebno igralke so že prebili to dieto brez kvarnih posledic. Pred nedavnim si je po njej uravnal želodec celo Clark Gable in s tem rešil svojo vitkost.
Jedilnik štiridnevne diete je približno tale:
Prvi dan: Zajtrk: dva surova paradižnika in čma kava. Obed: jagnječja pečenka, dva paradižnika, cvetača z oljem.
Drugi dan: Zajtrk in za obed isto kažor prejšnji dan, večerja pa: kuhano jajce, jagnječja pečenka, trna kava.
Tretji dan: Zajtrk: dva surova paradižnika. Obed:	pečena piška, dva
kosa prepečenca, špinača. Večerja: jagnječja pečenka, dva paradižnika.
Četrti dan: Zajtrk: dva paradižnika. Obed: pečeno pišče, dva paradižnika, špinača. Večerja: čma kava.
Hitrost krvnega obtoka
Stockholm, marca.
Na medicinskem institutu v Stockholmu je pred nedavnim neki švedski zdravnik napravil zanimive poskuse. Hotel je ugotoviti, s kakšno hitrostjo polje človeška kri po žilah in od česa je ta hitrost odvisna. Za svoje poskuse je imel poleg svojih slušateljev in slu-šateljic medicine na razpolago še druge ljudi, ki so se za to prostovoljno javili.
Najprej je učenjak ugotovil, da je vsa količina krvi, ki se pretaka po človeških žilah, povprečno petnajsti del teže celega telesa. Hitrost krvnega obtoka je pa posebno odvisna od starosti. Pri mladih ljudeh polje kri veliko hitreje po žilah, kakor pri starejših. Učenjak je to razliko ugotovil
takole: pri sedemdesetletnem starcu potrebuje kri od srca do roke 12,3 sekunde, pri štiridesetletnem pa samo 6.1 sekunde, torej za polovico manj.
Učenjak je za ugotovite* hitrosti krvnega obtoka uporabljal vse mogoče priprave. V pacientove vene je najprej vbrizgnil majhno količino neke modrikaste neškodljive tekočine, potem je pa na podlagi premikanja te modrikaste barve ugotovil z visoko svetlobno lučjo hitrost krvnega obtoka.
5000 Indijk je snelo feredže
Delhi, marca.
Pred nedavnim so imele mlade Indijke pod vodstvom gospe Sativatijeve svoj kongres. Ob tej priložnosti se je v mestu Cudilli zbralo krog 5000 Indijk in gospa Sativatijeva jim je govorila o svobodi njihovih tovarišic v Evropi in jim naposled velela naj si vse pristašice svobede snamejo pajčolane z obraza in naj odslej hodijo brez njih.
Na njeno prigovarjanje so vse na-vzočne Indijke takoj snele pajčolane in odšle po ulfcah, kjer so zbudile veliko pozornost. Gospa Sativatijeva je s svojim nastopom prepričala Indijke, da je nošnja feredž samo izraz nekdanjega ženinega suženjstva in zato za današnje čase za ženske poniževalno, lz-podbujala jih je, naj se bojujejo za pravice, ki jih imajo njihove tovarišice v Evropi in Ameriki, in tako izboljšajo bodočnost svojim hčeram.
»Srebrni meteor«
Newyoric, marca.
Te dni so v Ameriki dali v promet nov brzec, ki bo vozil iz Newyorka pa do Miamija. Novemu brzcu so dali ime »srebrni meteor«, ker ima res izredno hitrost in ker so vagoni iz pokroma-nega jekla.
Vlak bosta vlekli dve lokomotivi s Dieslovim motorjem; vagoni tega vlaka so pa dolgi po 26 metrov. Proga od Newyorka do Miamija je dolga 2222 kilometrov, novi braec jo bo pa prevozil v 25 urah. to se pravi da vozi 8
povprečno hitrostjo od 96 do 122 kilo- < metrov na uro. V vagonih ima po-! sebno napravo za gretje in hlajenje! zraka. V vagonih so tudi bife, dve re-! stavraciji in salon. Sedeži na tem brzcu! so mehki in udobni, naslanjači so pa ; prirejeni tudi za spanje. Ta brzec naj-; novejšega tipa porabi za vsako vožnjo; 22 ton nafte.	;
Edinstven spomenik
Smederevo, marca. ;
Na pokopališču v vasi Vodnju neda-! leč od Smedereva stoji nagrobni spo-! menik z napisom:
»Tu počiva Ttodor Veljkovič. 2ivel je; 87 let in ni zaslužil, da mu sinovi po-; stavijo ta spomenik. Bil Je namreč; tako nespameten, da se Je na stara; leta drugič poročil in potem svoji; mladi ženi na smrtni postelji zapustil; vse premoženje 1500 dukatov, svojim; sinovom pa ni dal niti prebite pare.; To dostavlja njegov sin Milan Velj-I kovič.c	•
Piskajoča ključavnica
Budimpešta, marca. •
Neki madžarski ključavničarski stro-; kovnjak je izdelal ključavnico, ki one-; mogoča vlome. Ključavnica se po svoji; zunanjosti prav nič ne razlikuje od: drugih ključavnic, vendar pomeni za; vlomilce pravo katastrofo.
Ključavnica je tako narejena, da v trenutku, ko bi nekdo vanjo vtaknil: nepravilen ključ, močno zapiska in s tem opozori sosede ali policijo na neljubega gosta.
Doslej so policijski uradniki, pa tudi zasebniki prav pohvalili to iznajdbo.
Dvanajstletna mati
Newyork, marca.
Iz ameriške države Missourija poročajo, da je komaj dvanajstletna Wil-mer Mannova te dni povila krepkega dečka. Tudi otrokov oče je star šele 17 let.
Sin najmlajše matere na svetu pa tehta 3,5 kile in je izredno krepak.
naUA dni
Zrn vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
se je ozrl ter videl v ženinih očeh isti izraz strahu izgubljene žrtve, kakor ga je bil že nekdaj videl. Še bolj je pohitela njegova desnica in neskončno zadovoljen je bil, da je mogel ta izraz oči ujeti na platno. Naslikana mlada žena z otrokom je bila najboljša priča sile zla nad človekom.
»Velik umetnik si, ali tvoje umetnosti me je kar strah,« de slikarjeva žena. Slikar pa ji odvrne, naj s« ne boji nič, temveč naj se veseli mnogih in lepih daril, ko prejme plačilo za naročeno eliko.
Čez čas, ko je bila 6lika vsa nared in suha, pride zlodej zopet k slikarju. S sliko je bil zadovoljen in vesel je izročil slikarju težko mošnjo cekinov povrh pa še krasno obleko za gospo soprogo. Slike same, pa je dejal, da no vzame, zakaj poglavitno je, da jo ljudje vidijo in za to bo že mojster sam najbolje poskrbel.
Zlodej je odšel in slikar je skril mošnjo cekinov v posteljo, obleko pa odnesel ženi, ki je je bila na moč
vesela. Brž jo je oblekla ter odšla obiskat prijateljico. Veselila se je občudovanja, ki ga je zbujala, kajti sirota ni vedela, da je zlodej lepo obleko nalašč .ukradel iz skrinje žene prvega mestnega svetovalca samo zato, (la bi slikarja pogubil. Na trgu so ljudje stikali glave in šepetali, ko je brez skrbi stopila v hišo prijateljice. Kmalu je žena prvega mestnega svetovalca odprla skrinjo in se prepričala, da ima slikarjeva žena res njeno obleko na sebi.
K slikarju 60 prišli biriči, ki so pretaknili vso hišo ter našli v postelji težko mošnjo 6uhih cekinov, ld jih slikar ni mogel zaslužiti z milimi in svetimi podobami. Prijeli so tudi slikarjevo ženo, ki so jo pa kmalu izpustili, ker so spoznali, da je nedolžna. Le slikarja so 60dniki vrgli v ječo in okove. Njegovim izgovorom niso verjeli in dejali so, da ga bodo zjutraj obesili, če dotlej ne dokaže svoje nedolžnosti. Slikar je bil izgubljen, zakaj če bi priznal, da je dobil
cekine od samega zlodeja, bi ga bili celo živega sežgali.
Tedaj je zlodej menil, da je prišla njegova ura. Podal se je v slikarjevo hišo, kjer |e zapuščena slikarjeva žena od gorja ihtela.
»Ni treba še obupavati,« je dejal, »tako lepa gosi« lahko z malenkostjo reši moža.« In zlodej je jel govoriti
o	ljubezni.
»Nikdar!« — vzklikne slikarjeva žena.
»Razumem, ali s tem obsodite moža na smrt!«
Slikarjeva žena je bila zbegana in ni vedela, kaj naj stori..
»Mož je gospodar nad mojim življenjem in nad menoj, vprašajte njega.«
In zlodej je odšel k slikarju v ječo. Ko ga 6likar zagleda, mu reče trpka: »Pogubil si me, lcer si me lahkomi-selnika premotil. Ali niti smrt, niti izguba žene me ne bi toliko bolela, da me nisi pogubil baš zdaj, ko sem iz rokodelca postal umetnik!«
Nadaljevanje na 12. strani
Sočutje
Nekega večera sem sedela v ljudski kuhinji. Za večerjo sem dala poslednja dva dinarja, ker sem revna delavka, veikrat lačna kakor sita.
Nasproti mene, pri sosedni mizi, j« sedela pre-prosto oblečena gospodična. Vidim jo, kako pokliče postrežnico, in ji nekaj naroči. Čez nekaj časa mi prinese postreinica izdatno večerjo in mi pove, da jo je naročila gospodična, ki mi je sicer nepoznana. Kako sem se začudila, ko je vstala iti sem jo slučajno pogledala pod noge; videla sem, da ima zelo slabe čevlja.
Zame je plačala večerjo, ki stan* šest dinarjev, čeprav sama -ni imela denarja odveč. Storila je nekaj, česar najbrže ne bi storila nobena izmed tistih dam, ki se šopirijo v svili in krznu.	Mimica.
Pregovor v resnici
V	bolnišnici leži že dalj časa neka kmečka žena. Ko druge bolnika znanci in sorodniki obiskujejo, leži ona v postelji in joka, ker nima nikogar poleg sebe.
Nekega dne stopim k njej in jo vprašam: »Kaj nimate nikogar, da bi vas obiskal?«
Obriše si solze in mi žalostno reče: »Deset otrok imam in vsi vedo, kje sem. Nihče mi no piše, nikogar ni blizu. V Ljubljani imam tri hčere, a nobena se me ne spomni. Ko bora ozdravela, me bodo dali v sirotišnico.«
Med pripovedovanjem uboge osamljene matere sem se spomnila pregovora, ki pravi: »Ena mati lahko SKrbi za deset otrok, a deset otrok ne more skrbeti za eno mater.«
K. A.
Nekaj v pouk
Sem prodajalka v trgovini, kjer se se vse stvari upravičeno podražile.
; Vendar je le malo strank, ki bi to ; vedele in upoštevale, kadar kupujejo ; blago. Pri vsaki stvari, ki jo prodajam, me stane najmanj pol ure prigovarjanja, če jo hočem prodati. Po-leg tega moram pa poslušati toliko
I	takšnih izrazov, ki bi jih inteligenten človek nikdar ne uporabil.
:	Ali ne beremo pogosto v časopisu,
da se je liiksusni davek povišal, da se je povišala carina, da je tuja valuta višja in podobno? Vse to lahko čitaš v vseh naših listih. To vsi vedo. Toda kljub temu hoče stranka svojo nejevoljo zvaliti na prodajalca, za katerega je današnji čas tudi težak.
Neštetokrat slišim: saj to je stara zaloga! Vsak izobraženec lahko ve, da ne moreš prodajati stare zaloge :po stari ceni, če je za novo blago cena za 30 do 40 odstotkov poskočila.
Vse to je tako jasno, toda nekaterim ljudem tako težko razumljiva
S. Š.
Mleko po 6 din!
Zadnjič sem bral neko obvestilo znane gorenjske mlekarske zadruge, kjer javlja, da je zaradi podražitve sena, lanenih tropin, otrobov in pese ; prisiljena zvišati cene mleku, maslu in siru. Mleko se je podražilo za 50 ^par pri litru.
'■ Recimo, da je tisto o porastu cen
■	sena itd. res, in da je zvišanje cene
i	tistih 50 par upravičeno. Toda nekaj | drugega mi ne gre v glavo. Prej sem 'plačal v mlekarni za skodelico, ki jdrži četrt litra 1 din, zdaj moram pa
•	plačati kar 1 din 50 par, torej plačujem mleko v mlekarni liter kar po >6 din.	F. R.
Izredno praktičen športni ko tum, ki je skoraj nepogrešljiv v garderobi vsakega mladega dekleta, ki ljubi šport in sprehode. Jopica je kratka in zapeta s štirimi gumbi. Izpopolnjena s toplo volneno ruto vam bo zadostovala celo v mrzlih dneh. Ker je krilo hlačno ukrojeno, lahko kostum uporabljate zi izlete v gore, za kolesarjenje, za sprehode in podobno.
ELITNA KONFEKCIJA
— MARIBOR
P D IN ASA VEDNO NAJNOVEJSE
hodi ▼ šolo. Prav go kakšno temno krilce tudi najskromnejiš g
teogibno. Zraven JI
Iko lepega doživele In verjetnostnem računu utegnile doilvetl. je je tako ustvarjeno, srečo. Življenje je pa moremo biti zmerom il. Zalo moramo Istreti *no rezervo srele ett i srečo v konzervi".
UGANKE?]
ZELEZNA	REZERV
KRIŽANKA
Vsaka Izmed n as je le doživela .dober' dan. Dan, ko je bilo njeno duševno razpoloženje v harmoniji z vremenom, s svetom in ljudmi, ki /o obdajajo. Takšen dan je lahkoten, veder, prijeten. Vse, kar se tisti dan zgodi, se zgodi prav in o pravem času. Ce piha vetrič, smo prepričani, Ida piha samo zato, ker bi bilo sicer l prevroče, če pa dežuje, nam pošume-* vanje dežnih kapelj, lovečih se ob listje dreves, tako dobro de.
To so dnevi, ko odkrivamo lepoto. Celo človek, ki živi sicer skoraj samo zato, da jč in spi, postane takšen dan suženj lepote. Bolj občutljivi ljudje, duševno bogatejši in bolj razgibani, pa pijejo vase lepoto narave in sveta in so vsaj tiste dni srečni. Srečni prav zato. ker samo dojemajo in nič ne razmišljajo.
Zal pridejo tudi .slabi' dnevi. To so dnevi, ko smo nemirni, pa bodisi,
Vodoravno: 1. del stroja, zbadljivka. 2. vihar, raskav. 3. žkopnik, del obleke. 4. moder kralj. 5. staro babilonsko mesto, razcvetje, veznik. 6. stenska preproga. 7. se je na nenavaden način rešil žene, pridevnik ali veznik. 8. fajgelj (rasti.), ni star. 9. grški filozof pametnega življenja, kazalni zaimek ali kemični snak za prvino.
Navpično: 1. daje dragoceno krzno, veznik. 2. obrtnik, ni grd. 3. oblika glagola iti, puščava v Aziji. 4. člen zemlje. 6. igralna karta, keltsko božanstvo, osebni zaimek. 6. zdravilno zelišče. 7. kraj v kamniškem okraju, leniv, 8. prislov, ladjevod. 9. drog, italijanski klasicistični kipar.
IZPOLNJEVALKA
—anka, —blok, —lica, —nica, —iška, —lija, —etos, —zbor, —lava, —pora, —okla, —lisa, —cena, —lesk, —gent.
Vsaki besedi dodaj črko, da dobiš nove besede. Vstavljene črke mladega peraiika in njegovo prvo zbirko pesmi, ki je nedavno izšla.
Človek, ki oslepi, se vse svoje življenje spominja prelepih dni, ko je še lahko gledal. In z duševnimi očmi vidi vse stvari v čudovitejših barvah kakor so v resnici. Ce se spomni sinjega neba, /e to nebo v njegovi domišljiji tako sinje, kakor samo listo, ki ga gledamo na visokih gorah. In kadar sliši govoriti o snegu, sl ga predstavlja samo tako belega, kakor je bil tisti dan, ko je zapadel.
Tudi mi bi morali tako ravnati z lepoto, ki jo spoznavamo, s srečo, ki jo doživljamo. Vtisniti si jo moramo v spomin, da nam bo blizu tedaj, ko bomo nesrečni. Spomin nanjo nam mora vrniti samozavest, veselje do življenja. Spomin ha .dober' dan mora pregnati pričujočnost ,slabega' dne.
Vsem ne bo enako dana zmožnost tega duševnega ,konzerviranja'. Vendar je pa spet tako lepo urejeno, da tisti, ki v nesreči bolj trpe, lahko
da prihaja ta nemir iz nas samih ali srečo Intenzivneje doživljajo in si jo
od zunaj učinkuje na nas. In če gre takšen dan še kaj po zlu, ležemo zvečer razdraženi In slabe volje in se zaman trudimo, da bi priklicali spanec, ki naj nas bi zazibal v novi, srečnejši dan.
Človek, ki pa hoče živeti umerjeno življenje, človek, ki naj prijetno učinkuje na svoje bližnje s svojo zrelo osebnostjo, mora znati premagati jlabe' dneve. To je toliko težje, ker se proti njim ne moremo odkrito boriti; saj pridejo zahrbtno kakor udarec od zadaj. Težko je tudi zato, ker le takšen dan odvisen prav od našega razpoloženja, ker mi sami
bodo laže priklicali v spomin. Tisti pa, ki so bolj Izalajenl, tudi ne bodo nikoli čutili tolikšne razlike med mirom in nemirom, med srečo in nesrečo. In že po naravi bodo laže preboleli ,slabi' čas.	Saška.
Naša kuh!n!a
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Paradižnikova juha, zabeljeni makaroni, solata. Zvečer: ustvarjamo ,dobre' In .slabe' dneve. | češpljev riž.
In boriti se odkrito proti samemu se- i
Petek:	Krompirjeva	juha,	sirovi
bi, se pravi: ljubiti tudi naj hujšo res- struklJi/ Zvečer: fižol v solati s
Prfmnft irt irriivntj fjr	vse	,	.____
In frrnvnfi fjr ftehe vse
stopnice
1. B a--------------------------
2. — b a------------------------
3 . b a-------------------------
4 .--------------b	a----------
6.--------------------b	a	—
6.------------------------b	a
1. ruski anarhist, 2. prepustitev v pomorskem za var. pravu, 3. mesto na Primorskem, 4. žensko ime, 6- mladi junak iz Župančičevih pesmi, G. mo-iko ime.
.'IlEPRECUJE SPUSCANJE PENTELJ in podaljšuje trajnost ženskih nogavic. Steklenica z navodilom za uporabo din 30'—zadostuje za 20 parov. Dobi se v drogerijah in trgovinah. Samoprodaja »NIMELA«, Celje, p. pred. 2.
ZLOGOVNICA la slogov: ar, be, ea, dal, de, go,
•r, par,
I, U, na, na, navt, no, o, o, rog, si, ale, sni, ao, Ki, tj, vi, vin
sestavi deeet besed	.	_
mena: 1. goljuf, 2. glasbilo, S. božja sodba, 4. angleški minister, S. tužel-kino gnezdo, 6. roka, 7. Albanec, 8. jarem, 9. afriški debelokožec, 10. prvina.
Prve in tretje črke, čitane od ago-
‘ i do-
raj navzdol, povedo dve moralni brini, ideala, po katerih mnogo držav zaman hrepeni.
ENAČBA
(a—b) + (e—d) -f (e—f) + (g—h) - *
a <■» sestava b — stavek
c “ sulfat nekih kovin d — del obraza
e “ športno zmagalno znamenje f «* pismena obveza g •= stih
x važna angleška trdnjava i vzhodu.
MAGIČEN LIK
3
1. tatarski poglavar
2. planina v Vardarski banovini 8. slovensko mesto
4. nabiranje vojakov 6. iglavec
Rešitve ugank iz prejšnje številke
KRIŽANKA
Vodonvno, so vr»tl: 1. is, tnbjm. S. in, Trlor. S. »op, eiu. 4. Mlkono«, K. I. m. lep, ne. I. », Pltevel T. Stv, (eni. t. Mirke, Ulil', v oucelo, re.
Poeetniee: Kuderekl liieilr.
Snaiba: potok, koren, pajek, k vek, Mepek, — pokopalllte.
Čaroben Hki 1. eln. I. eenlk. K Milfer. 4. Niger. 6. Kar.
Premikalnleai Murko, Koaak, Jeako.
•topnlcei poročilo, oporllče, upornik, preporod, rilatpora, prenapor.
tisto, kar ni koristno, rd pravo, čeprav je na videz prijetno m lepo.
Ljudje, ki pogosto doživljajo takšne ; težke, tazvihrane dni, nimajo prave-‘, ga načina življenja. Vseeno je, če se njim zdi, da živijo tisto življenje, ki /e zanje edino možno. Vseeno je, če Imajo točen načrt dela in razvedrila, točno Izgrajen svetovni nazor in odnos do perečih današnjih problemov. Nekaj v njih je nagnitega, nekaj v njihovem sistemu šepa. Kaj, to ni mogoče takoj ugotoviti, toda z resnicoljubnostjo In potrpljenjem dože-neš tudi te zahrbtne skrite napake.
Najprej je treba začeti pri korenini. Ce si spoznala, da te nekaj — kar e bilo sicer doslej tesno povezano s tvojim načinom življenja in pojmovanjem pravilnega litja — spodjeda, potem je treba to odstraniti, hitro in brez pomislekov, kakor kirurg odreže nadležen čir. Sele potem, ko se rana zaceli v brazgotino, si lahko pričneš graditi nov sistem, novo pojmovanje sreče te življenjskih vrednot.
Ljudi, ki bi podzavestno tako dolgo napak Uveli, ni mnogo. 2e v človeški naravi je nekaj, posebno v lenski, nekakšen Instinkt, ki /1 veleva, kako naj sl Uvljenje tako praktično uredi, da ne bo Imela duševnih borb. Morda zato, ker mora biti tenska-matl duševno zdrava, močna, če hoče roditi zdrave otroke. In skoraj v vsaki ženski je želja po otroku tako močna, da se zaradi nje tisti praktični Instinkt pravilnega Uvljenja, tako uveljavi.
Vendar pa vsako dekle, vsaka žena doživi v svojem življenju razdobje, ko ni mirna, ni uravnovešena in potem takem tudi ne srečna. In tedaj je treba Imeti tisto zmožnost, ki jo imajo samo močni, zmožnost, živeti od spominov.
Kako lepo bi bilo, če bi sl lahko samo lepe stvari zapomnili, hude ln slabe pa mimogrede pozabili. In vendar je ravno narobe. Zato moramo pa svoj spomin Izuriti tako, da sl bomo lepe stvari še posebno vtisnili vanj če že ne moremo hudih čisto Izbrisati.
Ko bodo prišli oslabi' dnevi — se spomnite primera sedmih suhih Iz svetega pismat — bomo pa odprli predalček lepih, blaženih dni. Samo od spomina nanje pač ne bomo mogle biti mirne, pač se nam bo pa hkrati vrnila Usta primitivna tolažba, ki jo vsebuje tudi pregovor, da za dežjem sonce mora priti. Spomnile da je vse Uvljenje samo Ce si danes spodaj, je nujno, jutri zgoraj. Ob sporninu na vse lepo sl bomo priklicale v zavest dejstvo, da smo že veliko da bomo po prav toliko še Človeško srce da hlasta za takšno, da ne ; mirni In srečni.
; nekakšno železno ’ banalno rečeno jzrečo v
čebulo, kava
Sobota:	Goveja juha z vlivanci,
kisla repa. krompirjev pire. Zvečer: Golaž, polenta.
Nedelja: Zelenjavna juha, svinjska pečenka, krompir v kosih, solata. Zvečer: Hrenovke, kava.
Ponedeljek: Ričet. Zvečer: Jota.
Torek: Prežganka, vodeni cmcčki, regrat v solati. Zvečer: Polpeti, krompirjeva solata.
Sreda: Goveja juha z rezanci, ocvrta teletina, solata. Zvečer: Govedina od kosila v solati, čaj, buhtovčki.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Prežganka, špinačni zrezki, motovilec v solati. Zvečer: Kislo zelje s kranjsko klobaso.
Petek: Fižolova juha, sirov zavitek, kompot. Zvečer: Češpljevi cmoki iz suhih sliv.
Sobota: Goveja juha z rižem in zeljem.* zvite pljučne rezine,’ opražen krompir, sadje. Zvečer:	Zdrobov
narastek z malinovim odcedkom.
Nedelja: Ragujeva juha, govedina v omaki, krompirjevi cmoki, mešana so-
lata, snežne kepe. Zvečer: Dunajski zrezki, solata, kompot.
Ponedeljek: Golaževa juha s krompirjem, palačinke. Zvečer: Goveji jezik v omaki.3
Torek: Možganja juha, nadevano zelje,* solata. Zvečer:	Pljučka	v
omaki.
Sreda: Goveja juha z ocvrtim gra-hom, pečena kokoš, mešana solata, orehove rezine, kompot. Zvečer: Telečja pečenka, dušen ohrovt.4
Pojasnila:
so kosi preveliki, jih lahko i-------------
na več delov. Na koncu ohrovt zalijemo še z juho in pustimo, da vre. Ko juha vsa povre, je ohrovt gbtoV.
Plošče finih narezkov po želji ▼ trgovini Janeš, Aleksandrova 12 — tel. 3155.
Vrat izdaja vašo starost
‘Goveja juha z rižem in zeljem: Polovico zelnate glave zrežemo na rezance Ut jo dušimo r~ presnem maslu ali pa na masti, da lepo zarumeni. Potem mu prideneiho 15 dek riža, zalijemo z juho in kuhamo četrt ure.
‘Zvite pljučne rezine: Pljučno pečenko zrežemo na podolgaste kose, jih potolčemo s kladivom. Povihu jih namažemo s sekanico od teletine, ki smo ji primešali 2 jajci, sesekljanega pe-tršilja, soli, popra in za oreh presnega masla. Vsako rezino posebej zavijemo in jo zvežemo z nitjo. Kozo debro namažemo z maslom, zložimo vanjo rezine in jih 5 minut pečemo. Potem jih zalijemo z juho in jih pustimo 20 minut dušiti. Na mizo jih lahko denemo po okusu z dušenim rižem ali opraženim krompirjem.
‘Goveji jezik v omaki: V sveži vodi, ki ji dodamo običajnih koreninic, la-vorjev listič, limonove lupinice, popra ln soli, skuhamo goveji jezik. Ko je jezik kuhan, mu snamemo kežo. Iz moke in masti naredimo rjavo prežganje in ga zalijemo z juho, v kateri ae Je kuhal jezik. Po okusu okisamo omako z limonovim sokom. Jezik zrežemo na rezine in jih oblijemo z omako
Spomladi bo treba obleči hčerko, ki gotovo ima ie doma ■aj je v sleherni, garderobi akoro nebo* t« kupili nekaj igs m kockasto jopico.
Znaki starosti in utrujenosti se najprej pokažejo na polti vratu. Vratno mišice postanejo mlahave, koža pa dobi izdajalske gube. Temu se pa ne smemo čuditi. Pomislite, da pri branju, pisanju in šivanju, ko imamo neprestano sklonjeno glavo, najbolj trpijo vratne mišice. Zato moramo te mišice vsak dan krepiti, da ostanejo močne in prožne.
Najboljše sredstvo za nego vratu s® izmenični topli ln mrzli obkladki. Kož* n>. tkivo samo takrat lahko vsrkava
Vvron/v fiz* in nnvhirt in c/v^n/v
‘Nadevano zelje: Zelnate liste, kolikor jih potrebujemo, do polovice skuhamo in jih oplaknemo z mrzlo vedo. Nadev pripravimo takole: Napravimo mešanico iz dveh tretjin govejega ln ene tretjine svinjskega mesa. Na pol kile mesa namočimo žemljo, jo napol ožmemo in jo sesekljamo skupaj z mesom. Osolimo ln opopramo, dodamo 2 stolčena stroka česna, 1 celo jajce, majhno, na drobno zrezano in rumeno prepraženo čebulo in ščepec •»sekljanega zelenega petršilja. S tem nadevom napolnimo zelnate liste, Jih ■rijemo ln zložimo v kozo. Na vsakega denemo že tanko rezino slanine, ki jo
hrano, če je prožno in sočno. Prožnost pa dosežemo z mrzlimi in toplimi ob* kladki, ki jih devljemo na kožo izmenoma po tri minute.
Drugo sredstvo za ohranitev mladostnega vratu je masaža. Ta pa mo* ra biti previdna. Pred vsako masažo morate najprej očistiti polt vse nesnage in poskrbeti za hiter krvni obtok. Vrat masirate takole: masažo začnite pri ušesih, potem pa potegnite * prsti do tilnika; nato nadaljujte masažo od tilnika in po vratu navzdol do ramen. Tudi pri vratu naj velja: nikdar masaža navzdol! Ne masirajte vratu od brade navzdol, temveč od sredine spodnjega konca vratu proti bradi. Dobra masaža je tudi tale: S tisto stranjo prstov, kjer so nohti, potegnite od spodnjega dela vratu do brade in potem kožo hitro izpustite. Vse te vaje imajo samo namen sprostiti utrujene vratne mišice. Uspeh teh vaj ni odvisen od trajanja masaže. temveč od njene sistematične izvedbe.
Po vsaki masaži je dober mrzel obkladek. Zavedajte se, da branje 8 sklonjeno glavo najbolj škoduje vašemu vratu, pa tudi dvojna brada vam bo kaj hitro pokazala.
pritrdimo z zobotrebcem.
‘Dušen ohrovt: Majhne, trde glave ohrovta skuhamo ▼ slanem kropu. Potem glave zrežemo na štiri dele in pustimo, da se do dobra odteče. Na Manini ln masti prepražimo malo na (fcobno zrezane čebule, v katero vržemo ohrovt. Po okusu še opopramo, ooollmo tat dodamo pečenkin sok. Ce
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro Izvrši
JfLatek & fHikeš
LJUBLJANA, Franiiikanska uiua nasproti Uniona
Vczenle perila, predtisk ženskih ročnih del
— mm.
s*»W
Urejuje A. Preinfalk
Vrt — naš prijatelj
Mrzla zima je za nami. Nič več nas ne zebe in nič več se ne tiščimo zakurjenih peči. Toplo spomladansko »once nas je zvabilo na prosto. Po tratah so zacvetele prve spomladan-*ke cvetlice, vse lepe in nežne.
In na našem vrtu? Tudi na našem vrtu bi lahko vzcveteli zvončki, trobentice, jetrnik in druge oznanjevalce pomladi. Z vsakega sprehoda v prosto naravo prinesimo domov po nekaj cvetk, ki bodo potem vsako leto cvetele. Tako bo vsaj v enem kotičku res lepo, medtem ko bo drug ®el vrta še ves zapuščen.
..Vendar nas pa čaka na vrtu še veliko dela. 2e lansko jesen smo sklenili, da bomo na vrtu preuredili to in ono, da bomo letos sadili več zelenjave ko rož, da bomo poskusili novo vrsto fižola in še takšne in podobne Zato se ne smemo prav nič več obotavljati in moramo prav kmalu Pričeti delati.
Najprej ves vrt pognojimo, naredijo gredice in določimo, kaj bomo najprej posejali in posadili. Paziti mo-farno, da ne bomo na iste gredice ■ejali in sadili istih stvari kakor lani.
V toplo gredico vsejmo najprej Vse vrste zelja, ohrovt, zeleno, paradižnike, por, cvetačo, solato, redkvico. Ce pa na vrtu nimamo tople gre-de. si naredimo mrzlo gredo. Na prisojni strani ogradimo kos dobro podojene prsti z deskami in jih pokrijemo s starimi okni. V takšno gredico lahko posejemo prav vse, kar po-
SALON
STEZNIKOV
Mat v dveh potezah
Redek problem, ko Isti kmet na 6urj' načine matira.
Rešitev problema št. 107
1. Th7 (grozi 2. Lg7+ in 3. Th4) 1. ... DXh7 2. Tg71 » Dd5 2. Lg7 +
Petračjjda
Tavčarjeva 4/1
Francoska igra
Curih, 1941.
H. Grob—H. Joliner
PLETENA SPOMLADANSKA BLUZA
Izdeluje steznike po meri iz najboljšega materiala po naj-“ovejših krojih. Cene solidne.
*'cer v toplo gredo, le zvečer
imrečjem: * polcrijemo okna *e *
U,^a. proste gredice posejemo petr-k,,i* *orfnje, špinačo, posadimo če-ma česen, grah, fižol. Ob koncu srca pa lahko na proste gredice že Posejemo glavnato solato, kakor na Pnmer kraljico majnika.
Prst, v katero lejemo, mora biti "°bro pripravljena. Najbolje je, če Jo Pognojimo že jeseni, ker se gnoj lepo *>eži in postane prst tako rahlejša. w>bro je tudi, da spomladi, ko sejejoin sadimo, ne dežuje. Prevlažna in “okra prst semenu samo škoduje: aniesto da bi vzklilo, bo segnilo.
■in » *®amo na vrtu drevesa, morali	zanje poskrbeti. Vse stare in
ke l,\eje odstran',no. mlade poganj-. ki bi veje v razvoju samo ovirali, k0gg em01 posebno moramo paziti na
Plicam Pa pripravimo va-¥ , c®' da bodo poleti sproti uniče-pe “revesne škodljivce.
«-/av tako moramo očistiti razno lenuhih grmičevje. Očistimo ga vseh Tudi 7^' Presa^'mo in razredčimo.
lončnice presajamo spomladi. •Jarn **	*imo osušila, zame-
no. t" svežo, dobro pognojeno zem-®katerim lončnicam odrežemo *®očpVkorenine, Jih spet vsadimo v ki j	n *emljo zalijemo. Lončnice,
lončke, presadi-pr08t Ye^je, da imajo potem dovolj lončnic* ras1, ^ez dan Pus*'mo ■esemn6 08 ®oncu. zvečer Jih pa prešlem,. V *aPrt prostor, da jih obva-PrW ®raza »lene.
«0 1*1,? mo cvetlične gredice, da bo-•adili v° cvetlice ° pravem času po-*®boičv l0P'e gredice ali pa kar v kij, v..e Posejemo semena aster, ci-•Prila verben in drugih. Sredi *Jike fp°*adlm° Pa ie razne gomo-Vrtnic * ° glBdiole, dalije in druge, ki pnj" *dai že dvignemo, obrežemo ***ke »i*ji"10 * Psicami. Vrtnice ple-►o onr.» J obrežemo in jih speljemo
Cvetih #li pa po zidu-*• bod .razvrstimo po vrtu tako,
** Pool° i>jihove barve v celoti lepe S * 'e Jih bomo zmerom •a Vrt	*^a) nam pomaga, če imamo
•o Da ,u naidražje vrste cvetlic, če
••mo v. i,resene po vsem vrtu ,n Je
ko, Cei , a zase 'ePa. na splošno pa . Venrt=®,ne naredi prijetnega vtisa, ko dvio t pa ldaJ. ko se cene ta-**kater VS® hvaležno, da na **'eni«v cvetlične gredice posadimo •tila k..°' ki nam bo dosti več kori-•o tisi	pa cvetlice. Kako srečne
*r»ovB „ R°sP°dlnJe, ki imajo polne tfltj v *e,en]ave ln Jim ni treba ho-*«tl v. , dan na tr8 ,n drago plnče-Jl« ni fko koreninico petršilja. Nič Y loripi^^ skrbeti, kaj bodo dejale 1)0 Vrtu lu,rai gredo na .sprehod’ *e Se .7' nožem in košaro v rokah In *a koo!!m posveti: tole bom skuhala O8l'o, ono za večerjo.
Topla, cvetoča pomlad je spet tu. Z njo so neločljivo zvezani vsakodnevni prijetni sprehodi v naravo, kjer zadihamo in zaživimo po dolgi mrzli zimi. V naravi in pri ljudeh opažamo veliko spremembo: vse kipi. hoče zaživeti, se preroditi, a ne samo na znotraj, temveč tudi na zunaj, če smo sicer Se tako skromne in z malem zadovoljne — pomlad Je tisti letni čas, ko se zbudi v nas potreba, da se tudi na zunaj polepšamo, se prenovimo, prav kakor narava.
In prav »ato drage bralke, vam prinašamo kroj in navodila za ljubko pleteno spomladansko bluzo s kratkimi rokavci. Podala se bo posebno k vašemu spomladanskemu kostumu. V njej boste pisani kakor metuljček, kajti ple*ena Je iz treh živih spomladanskih barv: rjave podlage z rdečimi ln rumenimi kockami.
Vzorec ni zamuden, zato se kar hitro lotite dela, da se boste še pred veliko nočjo postavili s to lepo pisano bluzo. Stavili bi. da boste z njo nad vse zadovoljni.
Zanjo potrebujete 350 gramov temno-rjave volne, 50 gramov rumene In 20 grr ov rdeče, razen tega pletilki štev. 2 in pol.
Temeljni vaorček Jopice so ozke proge, prekinjene z rdečimi ln rume-
nimi itocicami desnih in levih petelj. Posamezne dele pletemo po diagramu.
Za hrbet nasnujte z rjavo volno primemo število petelj (na naši sliki 134) in pletite v ozkih progah: 2 petlji levo. 1 desno. Narobe naleti leva petlja na levo, desna na desno. Ko ste tako 10 cm napletli, vpletite pisano progo. In sicer takole:
1. vrsta (na lice): z rjavo volno vseskozi leve.
2. do 6. vrste: z rjavo volno na lice desno, narobe levo.
7. vrsta: rumeno. 5 petelj desno in 3 petlje nepodpletene dvignite (pri tem leži nit za pletenjem!), menjaje.
8. vrsta: rumeno, 3 rjave petlje dvigniti tako, da nit leži spredaj, 5 petelj desno, menjaje.
9. vrsta: rumeno, 5 petelj levo in 3 rjave petlje dvignite, menjaje. Pri dviganju nit stalno leži na nasprotni strani, kjer pletete. Pri pletenju glejte tudi poskusni vzorček na sliki, kjer so 3 petlje ki jih vi dvigate, naznačene na pomožni pletili zaradi jasnosti,
10. vrsta: kakor 8. vrsta.
11. in 12. vrsta: rjavo, pletite jo desno, pri čemer podpletite tudi rjave dvignjene petlje.
13. In 14. vrsta: rdeče, kakor 7. in 8. vrsta, pri čemer spet dvignite petlje.
15. in 16. vrsta: kakor 11. in 12.
17. do 20. vrsta: rumeno, kakor 7. do 10.
21. do 25. vrsta: rjavo, desno.
26. vrsta: rjavo, na lice levo, narobe, desno (zgoraj levo).
Zdaj pletite spet na 4 cm razdalje menja.e ob.v vzorčka.
Za prednja dela nasnujte kakšnih 96 petelj (po našem modelu) ln pletite v pregastem vzorčku. V desni prednji del ne pozabite narediti pet gumbnic s snemanjem in novim na-snutjem potrebnih petelj. Po višini 10 cm pletite spet gladke in pisane proge kakor na hrbtu, a šele kakšnih 9 in pol cm od roba. Pri vstavljanju barvastih kvadratkov pazite, da ne bodo nastale kakšne odprtinice.
Rokava začnite plesti ob spodnjem robu rjavo in nasnujte kakšnih 105 petelj (po modelu). Najprej pletite eno vrsto levih. 2 vrsti desni, potlej pa napletite pisano progo kakor pri prednjih delih in hrbtu. Dodajajte kakor vidite na diagramu.
Potlej vse dele sešijte. Okrog vratu nasnujte 131 petelj In pletite od 4. vrste pisane proge do 22. vrste in končajte. Pazite le nato, da bosta konca ovratnika pletena rjavo. Naposled prl-šijte na levo polovico prednjega dela lahke rjave gumbe.
L e4, e6 2. c4 (redko igrana poteza ki belemu ne koristi posebno) d5 3. ed, ed 4. cd, S IG uo je boij&e kou)xa5)
15. Lb5+ (ali 5. Lc4, SXd5 6. Db3. De7 + 17. Se2. Sb6 z boljšo igro za črnega)
; »bdi (na Ld7 ou&ovon beli s U. 1x4)
16. Sc3> Le7 (kmet ne bo utekel) 7. Sge2, o—o 8. o—o, a6! 9. LXd7 (Beli noče : izgubiti dveh tempov La4, SbO Lbi in : raje menja. To dOKazuJe, da bi. mu ’ moral beli z 8. d4 omotjo^.ti umik na
d3) DXd7 10. Sf4, b5 1L Df3, Lb7 12. a3, a5 13. d4. Tfe8! (b4 prezgodaj: 14. Se4, S>d5 15.
^ čim bi zdaj piuio na |Dxe4, ba—ba, Lxa3) 14. hdu | uvidel, da je točka dS pacUa.
• vzame močno oporišče e5) b4 | Dd8 16. ab4, ab 4 17. Txa8, LXa8 | Se4, Lxd5 (Po vestnih pripravah «e črni zdaj veseli lepe pozicije) )ft SXf6+, LX(6 20. Deis, c5! (to ustvari < črnemu važno premoč na damskem ' krilu) 21. 14, c4 22. Ld2, l>d6 23. Tal. 'h6 24. Ta5 (prej ni še šlo 24. Sxc4, ;TXe3 25. SXd6, Te2 dobi) Tl>8 25. Del. ;Le6 26. L«3, c3! 27. Del! (v težkem ; položaju edino; 27. bc3, b3 28. Dbl, b2 ; 29. Sd3. Lc4 ali še prej Db6 in b. kmet ; odloči) Tc8 28. bc3? (pospeši konec, ko ;bi se z 28. Tc5, Ta8 krepkeje, čeprav ;najbi-že tudi zaman upiral) TXc3 ;29. Ta8+, Kh7 30. Dbl + , g6 31. Ta7, !Lg7 (belemu je dišalo 32. DXgfl + ) :32. Kf2, b3 33. Tb7, Dd5 34. TXf7 (zadnji poskus v obupu in časovni stl-:ski) LXf7 35. f5, Tc2+ 36. Kal, DXf2 :37. fg6+, LXg6 (beli je zdaj v čisto I izgubljenem položaju še prekoračil čaa I razmišljanja).
Vesti
Zato izkoristimo vsako ped zemljeg saj nam lahko daje mnogo, če znamo z njo prav ravnati. Z vrtom imamo veliko dela, pa tudi dosti veselja, Baj nam je prav v vseh letnih časih najboljši prijatelj.	Z.	F.
Ženski časopisi na Bolgarskem
Bolgarka se živo zanima za gospodinjstvo, za modo, kulturo in kozmetiko. Dokaz za to so mesečni ženski časopisi, ki Jih v Bolgariji kar mrgoli. Stalni ženski časopisi, ki izhajajo že deset let, so štirje; drugi pa izhajajo neredno, se pojavijo in spet Izginejo. Ti štirje časopisi pridejo prav v vsako hišo. na deželo in v mesto. Vsaka gospodinja Jih rada bere.
V vsaki številki teh ženskih časopisov najde gospodinja vse potrebno za kuho, šivanje, za zdravje, za modo in vzgojo. Dosti je kmetskih družin, ki nimajo nobenega kulturnega stika s svetom. Edino razvedrilo ln duševna zabava so jim ženski časopisi, ki jih vse vprek prebirajo.
Zanimivo Je, da vse te časopise urejujejo ženske same. Prav zato dobro vedo, kaj potrebuje Bolgarka in ji v vsem lahko ustrežejo. S tem ženskim časopisom se Bolgarke na deželi prav za prav izobražujejo. Seznanjajo se s socialnimi vprašanji, spoznavajo svoje tovarišice borilke za ženske pravice, Izvedo za vsa važna politična vprašanja, poleg tega se pa ls njih uče vseh mogočih gospodinjskih poslov.
Za kulianjc domačega mila je veliko različnih receptov. Upamo pa, da vam prinašamo enega najboljših. Mast, ki vam ostane pri raznih jedeh, hranite v posodi, in ko jo imate kakšne pol kile, jo stopite in precedite. Potlej jo s 100 grami natrijevega hidroksida in pol litra vode kuhajte kakšnih 15 minut v železnem lonca. Maso pustite stati do naslednjega dne. Drugi dan dodajte še tri litre vode ln med neprestanim mešanjem kuhajte celo nro. b tega dobite kakšne 2 in pol kile mila za domačo nporabo. Dela se pa previdno lotite, ker Je natrijev hidroksid zelo jedka snov. V koncentrirani obliki, kakršno uporabljati? pri kuhanju mila, razjeda kožo in blago. Zato ga lz papirnate vrečke, v kateri ste ga kupili, čimprej pretresite v kakšno
pločevinasto škatlico.
Kot je znano, aadnji ruski šampio-. ♦ nat ni prinesel Odlpčitve o novem pr-c • vaku. Lllicnthal m 6ondArevski sta ♦bila skupna zmagovalca. Botvlrihi^ln
• Keres sta Izostala.
• Zdaj ao odločili, da ne bosta od-
• igrala med seboj dvoboja, temveč bodo »priredili turnir šestorice najboljših, ki
• se bodo štirikrat vsak z vsakim spo-
• prijeli. Tako se bo res pokazalo, kdo
• je vsaj trenutno najboljši. Obenem bo «to najzanimivejši, če ne že najmoč-t nejšl večkrožni turnir. — Udeležili se {ga bodo sami mladi gralcl od 18 do J 29 let, nadvse borbeni, nade sovjet-Jskega in svetovnega šaha. Poleg obeh J zmagovalcev se bosta pridružila še »naslednja na gradnika Smislov in Bo.
• leslavski in oba najverjetnejša bodo-Jča kandidata za svetovno prvenstvo »Keres in Botvinnik.
• Prvak Subotice Je letos precej go-
• tovo postal Svlcer.
O prvenstvu Sarajevo še ni odločeno, ker bosta fipicer ln Ungar odigrala dvoboj.
Zmagovalec v Mostarju je prof Mažuran, bivši prvak Graflčarjev t Zagrebu.
Listnica uudniHva
O. Hajtnik, Slovenj Gradec Val dopl« Ib zanimivi predlogi »o nat rarveselili. Prilik«
! bodo sčasoma gotovo vse bolj omogočale,
1 da se bo nsfia rubrika razrafifala In bral* Icem vnestransko ustrezala. Trenutno obstoje tehnične tetave. Nekatere čisto šahovske ta ! misli Ima v načrtu tudi Slov iab. sveaa. ;PriloleiiS partija Jo premalo iivabua, dasi — napake poučne (7. Tel, 8. a3, 14. b6, L4).
Problem št. 109.
Sestavil A. Zirkermann
(Neue Ziircher Ztg 1940.)
MATEBINA SLIKA
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. *
8. nadaljevanje
Mladi lord je zelo pogrešil VI-viano; dolgočasje je v njegovo dotlej nič hudega ne sluteče srce vrglo prve sence ljubosumja.
Vlviana je pri telefonu prav dobro slišala, kako nezadovoljno je zvenel možev glas. Namuznila se je in razhudila hkrati:
»Harry meri z dvojno mera Ce gre zame, sodi drugače, kakor če gre zanj. To bo najbrže slovita moška logika!«
Potem je zmagala v njej ljubezen, ki jo je še podkrepila dobra volja ob spoznanju, da se je bila njena namera posrečila:
»Zadela sem ga, moj načrt je uspel! Ce se Harry huduje, ker nisem pri njem, je to dokaz, da mu je vendar nekaj do moje družbe... Zakaj neki bi se torej po nepotrebnem žalostila?!«
Tako je sanjarila, sedeč sama za okroglo mizo enega najelegantnej-ših hotelov, kjer je pa Harry gotovo ne bi iskal. In sama ni vedela, kaj ji je bolj prevzelo srce: zadoščenje, ki ga je čutila ob tem nedolžnem maščevanju, ki se ji je posrečilo, ali dolgočasje tega samotnega kosila, ki ji ni prav nič teknilo...
XI
Beaulieu... sonce... zeleni palmovi drevoredi... opojni vonj cvetlic.
Po španski meji Riviera...
Lady in lord Blackenfield sta se vpisala v knjigo enega tistih hotelov, ki stoje tik ob zalivu, s terasami na morje in s pogledom na razkošne, po vrtovih skrite vile bogatašev.
V tem sončnem sredozemskem kotičku Harry ni imel toliko znancev, zato tudi ni več tako skrbno varoval Viviane pred njimi.
Bila sta v Beaulieu ju komaj nekaj dni, pa sta se že nekajkrat odpeljala v Monte Carlo, Cannes in Menton, v hribe, na pobočja slikovitih Volčjih žrel in na čudovite vrhove Peira-Cave.
Neko popoldne sta se odpeljala na italijansko mejo; tam, ob vrnitvi iz vasice Sospela, je Viviana spet odkrila nekaj nenavadnega v ravnanju svojega moža... nekaj, kar je bilo zanjo sicer manj žaljivo kakor dogodek v Biarritzu, vendar pa prav tako grenko.
Ko sta prispela domov, je Viviana odšla v svojo sobo, da bi se preoblekla. Zamenjala je športni kostim z lahko in zelo elegantno obleko golobjesive barve, z eno ti stih razkošnih in svojskih oblek, ki jih ji je bil Harry kupil za bi vanje na Sinji obali.
Mladi Anglež je postal čez noč izredno izbirčen glede oblek hi nege svoje mlade žene. Jel ji je kupovati dragocene in svojske dragulje in prekrasna krzna ter jo obsul s čudovitimi oblekami, ki naj bi še podčrtale njeno nežno lepoto. Izkazalo se je, da ima mladi An glež prefinjen okus in da dobro ve, kaj se njegovi ženi najbolj poda. Vendar Viviana ni vselej popustila njegovim muham. Ni dolgo tega, kar ji je predlagal, naj si da obeliti lase, da bodo platinasto plavi, in naj namesto nagajivih kodrcev izbere kakšno resnejšo pričesko. Viviana ga je glede pričeske ubogala in si dala lase počesati strogo po angleško, vendar se ni mogla odločiti, da Dl svoje kostanjeve kodre dala prebarvati s plavo barvo.
Vendar je skušala možu ustreči drugače. Vedoč, da ljubi negovane ženske, se je pričela skrbno negovati; njena čista polt je zahtevala sicer samo nežen nadih pudra, toda kar je Harry tako želel, si je pričela lahno rdečiti lica in ustnice.
Zdaj je stopala po stopnicah v hotelsko vežo. Bila je ena tistih lepih vež, kjer se gostje tako dobro počutijo v udobnih klubnjakih med zelenim južnim rastlinjem, z razgledom na morje. Viviana je pravkar stopala za palmami, stoječimi na nekoliko vzvišenem prostoru in tvorečimi slikovito ozadje, ko je zaslišala glas svojega moža. Skozi veje palm ga je zagledala, kako stoji v družbi dveh gospodov in se živahno razgovarja. Nehote se je ustavila in prisluhnila.
»Da, ljubi moj,« je tedaj dejal eden izmed obeh neznancev, po tekoči govorici sodeč Francoz, »videli smo te v čudovitem avtomobilu s presenetljivo lepo žensko...«
»Yes, lady Blackenfieldova,« je mirno odgovoril Harry.
»Kako?« je vzkliknil drugi, po videzu sodeč Harryjev rojak in znanec. »Ali sem te prav razumel?«
»Seveda,« je odgovoril Harry.
»Rekel sem: lady Blackenfieldovo, mojo ženo.«
Vivianino srce je poskočilo od veselja. Vsaj to pot je njen moi nima namena zatajiti.
Tedaj se je tisti, ki je govoril poslednji, Anglež, vnovič začudil: »Kako je to mogoče? Ti, Harry, pa poročen? To je pa presenetljiva novica.«
»Od kdaj? S kom?« je vzkliknil drugi, čigar radovednost se je zdela Viviani že kar nespodobna.
Lord Blackenfield se je očarljivo nasmehnil; ta nasmeh je na njegov mladeniški obraz pričaral vselej tisti šegavo nagajivi izraz, ki je bil Viviani tako zelo pri srcu.
»Oh, razložil vama bom to skrivnost,« je dejal razigrano, »kako bi se izrazil pravilno... to ni bila ženitev v znamenju družinske tradicije, bila je ženitev iz ljubezni!«
Viviana je vsa očarana poslušala te besede. Bile so celilo njenemu ranjenemu samoljubju. Tisti trenutek je Harryju odpustila vse žalitve. Te njegove besede so bile tako tople in tako polne ljubezni.-»... c3!, ženitev iz ljubezni... Oženil sc • l. s filmsko zvezdnico... z bodočo umetnico francoskega filma. Pravim ti, čudovita ženska je, in tako dobra!«
Viviani je bilo kakor da bi Jo bil kdo polil s mrzlo prho.
Z zven 'nico je bil dejal. Ali je ni to pot še stokrat bolj zatajil kakor ondan?
Tedaj je pa že spet povzel: »Kajpak je zdaj konec filmanja za lady Blackenfieldovo... Sicer je bil pa komaj pričela... tako mlada je! Skoraj otrok še! In tako lo-vely*.„ oh, yes!«
Obmil se je k enem izmed poslušalcev, po vsem videzu svojemu rojaku, in se jel z njim razgovar-jati po angleško. Mlada žena je stala za velikimi, zelenimi palmovimi pahljačami še zmerom kakor vkopana.
Z zvezdnico, je bil dejal, kakšen domislek! Zakaj le se je njen mož rajši zatekel k laži, kakor da bi priznal resnico, ki je vendar toliko lepša; ženitev z dobro vzgojeno deklico, resno in srčno dobro... skrito pri svojem očetu sredi razsežnih, skrivnostnih solognskih gozdov...
Ali ni bila njuna idila vse bolj poetična v svoji čudoviti, ganljivi preprostosti?
Zdaj Viviani ni bilo več do tega, da bi bila kar najhitreje ob Har-ryjevi strani. Po prstih je odhitela po stopnicah v svojo sobo.
Bilo ji je, kakor da bi bila pravkar dobila zaušnico, ki ji je otopila vse čute. Začutila je silno potrebo po samoti, kjer bi lahko še enkrat pretehtala moževe besede in uganila njih pravi namen.
Zvezdnica! Na Angleškem je torej v modi ženitev s tako žensko?
Lord Blackenfield, čigar ime je zapisano v zlati knjigi angleškega plemstva, bi se torej lahko poročil z umetnico s platna... to ženitev
bi mu marsikdo njegovih krogov odpustil, bila bi celo zanimiva, ker so te ženske zdaj v modi!
Lahko priznaš pred družbo filmsko igralko, četudi se je povzpela do slave lz vratarjeve izbe. Rajši pa zamolčiš hčer upravitelja lovišč... čeprav je poštena, dobro vzgojena in izobražena! In celo tedaj, če je moral njen oče postati .lovski čuvaj' zaradi izgube pre-m. zen j a.
To je poniževalno!
Zdaj ji je bilo jasno, zakaj jo Je Harry na lepem tako obsipaval z nekoliko tveganimi oblekami, zakaj ji je proti njenemu okusu nasvetoval, naj si da pobarvati lase in naj poskusi z rdečilom za lica in loščem za nohte in trepalnice. Filmske zvezdnice so lepe in negovane, predvsem pa ne preproste in naravne. Ona je bila pa kljub izbranim oblekam, kljub razkošnim draguljem še zmerom tako preprosta in skoraj bi rekli nedolžno dekliška, kakor je bila tedaj, ko jo je bil njen mož prvič ugledal...
In zdaj naj bi se po možnosti nalezla še svetovnjaških in prena-
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično {isti obleke, klobuke itd 6k robi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puta
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
Ljubka.
Hudobni zet
»Zdaj vidiš. Mira. kako strašen človek je tvoj mož! Mojo fotografijo Je obesil prav na tisto steno, ki je naj-vlažnejša, čeprav dobro ve. kako hudo revmo imam...«
Simpatični gost
Služkinja gospodu Cebulčku: »Zunaj vas čaka neki gospod in bi rad govoril z vami.«
»Naj nekoliko počaka, ponudite mu stol.«
»Saj sem že, toda on hoče vse pohištvo.*
Morda se je pa le zmotil...
Zdravnik-porodničar ve« vesel telefonira gospodu Brkaču:
»Prisrčno vam čestitam! Vaša žena je rodila trojčke!«
»Nemogoče,« vzklikne ves prestrašen gospod Brkač, »gospod doktor, preštejte jih rajši še enkrat!«
Slabe izkušnje
Gospod Vrana se pripravlja za snubitev. Obleče svojo najstarejšo obleko in se napoti na stanovanje svoje izvoljenke.
»Kaj, takšen nameravaš stopiti pred očeta?« se prestraši dekle.
»Zakaj pa ne?«
»V tej stari obleki?«
»Ali ti sploh veš, koliko oblek sem že uničil ob takšnih priložnostih?«
Rigoroz
Profesor: »Gospod, povejte mi, kako boste najlaže spoznali, ali je kakšna stvar zlata ali srebrna?«
Študent: »Ponesem jo v aastavljal-nico.«
petih navad takšnih slavnih in oboževanih lepotic...
»Oh, presmešno!«
Sama pri sebi se je nasmejala, toda njen smeh je bil zgolj sprostitev živčne napetosti.
»Oh, poročil se je torej z zvezdnico! Glej ga no! Naj bo: če mu je to ljubše, mu bom zaigrala kino... Kaj če bi mu tudi jaz zagodla kaj takšnega, da bi časopisi dvignili nekoliko prahu?... Kaj neki bi Harry dejal na to?«
Vendar v njeni nedolžni in plahi duši ni bilo prav nobene želje, da bi zaslovela. Zdelo se ji je celo, da bi ji bilo zelo nerodno, če bi vedela, da so vse oči uprte vanjo, čeprav bi bila samo na filmskem platnu...
Ne, saj ni podcenjevala nobenega poklica! Celo sama je občudovala slavne filmske umetnice, ki sta njih dovršena igra in čudovita le pota vse iznova ganili in opajali srca množic. Vendar bi se po svoje n okusu in po svoji naravi dosti rajši odločila za skromno, a prijetno in mirno življenje ljubeče žene in dobre matere kakor pa za razgibano umetniško pot filmske zvezdnice...
Bila je kakor ustvarjena za preprosto in skromno življenje, dovolj lepa, plemenita in bistra, da bi postala spoštovana in čaščena lady,
vendar premalo živahna in častihlepna, da bi kot filmska ali gledališka kraljica opajala moška srca.
Vsak po svoje! Viviana je zmerom sanjarila o dolgih, prijetnih izprehodih po gozdovih ali po rečnih bregovih, o mirnem, veselem delu sredi družine in o tihih večerih v družbi ljubljenega moža ob plapolajočem ognju kamina. In kadar je premišljala o bodočnosti, ji je domišljija vselej pričarala pred oči sliko o živahni, dobri materi s kopico otrok in še pozneje sliko o starki s sivimi lasmi in neštetimi vnučki in vnukinjami...
Zdaj se ji je pa na lepem po svitalo, da lord Blackenfield nima takšnih idealov...
Vsekako se mu hoče, da bi v družbi njegovo ženo občudovali in oboževali, želi si torej razkošnih, dragih oblek, nenavadnih pričesk in velikih draguljev...
Ob tej misli se je Viviani izvil iz prsi grenak vzdih. Nikoli ni prijetno, če spoznaš, da nisi ljubljenemu bitju všeč takšen, kakor sL In še manj prijetno je, če se moraš prikrojiti tako, kakor se ne bi bil sicer nikoli, če bi ostal sam.
Tisti trenutek se je Viviana domislila, kaj je pripovedoval v Biarritzu neki Harryjev prijatelj o lordu Witthonu~
Lord Witthon se je bil pred kratkim oženil i neko igralko, ki je zaslovela na doka] nenavaden način-, smrt nekega njenega prijatelja jo Je po ovinkih pripeljala na zatožno klop pred pariško poroto. Zaradi pomanjkanja dokazov Jo je sicer sodišče oprostilo, časopisi so se tedaj obširno razpisali o njenem zasebnem življenju; razgaljali so njeno preteklost in njeno razmerje do pokojnega in do nekaterih drugih prijateljev... Njena zadeva je dvignila dosti prahu.-In vendar se lord Wltthon, človek iz najboljše londonske družbe ln član angleške zbornice, ni pomišljal, oženiti se z njo in Jo povzdigniti v lady Witthonovo!
Vse to kaže, da imajo na Angleškem lepotice z gledaliških desk in filmskega platna dosti veljave in sreče.
Ta ugotovitev — kot povprečna Francozinja jo je pa Viviana le težko razumela — jo je potolažila. In tako je skušala na podlagi nje opravičiti pravkaršnje Harryjevo ravnanje.
Po prvem uporu se Je njeno ljubeče srce že odprlo odpuščanju ln spravljivosti.
Ce si Harry želi, da bi jo ljudje občudovali kot nekdanjo filmsko zvezdnico, pa naj bo! Prilagodila se bo njegovim muham in se ne bo vznemirjala zaradi takšnih malenkosti.
Da bi mu ugajala, se bo skušala vesti, kakor se vedo nekoliko prenapeta samostojna dekleta. Sem in tja si bo še sama Izbrala kakšno izredno obleko. In na koncu koncev, saj ni tako neprijetno igrati razvajeno in muhasto lepotico, ki jo vsi obožujejo...
»Glavno je, da bo moj mož zadovoljen z menoj,« je Viviana sklenila svoje premišljevanje. Bila je prenedolžna in preveč neizkušena, da bi videla dalje... bila Je hvaležna Harryju, da jo je vzel za ženo, in predvsem — bila je še zmerom do ušes zaljubljena vanj.
Ostala je v svoji sobi in se namenila, da bo odšla v jedilnico šele k večerji. S pretirano natančnostjo zaljubljene in — vsaj na
umm
»Naša služkinja je odpovedala.«
»?«
»Tudi moja žena se je čudila. Dejala ji je, da ji je že vse delo prevzela in si zato ne zna razložiti, zakaj naj bi silila od hiše.«
»In kaj je služkinja rekla na to?«
»Da je vse to res lepo, da pa moja žena hišnih’ del ne opravlja tako, kakor bi si naša Micka želela.«
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejie od hranel
Zato pijte Vi ln Vai bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
Pospekta in na potrebna navodila joJII* gralls In z veseljem
Uprava zdravilnega kopaliila
SLATINA RADENCI
Prav zato
Vratar v gledališču: »Ali že odhajate? Saj imamo še tri dejanja!«
Gledalec: »Saj prav zato!«
Pasje življenje
»Va4 mož se pritožuje, da živi prt vas pasje življenje...«
»To mu pa lahko verjamete! Domov prihaja umazan do kolen, sede k peči ln čaka da mu prinesem kosilo ali večerjo.«
Dobro si je zapomnil
»Očka, ali se še spominjaš, kdaj si prvič srečal mamo?«
»Da sinko, prav dobro se še spominjam. Srečala sva se pri večerji pri neki družini; bil je petek in trinajstega v mesecu...«
In kaj sicer?
Oboževalec: »Ce me boš odklonila ne bom nikoli več ljubil nobene druge ženske!«
Oboževana: »Lepo! Ali boš pa to storil tudi, če te uslišim?«
Zvestoba
»Kaj pa delate, gospa?« vpraša grobar mlado, lepo ženo v črnini, ki nekaj šari po svežem grobu.
»Travo sejem,« odgovori mlada dama.
»Čigav grob je pa to?«
»Mojega pokojnega moža.«
»Zakaj pa sejete travo? Bo že sama pognala!«
»Vem, toda možu sem obljubila, da se toliko časa ne bom poročila, dokler ne bo njegovega groba prerasla trava...«
videz — ničemrne ženske se j® preoblekla v črno večerno obleko, si prečesala lase navzgor, da J* prišel njen lepi in nežni tilnik do vse veljave. Nato je vzela iz umetno izrezljane skrinjice ovratnico 1* medlih biserov, prav takšno zaponko, uhane in prstan. Naposled j* stopila pred zrcalo in si naličil* obraz, čeprav je sovražila pobarvane trepalnice, jih je to pot vendar pološčila; ustnice, ki so bil# že same po sebi rdeče in vabljive, je pa pobarvala s karminasti® rdečilom. Zdaj ni bila več nedolžno dekletce iz gozdov, pastirica v kraljevski obleki, ampak svetovn jaška dama, dražljiva in zelo, zelo lepa.
Ko je stopila v jedilnico, so bil* skoraj že vse mize zasedene. \ kotu dvorane jo je ob eni izmed njih pričakoval Harry v smokingu. Bil je sam, znamenje, da njegova prijatelja nista stanovala v te® hotelu.
Viviana Je morala skoz vso veliko dvorano, če Je hotela priti do svojega moža. Zavedajoč se svoj« lepote, je pozabila na svojo p«* rojeno plahost in korakala mimo miz z dvignjeno glavo, vzravnana, nedostopna.
Bila je tako nedvomno lepa, d* so se oči vseh upirale vanjo. BoU slutila kakor slišala je šepet občudovanja, ki je završal med gost* in jo spremljal, dokler ni sedla.
Harry je takoj opazil, kakšno občudovanje je zbudila njegova mlada ženica. In ta uspeh ga J® spravil v nenavadno dobro voljo, tako da je bil do Viviane nežnejši kakor po navadi. Pozoren, ves iz* premenjen in ljubezniv je Viviano spet očaral, kakor jo je bil prvič, ko ga je videla. Zdelo se je, da J® postal spet nežni in strastni zaljubljenec prvih tednov.
Ta uspeh je Viviano še posebno podžgal. In v tem nedolžnem veselju si Je domišljala, da je zdaJ uganila, kaj zahteva od nje njen mož. In obljubila si je, da bo storila vse, samo da bi bila zmeroBJ najlepša, najbolj občudovana me<J vsemi ženskami in najbližja nje' govemu srcu.
xn
Viviana in Harry sta sedela terasi ob morju in pila čaj. P°r njima je ležalo slikovito pristani' šče Villefranche, potopljeno ognjeno luč zahajajočega sonca. .
Na nebu so se podili kopaš** oblaki, spajajoč se v gigants*" slike, ožarjene ob robovih z zla10 in rdečo barvo.
Viviana in Harry sta molče tesno drug ob drugem opazoval** to veličastno igro, ki se je vsa* trenutek menjala...	^
že nekaj dni sem je bil Hat*' spet do ušes zaljubljen v svoj mlado ženo. Zdela se mu je * mnogo lepša kakor prve dni nj“fl nega zakona. Njegova ljubezen > bila pač prešibka, da bi se zad«" voljevala sama s seboj; zdaj P* ko sta se ji pridružila še 1JU**L sumje in ponos, je zagorela s P‘ vim ognjem.
Viviana se je res čez noč sp* menila. Postala je živahna, skri nostno izpremenljiva, nič veči n dolgočasna in kar vznemirlj*
lepa.	,	nn
Kar ga je posebno mikalo K njej, je bila njena prostodušno-1 ki ga je sicer včasih razburja* zdaj pa spravljala v dobro v<w Njena čustva so bila še P°* pristna in nepokvarjena.	<y
če je Viviana kaj ljubila alj ® „ čudovala, je to prav tako 0 pokazala, kakor če je kakšno stv odklanjala ali mrzila. Pogosto # njena čustva tako prikipela, njenemu možu takšno burno stvovanje ni bilo vselej dobro 0 e šlo. Zgodilo se je že. da se m*1 'yo Viviana sredi ceste razposaJ® ^ obesila na roko — naspol šega
   i l:..v. 1;  	i,„lmr	u
naspol zaljubljeno
kakor
lajo zaljubljena dekleta lz pr° ^ cijskih mest. Vendar so zdaj staj ali takšni prizori čedalje J jjj, kejšl in že se je na tihem ve® jj da se mu bo naposled posrec»ov(, male provinclalke le vzgojiti Pr lady: visokostno, odličnjaško, htevno, svojsko in lepo.	j
Dalje prihodnl
Da francoskega zlata ni več v Pran-ciji, je prišlo na dan šele zdaj, devet mesecev po sklenitvi premirja med Francijo in Nemčijo. Takoj ob začetku francosko-nemške vojne je francoska narodna banka spravila vse svoje zlato na deželo. Ko so pa nemški oklepni oddelki prebili francosko bojno črto, je narodna banka sklenila poslati zlato v Ameriko. Z veliko naglico so spravili okrcg 40 milijard frankov' vredni zaklad v 14.000 vreč in jih poslali v Le Puy v Auvergni (na južnem Francoskem).. Toda še isti dan so Nemci prekoračili Seino priVcmonu. Z vratolomno naglico so Francozi prepeljali zlato v Brest.
14. junija so vseh 14.000 vreč zlata varno spravili na križarko »Emile Ber-tin«; njen kapitan je dobil zapečatena navodila, kaj naj naredi z dragocenim tovorom. Križarka je odplula na zahod ln se 18. junija zrsidrala v kanadskem pristanišču Hallfaxu. Ko je Pčtain
cifisti sc niti oborože-Izolacionisti se hoče-:amo doma, Evropo pa usodi. Tako imenovn-donakovčani, bi rekli red.) se zavzemajo za i ti ne bi marali odlo-
z ra ven
GENERAL MAXIME WEVCAND prejinji itevilkl te nam le pripetila ne-a pomota: po netrečm »menjavi Je pri-v članek o Weygandu tlika generala Ca-ina. Popravljamo pomoto i objavo prave slike generala Weyganda.)
VI mpao akMaH I IH ■ Klili ■ IRVII III II IIII 411II* II H I AAI1* večja hitrost pa več ko 400km na
1-1«^
^——avKSit vujnih imiin mm MLUbt
reflektorji, prisluškovalnimi aparati in	  '	.
8 Posebnimi ciljnimi napravami proti-	.
letalskega topništva, tako da nočni da se to utegne kmalu zgoditi. Sicer glavct svojega tovorn — hombnik, ki je sorazmerno počasen Pa Je smatrati, da je veliki bombnik I voHn"-(največja hitrost okoli 325 km na uro)' še vedno v razvoin.
AMERIKA. OROŽARNA DEMOKRACIJE
Švicarski list Neue Ziirchei Zeitung je priobčil prejšnji torek dopis svojega newyorškega dopisnika Adolfa Kellerja o ameriških pripravah za pomoč Angliji. Pisec skuša biti strogo nepristranski, zato so njegova izvajanja še posebno poučna. Pripomniti pa moramo, da ima dopis datum 10. februarja.
Predsednik Roosevelt je govoril o •arzenalu demokracije«. Kdor se pelje po Združenih državah, od obale do obale, od Atlantika do Pacifika in dol do Mehiškega zaliva, bo res videl, da Amerika zida takšen arzenal. Velikanska poslopja vstajajo iz zemlje, največ za letalske tovarne; čudno je le to, kako neskrbno pušča oblast ljudi v njih bližino. Povsod vidiš mlade, strumne vojake, vse športno trenirale. V Ameriki zori nov rod, večji, bolj žilav in bolj zdrav; to se opaža tudi pri ženski mladini.
Izraz arzenal ljudstvu ugaja. Enim žato, ker gre pri zidavi in napolnjevanju arzenala na koncu koncev vendarle samo za pripravljenost. A tudi takšna pripravljenost že silno veliko Pomeni. Zakaj, vojaško misli Amerika dvofrontno. a Vzhodna Azija je prav tako blizu kako^ Evropa.
Drugim prija izraz, ker ne samo uaznačuje vojno moč Amerike, ampak Jo tudi nazorno pokaže, obenem pa označuje vojno pripravljenost, ko je že tako rekoč v akciji. Cilj ji je po-tooč Angliji. Glede te formule je velika večina naroda složna; še bo'j kakor	--
:! r- i- glede narodne obrambe; le-ta se v tolikšnem obsegu ne zdi vsem resnično potrebna.
: Iz česa sestoji ta arzenal in česa je poln?
V	utrdbi Knoxu je spravljena večina zlata, ki ga premore svet. Zlato je Za vojno še zmerom potrebno.
Arzenal so pa po'ni tudi z orožjem. Predvsem z letali. Na nedavnem poletu iz Kalifornije na vzhod sem sedel v družbi nekega letalskega inštruktorja. Ne da bi bil izdal kakšno Volaško skrivnost, je mož odkrito in samozavestno govoril o velikanskem r.uzvniu ameriške letalske industrije.
■	Kako mogočno postaja pa ameriško y°i»o ladjevje, se vidi v San-Diegu ln v Long-Beachu v Kaliforniji, čeprav je večina mornarice daleč zunaj v Pticifiku. pri Havajskih ptokih, na manevrih. Le ameriška kopenska vojska je še zmerom neznatna, manjša
celo od švicarske, čeprav se od dne i hovno moč enotnega javnega mnenja, do dne množi z rekrutacijo. Pitts- Narobe! Čudovito je, kako močno se burgh, Fordove in Bethlehemske to-[mora čutiti demokracija, če tako od-varne postajajo skupaj z mnogimi krito razgalja svoje šibkosti. Kar v drugimi spet prava orožarna Amerike. • totalitarni državi skrbno zamolče, ob-
Ameriško zlato, vredno 8‘A milijarde dolarjev (700 milijard din), so skrivaj prepeljali v utrdbo Knox (Kentucky). Tako sta tam zdaj spravljeni dve tretjini vsega zlata na svetu. — Zgoraj: Fort Knox. Spodaj; Spravljanje zlata.
Duševna orožarna Amerike je kongres (ameriški parlament). Toda če poslušaš govore poslancev ali bereš poročila parlamentarnih odborov, ne boš dobil vtisa, da bi tod kovali du«
ravnavajo lu na ves glas. V senatnem odboru sme Knudsen meni .nič tebi nič izjaviti, da bo Amerika pripravljena šele čez mnogo mesecev. Minister Knox lahko mirno govori o šibkih
točkah oborožbe in Lindbergh se sme celo nofca delati iz naziranja, da bi Amerika rz:~’ no, da reši i____
Te debate ne <____
ameriško ljudstvo t vojne. Večina se hoče ne za vojno. Pacifisti sc vati ne marajo. ! jo oboroževati r~ prepustiti njeni ni appeaserji { v Evropi; op. ured.) l_
sporazumen mir; ti ne 1_____
čilne zmage na nobeni strani. I pa jc takšnih, ki bi hoteli Veliki taniji pomagati, ne da bi si pri sami prste opekli. Delavstvo je sodelovati pri ’
pa skuša svoje <_______
prodati; stavke so na dnevnem tako da država že grozi, da bo vso važno vojno industrijo sama prevzela.
O kakšnem herojskem poletu javnega mnenja, možnem samo tedaj. ka. dar gre za biti ali nebiti, ni niti govora. Parlament baranta s preziden-tom zastran vojnih milijard. Delavstvo baranta z industrijo za večje mezde. Ljudstvo baranta s poslanci za ceno, ki naj ga obvaruje vojne;
Nekateri kritiki mislijo, da je »arzenal demokracije« precej pozno prišel; hoteli bi — kakor n. pr. Hutrhins. predsednik čikaškega vseučilišča — da naj si Amerika zagotovi posredovalko vlogo in vodstvo povojne obnove.
Ali je vse to dokaz šibkosti ali moči demokracije?
Ameriška dinamika je dinamika brez jasnega duhovnega cilja, gibanje brez jasne smeri. V tem je tragika tako velikih množic in tako velikih držav.
In vendar j e nekaj na tem arzenalu demokracije. Fdina neoslabljena in neogrožena demokratska država se začenja šele zdaj zavedati svoje moči, ko druge že hromč; šele zdaj začenja na novo izmišljati, utemeljevati in osvajati si tisto duhovno nnd-lapo demokracije, ki ne more nikdar postati prava lasi. amnak zmerom samo 'kupnina novih odločitev in poštenega boja.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦•♦»•♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a
c'
-■ L.
V
zlata
Ber-
Nadaljevanje iz 5. stolpca
vodstvom admirala Georgea Roberta, polkovnika Emila Quarandela in majorja Yvona Vaneigea.
Francija razjjolaga tako še danes z drugo naivečjo zlato rezervo na svetu. Ni izključeno da bo ta okoliščina nekoliko vplivala na potek bodoče mirovne konference.
(
I
I
V
prosil za premirje, je moralo zlato brez odloga dalje, na pot proti Antillom. Na ladjo so prišli Angleški uradniki in povedali kapitanu, da so za prevoz zlata v Montreal že pripravljeni posebni vlaki. Kapitan je ppcsll Angleže, naj mu puste še nekaj časa za odločitev, češ da mora počakati na nova navodila iz domovine, toda ponoči Je odredil odhod križarke.
Najjosled je »Emile Bertln« le pri-sj>el z dragocenirij tovorom na otok-Martmiaue in se srečno zasidral. 22. junija so zlato prenesli na kopno in ga zakopali pod utrdbe. Britanska, mornarica odtlej ta otok blokira, a zakopani zaklad strdki 2000 mož pod
Nadaljevanje v 4. stolpcu pod (rto
WINSTON CHURCHILL
Izvlefiek iz knjige Reneja Krausa »Winston Churchill« (Filadelfija 1940)
(G), štev. 7.—J J. D. t.;
Podzavestno, polzavestno je Anglija	podlegala	njenemu	hipnotizmu.
Posebno angleška »inteligenca« je bila polna nekega skrivnostnega občudovanja do Nemcev. ; i i	i-.	,	-i	v	•* v • č
t	s	i	i a-	'	- a	i	r ■'*.	A
i-	N'	«<• •*	t ar	{•	■	-•
# i	.'■<	d	:	'	'
Tr;:	i;	>	:• g-5V	i	H -•
e =4% r' • i S s e5- |r»s	5
--ir	i	z	■' *	*, : :
: « ? s er ;c v ;	:	•	»
Sicer je Velika Britanija v začetku leta 1936. sprejela velik oboroževalni program. Ali splošna zmedenost je bila za njega izvedbo celo večja ovira kakor splošna letargija. Vsako ministrstvo je imelo svoje posebne načrte; in vsi načrti so bili drug z drugim navzkriž. Churchill je zahteval, da dobe kopenska vojska, vojna mornarica in letalstvo enotno vodstvo. Tega ni dosegel celih pet let — vse dotlej ne, dokler ni sam prevzel poveljstva nad celotno vojskoi to se je zgodilo po norveški katastrofi.
Churchill je slej ko prej spravljal parlament v zadrego s svojimi vprašanji. Tako je hotel vedeti, koliko zaleže letalska bomba, če prileti na ; vojno ladjo. Ali ne bi bilo možno, i da bi Nemci v dogledni bodočnosti vdrli na Angleško iz zraka? Kako misli vlada poskrbeti za prevoz živeža za 45 milijonov ljudi čez ocean? Kaj je ukrenila zastran plin-k’h mask in za obrambo civilnega prebivalstva pred kendr-nim napadom iz zraka?
Churchill je vztrajno zahteval, da mora vlada pritegniti delavsko stranko k velikemu delu za obrambo domovine Hkrati je odločno nastopil proti vojnemu dobičkarstvu. »Nikoli ne boste dobili delavstva na svojo stran, dokler bo ta sloj videl, kako si peščica brezvestnih ljudi grabi premoženje.«
To pot njegove besede niso bile docela zaman.
Delavci so prisluhnili. Leta in leta jih je Churchill navdajal z nezaupanjem, ker so videli v njem nasprotnika vsega., kar je po Tdečem zaudarjalo. Njegovo protiboljševiško poročilo in spomenice o stavki municij-skih delavcev v prejšnji vojni so mu bile vtisnile takšen pečat. Zdaj je začel dobivati prve pristaše pri malem človeku; good old Winnie (dobri stari Winnie) si je spet pridobil delavčevo zaupanje.
To zaupanje je hilo Churchillu potrebno. Vloga Ičasaudre, ki mu jo je
Ženih državah in v Kanadi. Enako je; brl predlagal že dve leti poprej, a; takrat Mr. Baldvvin ni marai priti na-; vzkriž z domačo industrijo. Zdaj se je; Churchill vrnil k svojemu prvotnemu; predlogu
A.menka je hudo daleč. Toda za; povprečnega Angleža je Srednja Evropa še mnogo bolj oddaljena. Churchill je skušal dopovedati svojemu narodu, kako strahotno se je izpre-menil zemljevid Evrope; v zahvalo si je nakopal splošno nepopularnost Svaril je Angleže, da bo prišel čas, ko bo Nemčija nesporen gospodar vse evropske celine. Zadnje dni pred padcem Češkoslovaške je dokazoval da more Nemčija misliti le na kratko vojno. Toda kadar bi se polastila vse celine, je. rekel Churchill, bi se nemški narodni socializem lahko do konca obdržal na oblasti, naj se vojna še tako zavleče. »Ce dohiti Anglijo njena usoda, bodo zgodovinarji še čez tisoč let strmeli ob misteriju naše politike.«
r
Wlnston Churchill in njegova žena odhajala zdoma med volivno kampanjo. (Leicester 1923.)
medtem ko je londonski tisk posvečal njegovim ugotovitvam le po nekaj vrstic, mu je toliko bolj prisluškoval zunanji svet. Ameriški dopis-n;ki so njigove govore brzojavljali dobesedno domov In kadar koli je govoril. vse'oj ga ie narodnosociali-stični t'sk vehementno napadel; zakaj berlinsko propagandno ministrstvo ga je b>'o progl is;lo za sovražnika nacizma št. 1.
11 marca 193R, so nemške čete vdrle v Avst-To Uvertura v novo svetovno vojno se je začela. Ali bo Anglija še mogla od'ož'ti kata-trofo? Izgub*1 a te b!,a rundo za mndo v oboroževalnem tekmovanju. Širili so se vznemirljivi glasovi o nesoglasjih zastran letalskega oboroževanja med vodilnimi člani vlade. Sicer je Mr. Chamberlain z železno roko zatrl tu nesoglasja; dovolil ni n*ti tega, da bi glasovi o njih prodTli p-eko časopisja v javnost. Prvič v britanski žurna'i-st'ki «e je zgodbo da so listi dobili svarilo naj bodo oprezni v svojih poročilih.
Toda mladi ljudje v J? AFu fRA~F je kratica za Poval A fr F arre = kraljevska letalska vojska; op ured 1 so cenzuro odklanjali Nikamor naprej j ne pridemo, so godrnjali PohUi niso t^tj,;. )eta's)re tovarne
i;* ši=*s. V-A :	-1	i
'i > rt d
Neville Chamberlain je doma rokej vil Z obstojem Češkoslovaške stoji in' pade čast zaveznikov. Ali je časti-' viedni birminghamski trgovec to razume)? Ali je vedel, da firma ne sme izgubiti kredita? Mr. Chamberlain je ostal utprodiren.
Obsedala ga je samo ena misel; ogromno londonsko mecto brani samo sedem protiletalskih topov. Pod težo tega nezaslišanega dejstva je svet doživel 28. septembra 1938 slovesni podpis monakovskega pakta. Ko se je stari mož, ki* je zunaj podpisal varnost britanskega imperija, vrnil domov. so ga množice sprejele z navdušenim vzklikanjem.
Zdaj pridejo na program pogajanja med Chamberlainom in Hitlerjem. Šlo je za vrnitev nekdanjih nemških kolonij. F -; r i \ vi-' t f:
i-c\ \(
3 '-.-i
t
'ir-
V •" • -•t 'C ' v
"f
? 1 '•&' c v - t V' ‘X l Vi t T	*
v r
? v- r. 1- -■ V--.
* h 5
A'
V * -,
'P v Sr i 3 v. I V
J •• 4
? i-
-r
-1 -z z
Ob marčnih idah so Hitlerjeve četi vkorakale v Prago. r >	•	a-,
» »j	*	'■
sem p; volj p prav t izmed
Ves teden nato je bila žalostna in je pretakala grenke solze; ko je pa prišla nedelja, je dejala: »Zdaj pa menda dovolj trpela in do-premišljevala, mislim, da sem tako dobra kakor kateri koli teh, ki sede v tej cerkvi bahati In naščeperjeni.«
In napotila se je naravnost proti cerkvi, toda ni prišla dalje ko do pokopaliških vrat; tedaj je zagledala pred seboj rdeče čevlje, kako plešejo proti njej. In prestrašila se je, se obrnila in se prav od srca pokesala svojega greha. Videla je, da še zmerom ni dovolj trpela.
Tedaj je sonce svetlo zasijalo in tik pred njo je stal božji angel v - *>’- icH kt Ea je videla
- X
nil z zeleno vejico, tam se je zablestela zlata zvezda. In dotaknil se je sten, že so se razširile in zagleda ie orgle in stare slike pridi-
deči čeveljčki
Napotila se je v župnišče in prosila, da bi jo tam vzeli v službo. Pridna bo in marna in postorila bo vse, kar le zna do plačila ji ni, da bo le pod štreno in pri dobrih ljudeh. Pridigarjevi ženi se je zasmilila in vzela jo je v službo. Marija je bila marljiva in preudarna.
Tiho je sedela v svojem kotu in poslušala, kadar je pridigar zvečer na glas bral sveto pismo. Vsi otroci so jo imeli radi; kakor hitro so pa pričeli govoriti o razkošju in lepotičenju, in si zaželeli, da bili lepi kakor kraljica, je zmajala z glavo. Vedela je, kako slabo je to.
Drugo nedeljo so vsi odšli v cerkev in jo vprašali, ali bi šla z njimi, toda žalostno je pogledala na svoje bergle in solze so ji privrele v oči. In nato so vsi odšli v cerkev, da bi slišali Gospodovo besedo, ona je pa sama odšla v svojo ' ki ie bila samo tolikšna, da
sta stala v njej stol in postelja-Sedla je in vzela v roke pesmarico in ko se je vsa pobožna zatopila vanjo, je veter prinesel zvoke orgel iz cerkve vse do nje. In tedaj je dvignila obraz in zaprosila: »O Bog, pomagaj mi!« In ta njena prošnja je priplavala do Boga.
3.	nadaljevanje
»Menda mi ne prisodite, da bi hotel narediti iz vas kuharico ali služkinjo. Toda poklic natakarice v dostojni restavraciji bi ne bil napak za vas. V poštev pride seveda le lokal v boljšem mestnem okraju, kamor zahaja dostojna gospoda. Po mojem takšna služba ni Poniževalna za dobro vzgojeno in krepostno dekle. In kaj pravite vi na to, Annie?«
»Ali bi bilo to res mogoče?« »Zakaj ne! Stopite jutri tja, ka-ttior vam pove tale naslov, in recite... recite samo, da ste Annie.«
Napisal ji je na hrbet pisemskega ovitka naslov nekje v bližini Picadilljrja. V Anninih očeh se je Utrnil srečen nasmešek, ko je vzela “Stek in prebrala naslov.
»Ali resno mislite, da bi...?« »Prepričan sem!«
»Toda oče...«
»Oče je privolil.«
Hvaležno je prikimala in zdajci začudeno pogledala svojega dobrotnika.
»Ne razumem vas. Pravijo vam Maščevalec — in toliko groznih zgodbic si pripovedujejo o vas. Ne morem in ne maram vsega tega Verjeti... Zmerom si dopovedujem, da je vse skup grda laž, morda zamenjava oseb. Ali ste tat... vlomilec... ali...?«
»To še ne pomeni mnogo. Ali jnar mislite, da bi tat ne mogel lePega dne storiti tudi dobrega in Plemenitega dejanja? Samo to vam rečem: zagrabite priložnost, Annie, Zaženite žalost in skrb; smejte se spet na vsa usta, na vse grlo! Zadajte vase in vedite, da vam nihče ne more storiti nič zlega, če hc.lite po poštenih poteh!«
»In vi? Vi se nikoli ne smejete?« »Ta hip se smejem. Pod to lepo krinko sc smejem. Nikar ne mi-slite, da moj zunanji izraz kaže nioje notranje, moje resnične občutke! In zdaj — lahko noč! Pa Vso srečo!«
Annie je segla v ponujeno desnic,. in čutila trden, topel stisk. Potlej je bila sama in se je zato-Ma v kos papirja, ki je bil na njem zapisan naslov... Nasmehnila ®e je bolj sproščeno in veseleje ka-0r vse te dni, ki se jih je spo-"nnjala. Potlej je odšla k očetu.
»V službo bom šla.«
Blackham je stisnil ustnice.
»Ali te je Maščevalec premotil?« »Da. Saj je rekcl, da že veš in ua ti je prav.«
»Torej me boš res zapustila?« *Ne. Saj bom zmerom prihajala domov. Kaj -meniš, oče, ali bo iz le moke kaj kruha?«
»Če ti je Maščevalec rekel, potlej drži. Bodi prepričana, Annie, da tl nočem biti v oviro. Marsičesa še ne razumeš — in če ti po resnici povem, tudi jaz sam še mnogočesa ne razumem... Vendar stori, kar ti svetuje. Prav gotovo ti dobro hoče.« , »Ali si ga ti že videl brez krinke?«
»Ne. še nikoli!«
»Kaj bi dala, da mi je videti njegov resnični obraz!«
Blackham je opazil na njenem vprašujočem obrazu, da mu nekaj Prikriva. In zdelo se mu je, da je v njenih očeh skrito več ko zgolj radovednost. Morda podzavesten utrip srca... Morda! In Blackham L vedel dovolj. Okoli oči mu je egei zaskrbljen izraz, zakaj zdelo ■\£*nu je, da za Annie ni prav... *°nuni postave so Maščevalcu noč rjdan za petami... in nekega dne...
* 86 Je spomnil Maščevalče-
naročila.
inf'»°Wi no na pošto, Annie. Zad-n3i čas je že.«
>}Ie se je oblekla in odšla. a "C*ham je vzel krinko iz omare, v 1° nataknil na obraz in odhitel &J?w,intonu, ki ga je že nestrpno £ife, oval- Blackham je snel Jet-fiow ove z n<>g hi ga odpeljal po »l1°,e.1n hodniku do vrat, ki Je pred »9“ že čakal avtomobil.
uro pozneje je stopal Storm ■	inton P° marmornatem
Je v?, u Proti vežnim vratom svo-
razkošne vile.
6.	POGLAVJE ^^Pričakovana Swintonova vrnili bila za njegove sorodnike Že v P^ci j o ko strela z jasnega.
drugo jutro ga je obiskal del , Swinton je bil bled in upa-•W,;,;endar na moč zadovbljen s .Beb°j- Svojo zgodbico je in ^ve?oval. kakor je pač vedel vidni1? * zakaJ mnogo ni bil ne ga lA.f10 slišal. Pred več meseci so Pelinu nek° noč zavezanih oči od-kipt, v neko tujo -hišo. Tam je v sv* Prebil šest hudih in neznančev,,. ,0lBlh mesecev. Neki mož s In	mu	^	Prinašal	hrano
hudijt	1 krat ga je obiskal sam
kip« 4 v podobi Maščevalca. O hiši, Bov«Jei.prebival P°1 leta- nl vedel leča*! ničesar in tudi svojega »Koit ni znal kaj prida opisati, doti ^ 0 d°lgo ste se vozili od on--sv°je hiše?«
Kakšno uro že.« je ste videli avtomobil, ki vas
»M pelial sem7<
Parkn Zavezane oči sem imel. V 11 Pred hišo so me postavili na
i
KRIMINALNI ROMAN * ANGLEŠKI NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P.
1
l
tl
is
noge — in preden sem utegnil od-, vezati črno ruto, je avtomobil zdrvel proti mestu.«
»Maščevalca, tega pretkanca, ste pa vendarle videli?«
»Da, trikrat.«
»Opišite mi ga, prosim!«
»Ne zmorem. Vsak opis bi bil ponesrečen poskus.«
»Kaj se to pravi?«
»Mislim namreč na njegov obraz. To ni človeški obraz! Sam zlodej, živ hudič mora imeti takšen obraz. Zdi se mi, da ni ne moški ne ženska...«
»Torej krinka! To že poznamo.«
»Ne bo držalo. Krinko bi bil videl. Glas je bil zvonek, zdaj zdaj tudi na moč podsniehljiv...«
»Kako velik je ta živi hudič?«
»Višji od mene. Morda meter osemdeset. Lepo je rastel, široko-pleč...«
Brent si je ves čas nekaj zapisoval, vendar vse skup ni bilo kaj prida, ker je tolikanj iskani Maščevalec imel tudi to pot krinko na obrazu. Po glasu bi pa ne mogel ne Swinton ne kdor koli presoditi človekove starosti; zato je Brent tako vprašanje rajši požrl.
»In kakšen namen je imel z vašo ugrabitvijo?«
Swinton je zavzdihnil. Videti je bilo, da o tem ne mara govoriti.
»Samo to bi lahko domneval,« je naposled menil, »da je Maščevalec blazen, človeštvo sovraži menda kar na splošno. Slehernega sovraži, ki mu gre bolje kakor njemu, in sploh vsakogar, kdor se vnema za dobre šege.«
»Ali ima\ morda kaj opravka z Ljudsko banko?«
»Zakaj? Banka je propadla kakor mnogo drugih velikih podjetij zaradi kupčijskih težkoč, stavk in izpadov. Saj to ve vsak otrok!«
»Morda pa Maščevalec drugače misli. Morda še niste slišali, da so med vašo odsotnostjo umorili sira Henryja Lusha?«
»Kaaj...?«
»Na našo veliko žalost je umor nedvomno dokazan. Nekaj časa pred tem ogabnim zločihom je dobil Lush prav takšno svarilo, kakor ste ga pred šestimi meseci dobili vi. Blizu Harmerjeve hiše so ga počili.«
Swlnton se je na moč prestrašil. Lush je moral umreti, on sam se je pa vendarle poceni odkupil za svojo nepriljubljenost pri Maščevalcu... Hudo preizkušeni mož od začudenja ni vedel, kaj bi delal.
»Samo tega ne razumem, zakaj je v poslednjem primeru moril in zakaj se je v vašem zadovoljil z ugrabitvijo,« je bolj zase modroval Brent. »Zdi se, da Maščevalec ni kdo ve kako logičen človek.«
*
Od tistega dne dalje so si radovedni prijatelji kar kljuko podajali pri Swintonu, Vsakdo je hotel iz njegovih ust slišati skrivnostno zgodbo. Večino obiskovalcev je sicer zavrnil, toda vsem, zlasti poslovnim prijateljem in imenitnikom, se res ni mogel zameriti. Lepega dne je dobil pismeno povabilo od Harmer ja, naj ga vendar obišče.
Popoldne tistega dne je odšla Roza k Reynoldsu in ga našla vsega zamišljenega v delo. Tako
zelo se je bil zatopil v oblikovanje nove slike, da je še slišal ni, ko je stopila v sobo. Zaznal je njeno prisotnost šele čez nekaj minut, ker je čutil, da mu nekdo gleda pod prste.
»Lej, lej, Roza! Kaj pa je vas prineslo?«
»Torej ste se vendarle zbudili. Harry! Ali moram res zmerom po vas priti, da vas spravim med
»FOTOGRAFIRAJTE ZA ,DRUŽINSKI TEDNIK'!« j
Pomlad je pred dnrrai; z njo bodo prišli dnevi, polni sonca in svetlobe, dnevi, ki so najlepši in najprimernejši za fotografiranje.
Ko boste zdaj hodili na izlete, ko se boste udeležili te ali one prireditve na prostem, ko boste v mestu ali na vasi doživeli kaj takšnega, kar zanima slehernega med nami, tedaj se spomnite našega klica:
»FOTOGRAFIRAJTE ZA ,DRUŽINSKI TEDNIK'!«
Za nas pride v poštev vse, kar je splošno zanimivo. Vsi kulturni, socialni ali gospodarski dogodki v našem javnem življenju, vsi športni dogodki, rekordi, posebnosti, razne tekme, nesreče
—	skratka vse razgibane in znači!ne'še novice v sliki Iz katerega koli področja razen z vojaikega.
Zanimajo nas takšne slike, kakršne s| vi sami želite videti in si jih radi ogledujete v kakšnem časopisu.
Vsaki sliki, ki nam jo pošljete, priložite tudi kratek in jedrnat opis dogodka in pa film, ki ga utegnemo potrebovati zaradi povečave. Film vam po uporabi vrnemo. (Komur to ne bi zadoščalo, naj si prebere natančni razpis v 32. štev. ,D. T.‘ leta 1840.)
Slike, objavljene v .Družinskem tedniku', honoriramo s 30, 50 ali 100 din, kolikor jih pač po njihovi vrednosti za nas ocnimo. S tim odkupom preide slika z vsemi avtorskimi pravicami v izključno last .Družinskega tednika'. Pod vsako sliko napišemo tudi avtorjevo ime!
Torej na delo:
»FOTOGRAFIRAJTE ZA .DRUŽINSKI TEDNIK'!«
ljudi? Venomer čepite v tej delavnici. Utrujeni in bledi ste videti.«
»Delo me priganja, zato ne utegnem počivati. Dobrotna muza mi včasih obrne hrbet, potlej pas moram pač s pridnostjo in trdim delom izsiliti zaželeni uspeh. Ali vam smem ponuditi skodelico čaja?«
»Ne, hvala. Prišla sem namreč zato, ker bi rada, da bi nocoj pri nas večerjali.«
»Ali naj sprejmem to kot ukaz ali kot prošnjo?«
»Kot proseč ukaz ali kot ukazovalno prošnjo — kakor hočete. Stvar je namreč ta, da bo tudi Swinton v gosteh.«
»Aha, tisti, ki je od mrtvih vstal! Ta zadeva mi je bila prav zares všeč. Dogodek nad dogodki! Bral sem časnike, toda zdi se mi, da tiči za tem še nekakšna skrivnost, ki je nočejo razodeti. Kaj se mu je pa prav za prav pripetilo?«
»Saj to je tisto, kar bi mi vsi radi izvedeli iz njegovih ust. Harr ry, morate priti. Morate — ste me razumeli?« je vprašala in ga priliznjeno in zaljubljeno hkratu pogledala. »Veste, Harrv, zadeva se tiče nas vseh.«
»Kako pa spet to mislite?«
»Po Malcolmovi teoriji vendar.«
»V ta razodetja ne verujem preveč. Po načelu doslednosti bi moral torej biti vaš oče kot nekdanji ravnatelj Ljudske banke priti prvi na vrsto. Kolikor pa vem, mu doslej še ni nihče grozil s kakšno ugrabitvijo in ga tudi sicer ni nadlegoval.«
»To se lahko še vse zgodi. Pošteno v skrbeh sem, Harry, zlasti zdaj po tem strahotnem atentatu na sira Henryja. Ta zlodej, hočem reči, Maščevalec je prav gotovo do kraja blazen.«
»Torej je najpametnejše, da prisilite E.enta, naj lopova aretira. Blazneži so nevarni občestvu in jih je treba spraviti na varno...«
»Le norčujte se... Iti moram, toda prej mi še povejte, ali pridete,« je nesapno drobila Roza.
»če vam je res toliko do tega...«
»Da. mnogo mi je do tega.*
»Potlej drži! Domnevam, da se bom moral držati leseno ko lipov bog. Kar groza me obhaja, ko mislim, da si bom moral nadeti oklep iz trdo oškrobljene srajce.«
»Vi barbar!« je zagostolela, presrečna. da ji ni odrekel. Vsa zadovoljna je odšla.
Ko je ReynoJds prišel zvečer, je Swinton že sedel v naslanjaču pri Harmerjevih. Poznal je že starega Kresnika, saj je imel nekoč zveze s propadlo banko. Močno se je začudil, ko ga je v blesteče razsvetljeni sobani opazil vsega izpreme-njenega.
»Zdravstvu j te. Revnolds! 2e dolgo se nisva videla, čul sem, da ste postali znamenit umetnik. Od srca me vese!!.«
»Nikar, od vašega pretiranega hvalisanja se bom še prevzel. Rečem pa, če bi mi vi odkupili kakšno sliko in jo obesili poleg svojih Co-rotov, Gainsboroughov in Constab-lov — da, potlej bi moj umetniški ugled že zrasel.«
»Saj vendar že imam enega Rey-noldsa — samo da je umetniku Joshua ime, ne Harry...«
»Zame je že to laskavo, da imava isti rodbinski imeni,« je malce zafrkljivo dejal Harry.
Pri večerji se o 8wintonovih doživljajih niso nič menili, vendar je Reynolds bral Harmerju z oči, kako ga žeja izvedeti podrobnosti o tovariševi ugrabitvi. Pri kavi v
Levi za Afriko
Levi, ki jih gojijo v leipziškem živalskem vrtu, potujejo po celem svetu, da, celo nazaj v Afriko, v domovino zveri pridejo. Prvi lev — leva imajo tudi v grbu mesta Leipziga — je prišel v to mesto leta 1877. 6. maja leta 1881. so se pivič skotili levici v živalskem vrtu, ki še danes obstaja. Od leta 1881. do 1891. je šest levinj skotilo skupaj 99 mladičev, od katerih jih je 77 ostalo živih. Na koncu preteklega stoletja je bilo v Leipzigu več ko 200 levov.
Ta veliki uspeh, ki je zbudil pozornost tudi v strokovnih krogih, je imel za posledico ustanovitev vrta, v katerem bi se levi svobodno gibali, kakor se gibljejo v berlinskem živalskem vrtu. Zdaj se okrog 50 levov svobodno sprehaja po leipziškem živalskem vrtu. V zadnjem desetletju se je število teh zveri tako povečalo, da so že leta 1936. »krstili« tisočega levčka.
Leipziška »tvornica levov« že od nekdaj zalaga živalske vrtove, kroti-telje in cirkuse vsega sveta s svojimi levi. Celo v mnogih afriških zverinjakih naletimo na kralja puščave, ki so ga v Leipzigu odgojili s cucljem. Koliko stane odrasel lev? Točne cene ne moremo ugotoviti, ker vrednosti zveri ne določajo samo po vrsti in zunanjosti, temveč tudi po zdravju, starosti in spolu. Kljub temu pa lahko imamo ceno 4 do 6 tisoč mark za
m po svetu
OD— --------
povprečno ceno te zveri. Posebno dragoceni so levi z dolgo grivo pod vratom, ker so zelo redki.
Če upoštevamo, da stane žirafa 10.000 mark, slon 15.000, indijski nosorog pa — na svetu so v ujetništvu samo trije — celo 40 do 60 tisoč mark, lahko rečemo, da je kralj pustinje Se poceni. V leipziškem živalskem vrtu se vsako leto skoti okrog 35 levov. Stotine izmed njih dosežejo »visoke položaje« v dreserskih skupinah ali v filmu.
Deutsche Zeitung, Amsterdam.
Varčevalni ukrepi na Nizozemskem
Jeseni so na Nizozemskem uvedli nakaznice za premog za domačo uporabo, zdaj so pa tudi za druge življenjske potrebščine izdali nove ukrepe. Zaradi obilnega klanja perutnine
—	ki je bilo pa neizbežno zaradi pomanjkanja uvoza hrane — je pridelek jajc zelo padel.
Zato pride od jeseni dalje samo eno jajce za osebo na teden. Prav tako bodo racioniranje kruha in
moke razširili tudi na drugo pecivo, posebno kolače in slaščice. Moko, ki jo bodo prihranili pri slaščicah, bodo uporabili za peko posebnega k;ruha in peciva, namenjenega mladini od 14. do 21. leta
Zdravniki vztrajajo na tem, da je treba po vsaki ceni odraščajoči mladini priskrbeti zadosUio prehrano, češ da )e to dosti važnejše kakor pa neomejena prodaja slaščic.
Neue Zurcher Zeitung.
Ali je mesečnost dedna ?
Nekf profesor je ugotovil, da sam, njegova žena in njuni štirje otroci ponoči nevede okrog hodijo. Doslej je bilo znano, da motnje v prebavi, psihološko in epileptično stanje utegnejo povzročiti mesečnost.
Sele o primeru rodbine tega profesorja, ki je hodila na skupne sprehode v nočnih urah in morda obiskovala strehe sosednih hiš. so nekateri menili, da je to nedvomno dedna lastnost.
Pozneje so ugotovili, da profesor izhaja iz mesečne rodbine in da se je oženil • svojo tetoi tako so njuno mesečnost podedovali tudi njuni otroci. Pri opazovanjih so tudi ugotovili, da v tem primeru mesec ni Imel glavne vloge. Imel ni nič večji vpliv kakor žarki električne razsvetljave, ki so iz sosednega prostora pa dali v spalnico.	Can,	Clkago.
sinjem salonu so naposled vendarle načeli pogovor.
»Nimam kaj prida povedati,« je rekel Swinton. »Dva dneva pozneje, ko sem bil dobil grozilni opomin, je nekdo vlomil pri meni. Vlomilec mi je ovil čez vso glavo debelo ruto in me odvlekel v nekakšno klet, kjer so me mučili šest dolgih mesecev.«
»Mučili?« je vprašala Roza vsa v ognju.
»Da, da — in še kako! Ali si lahko mislite, kaj pomeni za človeka naše družabne stopnje, da mora preždeti v temni kleti toliko dni in toliko noči, ne da bi videl poštenega človeka, se z njim pogovoril in zaužil človeka vredno jed? Le včasih se je prikazal neki lopov s črno krinko na obrazu, še redkeje pa nepridiprav, ki se baha z vzdevkom Maščevalca. Nepridiprav, ki mi je nadrobil to grenko juho... Papirja so mi dali, da sem lahko pisal, pisem kajpak ne! V dolgih nočeh se mi je zmerom zdelo, da bom zblaznel... In podgan je bilo v tem ,salonu*... uh!...«
»In zakaj vse to?« je s čudnim naglasom vprašal Reynolds.
»Zakaj? Zato, ker ta hudič v človeški podobi, ta blazna zver vse sovraži, ki so imovlti in spoštovani. Zakaj je moral Lush na tolikanj zverinski način iz sveta? Harmer, opominjam vas, da stvar še ni pri kraju! Tudi vas je nekoč omenil.«
»Kdo me je omenil, kdo?« je ves preplašen planil bogataš.
»Maščevalec! Da, da, prav vas je omenil. Rekel vam je... oh, saj ne vem, kakšno psovko vam je prisodil...«
Roza je začela drhteti ko šiba na vodi. Tudi Harmer se je nemirno presedal. Ker pa ni bil strahopetec, Je brž skril svoje razburjenje za zaničljivim nasmeškom.
»Naj le pride! Pripravljen sem! Pokažem mu. pritepencu pritepene-mu! In kaj pravite vi k temu, Harry?«
»Bilo bi mnogo zabavnejše, ko bi ne bilo tako resno. Ne gre mi pa v glavo, zakaj ga policija še zmerom ni prijela.«
»Ne zna še čudežev delati,« je brž vskočil Swinton. »O sebi lahko rečem, da še pojma nimam, kje sem bil ujet. Spoznati bi ne mogel zdaj ne ječarja ne Maščevalca, če bi ju videl brez krinke. Presneto namazan je ta falot. Ljudi im-’., ki mu spretno pomagajo — in vsi pomagači morajo imeti na debelo masla na glavi, zato ga ttidi ne izdajo, še za nagrado ne.«
»In vendar je zmerom tako neroden, da svoje žrtve prej posvari «
»To samo dokazuje, da je pretkan tič, ki zmerom veruje v svojo zmago.«
Swinton je prikimal. Da bi odvrnil družbo od neprijetnega pogovora je brž poprosil Rožo, naj vendar kaj veselega zaigra na klavirju.
Reynolds ji je izbral sonato, ki jo je posebno dobro igrala, in se ustopil poleg nje, da bi ji obračal nr'a. Toda v tistem trenutku, ko je hotela začeti, je potrkalo in vstopil je sluga. Prinesel je pismo na pladnju.
»Ne zamerite, gospod. Nekdo je prinesel pismo za gospoda Rey-noldsa — In mislil sem si, da je nemara kaj važnega.«
Reynolds je ves začuden vzel pismo s pladnja. Na ovitku je bilo napisano edinole njegovo ime.
»Prečudno 1 Kdo neki mi ima kaj pisati — in prav sem na vaš dom?«
Skomigaje z rameni je odprl ovitek. Notri Je bil le bel listek In na njem narisana z rdečim pisalom — tehtnica.
»No... zdaj še jaz...«
»Maščevalec!« Je hlipnll 8winton. »Zdaj ste vi na vrsti...«
7.	poglavje
Trije pari oči so se željno čakaje uprli v Reynoldsa. Slikar je nekaj trenutkov obračal papir, naposled ga je zmečkal in ga med smehom vrgel pred kamin.
»Menite mar. da je to zgolj šala?« je razburjeno vprašal 8winton.
»Prav gotovo Je le pomota. Ne vem. kakšen vzrok bi utegnil Imeti Maščevalec, da bi meni stregel po življenju.«
»Saj ste bili tudi vi udeleženi pri Ljudski banki. Zdi se, da bo zanj to zadosten vzrok,« je nekam plašno pripomnil Swinton.
Reynolds je stresel z glavo. Z vso vnemo se Je upiral, da bi moral smatrati Maščevalčevo grožnjo za resno. Stopil je k Rozi in jo poprosil, naj sede za klavir. Toda dekle je bila preveč razburjena.
»Malcolmu bi bilo treba pri priči sporočiti,« je menila s tresočim se glasom.
»Tako je!« se je pridružil Swin-ton. »če bi Harry okusil samo teden dni mojega trpljenja, bi zdaj ne vihal ustnic v zaničljiv nasmešek. Ničesar ne smemo opustiti, da končno policija vendarle najde za tem morilcem sled. Spomnite se samo ubogega Lusha!«
Dalje prikodnjii
SOBOTA, 22. MARCA
urad. češ da je Moore zastopnik tvor- i>-'j< »a .(uiek in .)< >> u m.oo: Napovedi 17.30: nioe smctk in mora zato že iz hvalež- n'!"k.1',	• 'V’-'1' *• .Ju-ksamUr .[« '{»J*'-
pri 'k u\irju sr I>. K; s.v n rov 18,20: PjoM-e
no-.li zmorem kaditi.	j	ig.-o: sinm,; n,.-,	mu«.-m-« <«. .ir. liu.ii.lf
Naposled ;e 'v Mcore poi-ceil na ne- Kokrici is.co: .\apuv .n, |,. ri>.-iia 19.25: Na-kem drugem po»-.č*iem uradu, od to- i eim.«!;.« pve.ia*anie »9.«o: iMnS'c 10.50: Do-
, ,	...	,	,	h‘1 lmnnt /: lia-.c 20.00: IV-lin Si.n-a, l.osarja
varne za izdelovanje sm;:tk je pa debil j iu ltl.imra poj« na Zlata <;jungjenao. j>rf lepo nagrado. Kajti za smotko — in j klavirju u i*r..r m. i.ipov#e_k 20.w: pint.'« to je samo v Ameriki mogoče — ki jo : 22.00: Napovedi, poročila. Konce ol. 22.20.
je Moore kadil pri poroki. ?o se začeli ;	petek,	21.	marca
kadilci na moč 'zanimati In odtlej gre J _ ##:	po7(irav	7	05;	^	,„iro.
sijajno v denar.	,••11« j.is; pi..».v 11.00: šolska ura 12.00: pi«.
|	š;'e 12.30:	Poročila, objavo 13.00:	Napovedi
;	13.02: Radijski orkester 14.00: Ni.pove.li 14.10:
Tujskoprornetno porodilo: Smuk v planinah
H Knin linnilllll 17.30: Narodne pesmi pojo sestre Stritarjeve A II 1 U lij UIllljAnH 18.10: Zenska ura 18.30: PloS^e 18.40: Fran
coJeina (s dr. Stanko l.olien) 19.00: Kapo-
00 20. 00 26. MARCA 1941.	vodi. porooiia, »m««; «.«> Aktualna ura:
Strokovna socialna Šola <£. Jože lomo) 19.40: actdtbk on uAnrA	l*loSr'c 19.50; Izseljenski! poročila 20.00i Ra*
ČETRTEK, 20. MARCA	orkpst(.r 21 00. Sonatna ura II. ea vi-
7.00: .Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poro	olino in klavir: ga. I.otte lViinifiarten (violi-
čila 7,15: Vlofife 12.00: PloSft* 12.30: POrotrla,	na) u. prof. M. Lipo\^<*k (klavir) 22.00: Na*
objave 13.00: Napovedi 13.02: Plesne pesmice	poverli, poročila. Konec ob 22.20.
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poro-eila 7.15: PJošre 12.00: Ploš-e 12.30: Porodila, objave 13 00:	Napovedi	13.02:	Plošče	14.00:
l*o robila 17.00:	Otročka na 17.30:	PloSče
17.50: Pregled	sporeda	18.00’	Radijski orke-
-!,er 18.40:	Vojno in kreditno gospodarstvo
(ti. dr. Jon. Mihelak) 19.00: Napovedi, porodila 19.25: .^mursko-rotia.škoko/janski okruj (g. dr. P. Strmš.k) 19.40:	Plos<e	20.00:	O zunanji politiki	(£. dr.	Alojzij	Kuhar)	22.30J
»Iz Celja v 0’elje«. Potovanje po šmarsko-rogaSkoko/janskeiu okraju. Besedilo napisal dr. Pavel .Strmšek 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23.00 ur?«
Srbi še niso dali tretjega in četrtega v državno ligo. — Tri tekme z Madžari
V izraziti prehodili dobi, ko se zima nerada poslavlja, a je pomlad še nebogljena, je športni -spored cb nedeljah sicer pester po obsegu, toda ni več ali še ni pravega razpoloženja. Pripadniki zimskega športa spravljajo pod streho, kar se še da; v odmaknjenih krajih se še veselijo ugodnih snežnih pogojev. Toda koledar kaže neizprosno, da smo na pragu pomladi. Po drugi strani pa se ostali športi še ne morejo prav razmahniti, vsaj v našem ožjem okolišu. Prireditvam., ki se sedaj odvijajo pri nas, gre v najboljšem primeru značaj boljših treninge-v.
V Planici je imela smučarska mladina svoj praznik, Udeležba je bila zadovoljiva, borba estra, uspehi dobri. Z zadovoljstvom smemo zabeležiti da se je tekmovanja smela, udeležiti tudi srednješolska mladina.
Prvenstvo Ljubljanskega zimsko -športnega pocUaveza v alpski kombinaciji je bilo na Krvavcu. Prireditev je organizirala zelo debro Smk Ljubljana. Zmagal je inž. Marjan Šorli.
*
Kolesarji, organizirani v Slovenski kolesarski zvezi, so hoteli pod konec prejšnjega tedna imeti svoj letni redni občni zbor. Izbrali so si za to reč Maribor. Poleg' zastopnikov naših klubov In vodstva kolesarske zveze so se na zborovanju sestali tudi interesenti iz Zagreba in Beograda, 1:1 se v medsebojni borbi, kdo je in kdo ni legalni vrhovni predstavnik cestnega športa, potegujejo za naklonjenost Slovencev kot jezička na tentn oi. Ne zamudijo nobene take prilike naši športni tovariši iz Zagreba in Beogr-da! Pa so se Slovenci izkazali z zelo majhno resnostjo in niso na občnem zboru prišli niti preko uvodnih formalnosti: niso se mogli zediniti v : n, kdo naj ima glasovalno pravico in komu naj ne pritiče. Prisotni zastopnik oblasti ;e zborovalcem nujno nasvetoval, naj to-reč dobro premislijo in jim je dal tudi za to potrebni čas: po 14 dneh naj se spet sni"' n naj občni zbor nadaljujejo. is. .. kolesarji že od nekdaj niso jemau discipline in strumne organizacije z najresnejše strani. Pa bi le bilo dobro in p?.metno, če bi hoteli tvegr ti poskus in slediti nekaterim drugim športnim panogam ki so v svoje vrste u ve J le toliko potrebni red. Sicer ne bo dobrega konca!
NEDELJA, 53. MARCA
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Tamburaški orkester 9.00:	Napovedi, poročila 9.15: Plošče
9.30: Komorni trio. Sodelujejo: gg. Avg. Ivan« čič (viola), ,T. Gregorc (klarinet), 11. Svetel (klavir) 10.15: Verski govor (g. dr. Gvido Kant.) 10.30: Prenos eerkvene glasbe iz cerkvo sv. Tirila in Metodi 11.00:	Plošče 11.45:
Akademski kvintet 12.30:	Objave, poročila
13.00: Napovedi 13.02: Nedeljski koncert. Sodeluje g. Ivan Rueh in Radijski orkester. !>«• rigent: 1>. M. -Sijnnec 17.00: Kmet. ura 17.30: Plošče 18.15: Narodne pesmi poje gdč. Poldka Zupanova, s harmoniko spremlja g. Avgust Stanko 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Slovenska ura 20.30: Koncert operne glasbe. Sodelujejo gdč. Milica Polajnar gospod Andrej Jarc in Radijski orkester 22.00:	Napovedi,
poročila 22.15: Prenos lahke glasbe iz Nebotičnika. Konec ob 23.00 uri.
s;;::::::::::::::::::::::::
PONEDELJEK, 24, MARCA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orke pter 14.00: Poročila 17.30: Radijski orkester 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) 18.?0: Plošče 18.40: Rasna sestava našega prebivalstva (g. dr Božo fckerl) 19.00: Napovedi, poročila 19.25:	Nacionalna ura
19.€0: Plošče 19.50: Deset minut zabave (g. Fr Lipah) 20.00: Prenos iz Zagreba: Svečani koncert zagrebške Filharmonije Dirigent Kre-šimir. Baranovie 22.00:	Napovedi, poročila.
Konec ob 22.20 uri.
kupite blago za obleke in manufakturo vseh vrst v odlični predvojni kvaliteti po najugodnejših cenah v
•••••••••• »••••• ••}•••••
»s::::::::::::::::::::::::::::::::::::: :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: »•••••S*••••••••••••••••••••••••••••••••
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t
••(••••••••••••c•«■»••••■•••••••»•••••«•
•♦•••»••••••••••••••♦•M*« •••••• •£••••••
••••••••••••••••••••••••••
•••••••••••••••••••••••••••••♦•J••••••••
••♦••••••••••••••••••••••••♦•••♦•••••••J
••••••»••••••••»•••••••••••••••••••••••J
 -------------IH::::::
::::::::
........	.mm.
»••tsiii tifiiifi »•••••••
>•••••••
* %••••••
•••••••»
18818 «•••••••
UMiMf ••••••••
•••MM# ••••••••
!••!!!!!
manufahiuvi
2Vovafe
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG
PRI NUNSKI CERKVI
TOREK, 25. MARCA
9.00: Napovedi, poročila 9.15: Verski trovor (Msgn. Jože Jagodic) 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 10.00: Plošče po željah 10.45: Kmečki trio 11.30: Koncert, pevskega zbora Državnega učiteljišča 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02 Radijski orkester 17.00: Kmet ura 17.30: Citraški dueti 18.15: Materina pet. Po Chr. Andersenu za radio napisal France Kunstelj 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nacionalna ura 19.40: Praznični koncert. Sodeluje n. Rudolf Zupan, član zagrebško opere in Radijsk? orkester 21.00: Plošče 21.15: Cimermanov kvartet 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23.00 tiri.
II iuJhl
::::::::	<4JNw
MMM*4 MMMCI
«••••••* m—mmmm—mmmmmmmmmmm
««■».. - w - -••••••••••••••••••••••••••*
••••••••••••••••••••••••••a
•••••••••••••••••••••••••••••••<•••••••*
♦••••••••••••••••••••••••••••••••••••••J
ssssts;ss:ssssssssssssts:sTtsss;stss5s;s
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: MMMMMMMŽi ••«••••*•••••••• •»•••••••••*•••••?••••••
SREDA, 26. MARCA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Pisan venček veselih zvokov 12.00: Ploščo 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Klavirski koncert. I/vaja ga Prof. Silva Hraiovec 14.00:	Poro^la 17.30:	Plošč«
17.45: Mladinska ura 18.40; Različni značaji z ozirom na čustva (g. dr. Stanko Gogala) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nacionalna ura 19.40: Plošče 20.00: Koncert zbora Glasbene Matice 21.00: Plošče 22.00; Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri.
Poravnajte naročnino
NAJNOVEJŠI ŠLAGERJI ZA PLES IN PETJE VEDNO NA PLOŠČAH
Klubi, ki gojijo lahko atletiko, se sedaj razvrščajo v prirejanju tekov čez drn in stm. Za Železničarjem je bil tokrat Maraton, spet mariborski klub, ki se je opogumil. Tekmovali ko ju-piorji in seniorji; udeležba jo bila omejena n . krajevno konkurenco.
Za prireditve te vrste je sedaj prava sezona. Kdaj bodo sledili močnejši klubi, zlasti ljubljanski?
Glavno zastopstvo MEINEL & HEROLD, MARIBOR
Zahtevajte brezplačne sezname l
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strl tor leva ul.©
pri frančiškanskem mostu
v«a»ovrstna otaia, taijnogiedi, tojnomen, caromeir, ntgfomuri, itd. Venka izbiri tir. ztetjnme in srebrnine. Samo »vriiiclna optika	Cenit	brezno
NEKADILEC POSTANETE t treb dneh t 0* sim zanesljivim »n popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotino!« — VHika tteklenlc* din 70*— mata din 60*— PoSdJa po povtet-ju »Jugopatenta Ljubija na. Pvoržakova 8. Ifičemo zastopnike
ULTRAVIOLETNI ŽARKI go vir edravja In lepote 8ončite se doma e nafo patentirano ultravioletno obsevalko »OKIGINAl ItVB«, ki Vam nudi zdravje In lepo rjavo polt. Zahtevajte brezplačno prospekte. »Jugo-patent«, Ljubljana. DvorZakova 8. — ifičemo preprodajalce
CVETLIČNI MED in la medico dobite naj ceneje v Modami, Ljubljana Židovska ul. 6.
JABOLKA štajerska, kanada m razne, k K 6, 0	12 diu bruto-neto tranko postaja kup'1*
povzetje, razpošilja: Tostržin, Maribor, Pobrežje 1
POSTRANSKI ZASLUŽEK ZA VSAKOGAR. Za
atopniko interesantnih knjiK sprejmemo V vseh krajih banovine. Ponudbo na upravo li" sta pod »Dobra knjiga«.
PARCELO manjšo ali večjo v bližnji okolici Ljubljane kupim piotl gotov^n. Ponudbe u* upravo »Druž. tednika« pod »Lepa lega«.
najnoveiši letošnji modeli v največii izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah
NOVA TRGOVINA
TYRSEYA (DUNAJSKA! CESTA STEV. 36
nasproti Gospodarske iveie
ZAHTEVAJTE
ALKO" BBAWDY MEDICINAL
REALITETA
zavod za kupoprodajo nepremičnin le samo v Ljublinnl Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20
DOBIVA SE V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH
Zaradi kajenja ga niso hoteli poročiti
Newyork, marca.
Charles Moore, zastopnik neke tobačne tovarne pri Newyorku, so je pred nedavnim hotel poročiti. Na poročni urad, kjer naj bi ga poročili, je prišel s prižgano smotko in kadil tudi potem, ko ga j« uradnik opozoril, da se pri poročnem obredu ne sme kaditi.
Moore je s svojim kajenjem naposled spravil svate in uradnike v slabo voljo, tako da ga niso hoteli poročiti. Zadeva je potem priSla pred sodišče in javnost se je razdelila v dva tabora. Nekateri so grajali Moora, češ da je nespodobnež, ki se niti pri poroki ne more odpovedati svoji strasti; drugi so pa spet obsojali poročni
VOJNO ŠKODO
In druge drž. papirje kupujemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12
ta vse tmjmje Prozorno drl*-to isredno velik rezervo** črnila. H karatno iltlo l*ro-NaJlepS* darilo ta v»e prilike. »Juge,patent« Ljubljana. Dvo»-inkova S — Zahtevajta ceul*-Sprejmemo ta6topolke.
OKAMA MAZILO
It edravllnfto oefM CtrfO' *tt uipeb ort rai.ab oP** klinah ožuIJei.Jlh tolk**» r.urlb In »netjlb Itd. Ra n®* go doj^nčko« pri ko£n*® vnetju. itpu9.najib to hr*' •tab na temenu. *a f**' ookane orane bradavic«*
Dobi te » lekarnah In drogerijah.
Ljubljani; *a tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.