VESTNIK LETO n KOPER, 12. JULIJA 1957 OKRAJA KOPER ŠTEV. 26 v g E B : M A Odloki, odločbe in sklepi OLO 214 Odlok o spremembah in dopolnitvah proračuna okraja Koper (okrajnega proračuna) za leto 1957 215 Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi Kmetijskega posestva Brič—Puče il6 Odločba o spremembah odločbe o do volj e-" -iju za ustanovitev zadružnih poslovnih zvez v Kopru, Ilirski Bistrici in v Sežani in o potrditvi njihovih pravil 217 Sklep o dolžnostih Okrajnega higienskega zavoda v Kopru Objave občinskih ljudskih odborov Občina Ilirska Bistrica 218 Odlok o proračunu občine Ilirska Bistrica (občinskem proračunu) za leto 1937 Občina Izola 219 Odlok o javnem redu in miru Občina Koper 220 Odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno 221 Odkok o uvedbi občinskih taks 222 Sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta ObčinaPiran 223 Sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta 224 Odlok o spremembah odloka o plakatira- nju, reklami na javnih prostorih in reklamni servisni službi 225 Odlok o kategorizaciji poslovnih prostorov in o tarifi najemnin za poslovne prostore Občina Pivka 226 Odlok o višini najemnine za poslovne prostore 227 Odredba o najkrajšem poslovnem času v trgovinah Občina Postojna 228 Odlok o javnem redu in miru Občina Sežana 229 Odlok o javnem redu in miru 230 Odlok o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja na javni dražbi 231 Odlok o ustanovitvi, organizaciji in delu odredov predvojaške vzgoje Poročilo s seje OLO Sklepi OLO v volitvah in Imenovanjih Izvolitve in imenovanja občine Izola Oprostitev prometnega davka pri kupnih pogodbah, ki nadomeščajo razlastitve Register gospodarskih in zadružnih organizacij Zaključni računi gospodarskih in zadružnih orga-nizacij za preteklo leto Odloki, odločbe in sklepi OLO Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper ter 3. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni ist FLRJ, št. 13°56) je Okrajni ljudski odbor Koper ta seji Okrajnega zbora na seji Zbora proizvajalcev Ine 5. julija 1957 sprejel FLRJ, št. 51/53) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 5. julija 1957 sprejel ODLOČBO O SPREMEMBI ODLOČBE O USTANOVITVI KMETIJSKEGA POSESTVA BRlC-PUČE ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH 'RORACUNA OKRAJA KOPER (OKRAJNEGA PRORAČUNA) ZA LETO 1957 1. člen V 4. razdelku proračuna izdatkov Okrajnega judskega odbora Koper za leto 1957 — »Tajništvo a zdravstvo« — se zmanjšajo: a) pozicija 2 partija 3—82 »Zdravstvene akcije« a din 200.000.—; b) pozicija 1 partija 3—90 »Pisarniški material« a din 24.000.—; c) pozicija 2 partija 3—90 »Kurjava« za din 9.000—; č) pozicija 3 partija 3—90 »Razsvetljava« za in 4000.—; d) pozicija 7 partija 3—90 »Dopolnitev inventa« za 103.000.—; V partiji 3—90 »Operativni izdatki« se doda ova pozicija 8, ki se glasi: »8 — Vzdrževanje prevoznih sredstev din 50.000.—«. _ * 2. člen Ta odlok velja takoj. -St. 03/4-84/187 Koper, 5. julija 1957 Predsednik OLO: Albin Dujc, 1. r. 15 Na 'rcdbe podlagi 26. člena Statuta okraja Koper ln 18- člena o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi Kmetijskega posestva »Brlč-Puče«, št. 1-329/1, ki jo je sprejel Okrajni ljudski odbor Koper dne 19. Januarja 1955, se spremeni tako, da se 7. točka glasi: »7. Konstituiranje podjetja se mora izvršiti do 31. decembra 1958.« St. 4976. Koper, 5. julija 1957. Predsednik Albin Dujc, 1. r. Na podlagi 26. člena Statuta okraji Koper in 59. člena Uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, Št. 41/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in ng seji Zbora proizvajalcev dne 5. julija 1957 izdal ODLOČBO O SPREMEMBAH ODLOČBE O DOVOLJENJU ZA USTANOVITEV ZADRUŽNIH POSLOVNIH ZVEZ V KOPRU, ILIRSKI BISTRICI IN V SEŽANI IN O POTRDITVI NJIHOVIH PRAVIL 2., 3. in 4. točka odločbe o dovoljenju za ustanovitev Zadružnih poslovnih zvez v Kopru, Ilirski Bistrici in v Sežani in o potrditvi njihovih pravil z dne 1. marca 1957, št. 4805/1 (Uradni vestnik okraja Koper, čt. 12/57) se črtajo. St. 4085/4. Koper, 5. julija 1957. Predsednik Albin Dujc, 1. r. URADNI VESTNIK Stran 190 Štev. 26 — 12. julija 1957 Okrajni ljudski odbor Koper je na predlog Sveta za zdravstvo z dne 3. junija 1957 ter na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 23/56) na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 5. julija 1957 sprejel naslednji S K L E P : Okrajni higienski zavod v Kopru, ustanovljen z od- Objave občinskih OBČINA ILIRSKA BISTRICA 218 Na podlagi 36. in 42. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/56) ter 10. in 24. člena statuta Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na svoji seji dne 24. maja 1957 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BISTRICA (OBČINSKEM PRORAČUNU) ZA LETO 1957 1. člen Proračun občine Ilirska Bistrica za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun z dohodki v znesku din 96,934.000.— in izdatki v znesku din 96,934.000.— II. Predračune /inančno samostojnih zarodov z dohodki v znesku din 29,275.500.— in izdatki v znesku din 43.098.500.— ter primanjkljajem dohodkov din 13,823.000.— III. Predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku din 1,933.000.— in izdatki v znesku din 6,340.000.— ter primanjkljajem dohodkov din 4,407.000.— 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku din 13,823.000.— se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v skupnem znesku din 4,407.000.— se krijejo z dotacijami občinskega proračuna. 4. člen Občinski ljudski odbor pooblašča svet za družbeni plan in finance, da koristi med eno in drugo sejo Občinskega ljudskega odbora največ 10% razpoložljive proračunske rezerve. Svet za družbeni plan in finance mora na prvi prihodnji seji občinskega ljudskega odbora poročati o vsakem izdatku iz proračunske rezerve, ki ga je izvršil med eno in drugo sejo. 5. člen Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1957 dosegli presežek dohodkov nad izdatki in to po prizadevanju delovnih kolektivov ali z uspešno organizirano izvršitvijo svojih nalog, dovoli in določi odstotek tega presežka, ki se vplača v posamezne sklade, preostali znesek se plača v proračun. Za sklad za nagrade se lahko porabi ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1957 toda največ 50% tistega dela presežka, za katerega dovoli Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora, da se vplača v sklade. To dovoljenje lahko izda Svet za družbeni plan in finance šele po pregledu zaključnega računa samostojnega zavoda za leto 1957. Zoper odločbo Sveta za družben plan in finance je dopustna v 15 dneh po prejemu odločbe pritožba na občinski ljudski odbor. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdrastveni za- ločbo št. 9719/1 z dne 27. decembra 1956, kot proračunski zavod, je dolžan na zahtevo okrajnega In občinskih sanitarnih Inšpektoratov brezplačno opravljati strokovno tehnične zadeve (analize, strokovna mnenja itd.), ki so potrebna za sanitarno nadzorstvo. St. 3962/1. Koper, 5. julija 1957. Predsednik Albin Dujc, 1. r. tjudskih odborov vodi veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14/85-1954) in odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Ur. list LRS št. 16-47/1956). 6. člen Nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih proračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi Sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper uporablja pa se od 1. januarja 1957. Št. 2040/1 Ilirska Bistrica, 24. maja 1957 Predsednik: Anton Gustinčič, 1. r. OBČINA IZOLA 219 Na podlagi 24. člena Statuta občine Izola (Uradni vestnik okraja Koper št. 19/56), 10. člena Odloka o javnem redu in miru OLO Koper (Uradni vestnik okraja Koper št. 9 in 21/56) ter 3. in 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 58/55) je Občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 14. junija 1957 sprejel ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI IZOLA 1. člen Vsakdo se mora vesti in ravnati tako, da ne moti dela, razvedrila ter počitka ljudi, in da ne dela škode ali ogroža varnosti premoženja ali zdravja ljudi. Vzdrževati mora čistočo in paziti na lepoto in zunanje lice mesta. 2. člen Zaradi varstva družbene discipline, ki je predpisana v prejšnjem členu, je prepovedano: 1. onesnažiti javne prostore ali poškodovati njihovo opremo ali predmete, namenjene za splošno rabo (klopi v parkih, nasade, itd.); 2. puščati na cesti, ulici, poti ali na drugem javnem prostoru nezavarovano vprežno živino, krmiti vprežno živino na javnih prostorih ali postajati z njo na mestih, ki niso za to določena; 3. prosto puščati živino, perutnino ali pse po cestah, ulicah, trgih, parkih, vinogradih in poljih; voditi pse po mestu brez nagobčnika; 4. rediti prašiče, perutnino, zajce, ovce, koze in druge domače živali na območju mesta Izola brez posebnega dovoljenja občinskega sanitarnega inšpektorata; 5. na območju mesta Izola na odprtem prostoru v bližini stavb in drugih naprav sežigati odpadke ali kuriti ogenj tako, da je ogrožena njihova varnost ali da smrad in dim motita okolico; 6. prati in izpirati perilo in druge predmete pri javnih vodnjakih; 7. napajati živino pri javnih vodnjakih; 8. kopati se v mestu Izola na obali od pap^ aArrigoni« do svetilnika in od tovarne IRIS o Mestne klavnice in 100 m dalje; čf.v 26 — 12. julija 1957 URADNI VESTNIK Stran 191 9. hoditi po mestu v kopalnih oblekah; io! metiti v kanale odpadke ali zlivati vanje smetljivo vodo; 11. zlivati na cesto, ulico ali trg vodo; 12. metati smeti in druge odpadke v morje; 13. odlagati smeti; gradbeni material in druge predmete na mesta, ki niso za to določena; 14. ovirati promet na pločnikih in drugih javnih prostorih z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se ti predmeti odstranijo; 15. poškodovati, uničiti ali odstraniti posode za odpadke; 16. na območju mesta in v strnjenih naseljih streljati z zračnim puškami, razen v prostorih, ki so temu namenjeni; 17. shranjevati čolne in druge plovne objekte izven pristanišča ali* izven prostorov, ki so za to določeni; Zaradi prekrškov iz tega člena, ki jih storijo otroci do 14 let, se kaznujejo starši oziroma neposredni vzgojitelji ali skrbniki, katerim je zaupano varstvo otrok, če so zanemarili nadzorstvo nad njimi. 3. člen V mestu Izola se morajo odpadki in smeti zbirati v posebne zaboje za smeti, ki morajo biti pokriti. Zaboji morajo biti pripravljeni, da jih ob določenem času izpraznijo in smeti odvažajo za to pooblaščene osebe Uprave komunalne dejavnosti. 4. člen Lastniki vprežne živine (goved, konjev, oslov in mul) v mestu Izola morajo iz hlevov redno odstranjevati gnoj ter ga redno odvažati izven območja mesta. 5. člen V mestu Izola se greznične jame ne smejo čistiti, gnoj ali fekalije pa odvažati, v času od 1. maja do 31. oktobra med 5. in 23. uro, v času od 1. novembra do 30. aprila pa med 6. in 22. uro. 6. člen Lastniki oziroma upravitelji zgradb in drugih naprav morajo zgradbe in naprave vzdrževati tako, da ne kazijo zunanjega lica mesta. j- 7. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznujejo kršitve določb, 1., 4., 13., 14., 15., 16. in 17. točke 2. člena ter kršitve določb 4., 5. in 6. člena tega odloka. Z denarno kaznijo din 200.— se kaznujejo kršitve določb 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke 2. člena ter kršitve določb 3. člena tega odloka. Uslužbenci Ljudske milice in za to posebej pooblaščeni uslužbenec uprave komunalne delavnosti Izola so pooblaščeni, da izterjajo kazen na mestu samem od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških iz drugega odstavka tega člena. 8. člen Lastniki živali, ki jih zadeva določba 4. točke 2 člena tega odloka, morajo živali odstraniti najpozneje v enem mesecu od dneva, ko je začel veljati ta odlok. 9. člen Upravno kazenski postopek za prekrške po tem odloku vodi občinski sodnik za prekrške. . 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati ^ o čistoči in redu« Ljudskega odbora mestne očme Izola z dne 10. februarja 1954. Štev. 01/1-2180/1 Datum: 14. junija 1957 Predsednik: Srečko Vičič, 1. r. OBČINA KOPER 220 Na podlagi 2. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 1/57) ter I. točke Odredbe o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Uradni list FLRJ štev. 29/56) je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 1. junija 1957'sprejel ODLOK O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU OD PROMETA NA DROBNO 1. člen Od prometa v trgovini na drobno se plačuje v letu 1957 občinski prometni davek po stopnji 2% od prodajne cene. 2. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno* se ne pobira: 1. na proizvode, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno; 2. na proizvode, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno; 3. na proizvode, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno; 4. na živila; 5. na koleke in poštne znamke, poštne dopisnice in vse druge vrednotnice; 6. na časnike, revije in knjige. 3. člen Občinski prometni davek od prometa v trgovini na drobno je dohodek občinskega proračuna. 4. člen Do uveljavitve tega odloka se občinski prometni davek od prometa na drobno obračunava po odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno z dne 4. avgusta 1956 (Uradni vestnik okraja Koper št. 55/56). 5. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Koper. 6. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Št. 935/11 Koper, 1. junija 1957 Predsednik: Mirko Jeterčič, 1. r. Na podlagi 24. člena Statuta občine Koper, prvega in drugega odstavka 6. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek.(Uradni list FLRJ št. 19/53) in v zvezi s 1. poglavjem — XX. razdelek priloge 1/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 13. maja 1957 sprejel ODLOK O UVEDBI OBČINSKIH TAKS NA OBMOČJU OBČINE KOPER L del 1. člen Poleg taks, ki se pobirajo po veljavnih predpisih, se pobirajo v občini Koper še takse, ki jih predpisuje tarifa v II. delu tega odloka. trn AD NI VESTNIK Štev. 26 - t2. futi). Stran 192 2. člen Občinske takse, ki se plačujejo na podlagi tega odloka, so dohodki občinskega proračuna. Načm uporabe in razdelitev se določi z občinskim družbenim planom. 3. člen Občinske takse se plačujejo v posebnih lokalnih taksnih znamkah, razen če je za posamezne tarifne postavke določeno, da se pobirajo v gotovim. 4. člen V primerih, ko je priznana oprostitev taks po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati takse, ki so predpisane s tem odlokom. Takse po tem odloku se tudi ne plačujejo v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji o tem vzajemnost. 5. člen Določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ št. 68/46) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami se primerno uporabljajo tudi glede taks, predpisanih s tem odlokom, če ni v tem odloku drugače določeno. 6. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izda svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora, za izvrševanje tega odloka pa skrbi oddelek za finance odnosno uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. H. del TARIFA Tar. št. 1:* Za vloge, ki se naslovijo na občinski ljudski odbor: Din a) za vsako vlogo — razen pritožbe 20.— b) za vsako pritožbo 90.— Tar. št. 2: Za vse odločbe, ki jih izda ljudski odbor in za katere ni drugače predpisano 76.— Tar. št. 3: Za vsako potrdilo, razen za živinske potne liste 60.— Tar. št. 4: Za odhod uslužbencev ljudskega odbora izven uradnih prostorov na zahtevo stranke, razen kadar gre za stanovanjske zadeve in za zadeve neznatne vrednosti: a) za pregled stavbišč ali prostora za naprave b) za pregled vse zgradbe ali posameznih prostorov, da bi se izdalo uporabno dovoljenje: 200.— do 5 prostorov 100— od 6 do 20 prostorov 200.— nad 20 prostorov c) za vsako pot uslužbencev izven uradnih prostorov na zahtevo 500.— stranke, ne glede na število uslužbencev 100.— Tar. št. 5: Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za gospodarske dejavnosti: a) za trgovska podjetja na debelo b) za trgovska podjetja na drobno 1.200.— in trgovine 720.— c) za agencije, komisijske trgovine trgovska posredništva in druga zastopstva d) za odpremniška podjetja (špedicije) e) za gradbena podjetja f) za izdelovanje umetnih in rudninskih vod g) za zasebno poklicno delo javnih pravnih zastopnikov, zdravnikov, inženirjev, geometrov, babic, živinozdravnikov in podobnih prostih poklicev h) za gostinska podjetja in gostišča: za hotele za restavracije in kavarne, v katerih se točijo alkoholne pijače, gostilne, krčme, bifeje, vinske kleti za penzione in prenočišča za restavracije in bifeje, v katerih se ne točijo alkoholne pijače za bare za mlekarne in obrate v katerih se točijo samo čaj, mleko in kava i) za podjetja za prevoz potnikov in blaga: za avtoprevozniška in avtobusna podjetja za avto-taksije za prevoz z vprežno živino j) za podjetja za čiščenje: dimnikov jam in kanalov za dezinfekcijo in dezinsekcijo k) za starinarnice l) za trgovine z orožjem, muni-cijo, razstrelivom, kakor tudi za obrate, ki proizvajajo orožje, municijo ali razstrelivo m) za odpiranje, prenos ali najem lekarne ali drogerije n) za proizvodnjo farmacevtskih preparatov o) za prodajo monopolskih predmetov na drobno p) za opravljanje bančnih in menjalnih poslov r) za informacijske pisarne s) za potniške, turistične, pomorske, rečne in izseljeniške agencije š) za posredovalnice za nakup in prodajo nepremičnin t) za kinomatografe u) za opravljanje ndustrijske proizvodnje v) za opravljanje obrtne delavnosti: s stalnim sedežem brez stalnega sedeža Pripomba: Takse po tej tarifni postavki morajo biti plačane tolikokrat, kolikor strok je zajetih v odločbi. Za dovoljenje za delo v pomožnem lokalu (podružnici) se plača ista taksa kot za glavno obratovalnico. Tar. št- 6: Za potrjevanje pogodb in drugih listin se plača: a) za potrditev vsake listine: za prvo polo za vsako nadaljnjo polo za potrditev vsakega podpisa, pečata ali oboje Pripomba: 4800.- 2.400. - 2.400, - 4.800.- 480.- 2-400.- 12.000.- 1-200.- 4.800.- 48.000.— 1.200.- 1.200.- 600.- 240.- 600.- 240- 480.- 720.- 960- 1.200.- 4.800.- 240.- 7.200.- 12.000.- 3.600.- 12.000- 2.400.- 24.000.- 2,400.- 900- 40- 25. - 26. - Štev. 26 — 12. julija 1957 URADNI VESTNIK Stran 193 Če se potrdi več izvodov iste listine, se za prvi izvod plača taksa iz te tarifne številke, za vsak nadalnji izvod pa 40 dinarjev od izvoda, ne glede na število strani. b) za overitev načrta po državnih organih na zahtevo privatne stranke 300.— c) za overitev cenitve posestva 250.— d) za overitev pogodb pri državnih organih: za novo pogodbo do 10.000 din vrednosti 75.— od 10.000 do 50.000 dinarjev 150.— od 50.000 do 150.000 dinarjev 300.— od 150.000 do 250.000 dinarjev 500.— nad 250.000 dinarjev od pogodbene vrednosti 0,25 "/o če se ne da oceniti 125.— za potrditev podaljšanja pogodbe se plača od takse 50°/o e) za overitev poslovnih knjig (od vsakega lista) 2,50 Pripomba : Te takse so oproščeni davčni zavezanci, ki vodijo knjige izključno le zaradi potreb državne administracije (trošarinski dnevnik, knjige o prom. davku, knjige o prometu deviz in valut ter podobno). Ta taksa se ne plača tudi za potrditev učne pogodbe po uredbi o vajencih. f) za overitev pooblastila 45.— Tar. št. 7: Za odločbo o kazni v postopku o prekrških, za katere je pristojen sodnik za prekrške: a) za izrek pismenega opomina ali ukora 50.— b) za izrek denarne kazni: do 1.000 dinarjev je 100.— nad 1.000 dinarjev 250.— c) za izrek zaporne kazni 250.— Tar. št. 8: Za glasbo v gostinskih javnih lokalih, če se ne pobira vstopnine: a) za glasbo na plesu, veselici in podobno za enkratno prireditev 200.— b) če je glasba ob določenih dnevih ali priložnostih, vendar več kot enkrat na mesec - mesečno 500.— Pripomba: Taksni zavezanci — prireditelji veselice morajo prijaviti glasbo najpozneje 24 ur pred pričetkom in plačati takso. Tar. št. 9: Za uporabo javnega prostora za postavitev stojnic, vrtiljakov, strelišč, cirkusov in podobno, se plača: a) gostinski obrati, letno od m* 10.— b) lastniki malih stojnic dnevno 50.— c) lastniki velikih stojnic dnevno 200.— d) lastniki stalnih stojnic letno 2.000.— e) kioski, letno 3.000.— f) vrtiljaki, dnevno 100.— g) čistilci čevljev, letno 1.000.— h) stojala za kolesa, za 1 m* uporabljenega prostora letno 300.— Pripomba: Javni prostor se mora uporabljati le po prejšnji prijavi in takojšnjemu plačilu takse. Družbenim organizacijam se sme znižati taksa od 10 do 80 "/o. Tar. št. 10: Za reklame, ki se zaradi materialne koristi obešajo, ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove ali v notranjosti javnih lokalov, na ograjah, v izložbenih oknih, na vozilih za javni promet in podobno ter za napisne table — firme se plača taksa, ki znaša letno: a) do 1/2 m2, letno 400.— b) do 1 m* ,letno 800.— c) do 4 m2, letno 1.500.— d) nad 4 m2, letno 2,500.— Pripomba: Taksa se plača samo za en izvod. Ta taksa se ne plača za reklame in oglase za kultumo-umetniške prreditve, na katerih se ne točijo alkoholne pijače in ki niso združene s plesom. Taksni zavezanec mora priglasiti firmo in površino napisne table do konca leta za prihodnje leto in plačati takso. Ce izobesi firmo med letom, mora to priglasiti 24 ur pred izobe-šenjem in plačati enoletno takso. Tar. št. 11: Za ponudbe na ofertalnih licitacijah ter državnih organov in zavodov, gospodarskih in družbenih organizacijah se plača glede na vrednost dela, za katero se daje ponudba: a) za vrednost do 20.000 dinarjev 500.— b) za vrednost do 100.000 dinarjev 1.000.—- c) za vrednost do 500.000 dinarjev 2.000.— d) za vrednost do 1.000.000 dinarjev 3.000.— e) za vrednost nad 1,000.000 dinarjev: 3.000 +0,015 "/o od presežka nad 1,000.000 dinarjev. Pripomba: Takso mora plačati ponudnik najpozneje ob začetku dražbe. Tar. št. 12: Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja, zemlje in za žganje apna se plača taksa, ki znaša: a) za kopanje peska 500.— b) za kopanje gramoza 400.— c) za kopanje kamenja 200.— d) za kopanje zemlje 500.— e) za žganje apna 500.— Pripomba: Taksa se plača za dovoljenje, katerega veljavnost traja mesec dni po izdaji. Za celoletno dovoljenje se plača taksa v 6 krat-nem znesku gornjih postavk. Tar. št. 13: Za dovoljenje ?a podaljšanje obratovalnega časa v gostinskih obratih se plača za en večer 500.— Pripomba: Taksni zavezanec je gostinski obrat, ki mora takso plačati ob izdaji dovoljenja. Taksa se ne plača, če so prireditelji družbene, politične organizacije in društva. Tar. št. 14: Za dovoljenje za priložnostno točenje alkoholnih pijač se plača 500.— Stran 194 URADNI VESTNIK Štev. 26 — 12. julija 1957 Tar. št. 15: Za pse se plača taksa, ki znaša letno: 1. v mestih: a) za pse čuvaje 800.— b) za vse druge pse 1.300.— 2. na deželi: a) za pse čuvaje 200.— b) za vse druge pse 300.— Pripomba: Te takse so oproščeni lastniki psov, ki imajo rodovnik in lastniki psov proti predložitvi Kinološke zveze v Ljubljani ter nadalje uradni psi varnostnih organov, 'reševalni in lavinski psi, ki vodijo slepce. Št. 01/2-935/7 Koper, 13. maja 1957 Predsednik: Mirko Jelerčič, 1. r. ODLOČBA Na podlagi zadnjega odstavka 6. Člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 16/57) in 26. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 5. julija 1957 dal soglasje k višini takse na pse, predpisane z odlokom o uvedbi občinskih taks na območju občine Koper, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 13. maja 1957, št. 61/7—935/7. St. 59/109 Koper, 5. julija 1957. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. 222 Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Urdant list FLRJ št. 26/55) je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 13. maja 1957 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE KOPER VI. V 51. členu se črta celoten tretji odstavek In nadomesti z naslednjim besedilom: "Svet za blagovni promet in trgovino opravlja zadeve s področja blagovnega prometa in trgovine."! "Svet za industrijo in obrt opravlja zadeve s področja industrije in obrti ": VII. Ta sklep velja, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper. St. 01/2-3707/1. Koper, 13. maja 1957. Predsednik Mirko jelerčič, 1. r. ODLOČBA Okrajni ljudski odbor Koper je na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 5. julija 1957 n podlagi 26. člena Statuta okraja Koper potrdil sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Koper, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 13. maja 1957. Štev. 59/82. Koper, 5. julija 1957. Predsednik OLO Albin Dujc, i. r. OBČINA PIRAN 223 Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni Isti FLRJ št. 26/55) je Občinski ljudshi odbor Piran na svoji seji dne 31. januarja 1957 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE PIRAN I. 5. točka 50. člena Statuta občine Piran (Uradni vestnik okraja Koper Štev. 37) se spremeni tako, da se glasi: "5. Svet za blagovni promet in turizem, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov.* I. 48. Člen Statuta občine Koper, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Koper v prečiščenem besedilu na svoji seji dne 25. februarja 1956 pod št. 01/3-487/2 z dne 25. februarja 1956 in spremenil oziroma dopolnil na seji dne 31. maja 1956 pod št. 01/3-487/56 z dne 31. maja 1956, se spremeni tako, da se glasi: "Ljudski odbor ima dva podpredsednika, ki se volita na enak način kot predsednik. Podpredsednika opravljata določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja v mejah, ki jih določi ljudski odbor. Ljudski odbor določa, kateri od podpredsednikov bo nadomeščal predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan.* II. V tretjem odstavku 49. člena se črta beseda "tudi* in nadomesti z besedami: *samo enemu podpredsedniku*. III. V 50. členu se pri 3. točki črta: "Svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov;* in nadomesti z novim besedilom: "Svet za blagovni promet in trgovino, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov.* IV. Za 3. točko 50. člena se doda nova 4. točka, ki se glasi: "Svet za Industrijo in obrt, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov * V. Dosedanje točke 4—14 postanejo 5—15. II. V tretjem odstavku 51. člena se črtata besedi: "blagovnega prometa*. III. Peti odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi: "Svet za blagovni promet in turizem obravnava in opravlja zadeve s področja blagovnega prometa ter trgovinskih in turističnih storitev na območju občine, skrbi za preskrbo trga ter za smotrno organizacijo in razvoj trgovine, gostinstva in turizma. rv. Ta sklep velja, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper. Štev. 543/1-57. Piran, 31. januarja 1957. Predsednik Davorin Ferligoj, 1 r. ODLOČBA Okrajni ljudski odbor Koper je na seji Okrajneg' zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 5. julija 195? podlagi 26. člena Statuta okraja Koper potrdil sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Plr^ ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Piran na seji 31. januarja 1957. St. 433/3-57. Koper, 5. julija 1957. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r- Štev- 26 — 12. julija 1957 -am c. URADNI VESTNIK Stran 195 Na podlagi 10. in 24. člena Statuta občine Piran in 12. člena Zakona o ljudskih odborih (Uradni' list LRS št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 30. maja 1957 sprejel ODLOK SPREMEMBAH ODLOKA O PLAKATIRANJU, REKLAMI NA JAVNIH PROSTORIH IN REKLAMNI SERVISNI SLUŽBI 1. člen Sesti člen odloka o plakatiranju, reklami na javnih prostorih in reklamni servisni službi (Uradni vestnik okraja Koper št. 9/57) se črta. 2. člen Dosedanji 7. do 13. člen postanejo 6. do 12. člen. i 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. St. 01/1-547/2. Piran, 10. junija 1957. Davorin Ferligoj, 1. r. 225 Na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Piran, 1. člena Uredbe o dopolnitvi uredbe o dajanju -oslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ št. 54) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list . LRJ št. 34/55) ter na podlagi 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 58/55) je Občinski Ljudski odbor Piran na svoji seji dne 30. maja 1957 sprejel ODLOK O KATEGORIZACIJI POSLOVNIH PROSTOROV IN O TARIFI NAJEMNIN ZA POSLOVNE PROSTORE L člen Višina najemnine, določene v tem odloku, velja za vse poslovne prostore v občini Piran. 2. člen Evidenca stanovanjske uprave je določena pri presoji, kaj je v danem primeru smatrati za poslovni prostor in kaj za stanovanjski prostor. 3. člen Poslovni prostori se razvrstijo po kakovosti v sledeče kategorije: I. Kategorija od 77 točk navzgor II. Kategorija od 66 točk do 76 točk III. Kategorija od 55 točk do 65 točk IV. Kategorija od 44 točk do 54 točk V. Kategorija od 33 točk do 43 točk VI. Kategorija od 22 točk do 32 točk VII. Kategorija od 11 točk do 21 točk 4. člen Kakovost poslovnega prostora se določi s točkovanjem posameznih prvin po naslednjih razpredelnicah: A GOSTINSKI PROSTORI L Lokacija: dobra 10, srednja 5, slaba 1. 2. Dostop: dober 5, srednji 3, slab 0. 3- Vpliv okolice: dober 3, srednji 1, slab 0. 4. Stavba zgrajena do leta 1895 — 1, do leta 1914 — 2, do leta 1940 — 4, in po letu *1940 — 5 točk. 3. Lega: ob cesti v višini ceste 5, nad cesto 3, pod cesto 1. S- Zasnova: ugodna 5, srednja 3, slaba 1. 7. Dnevna svetloba: dobra 5, srednja 2, slaba L 3- Višina prostorov: do 2,40 m — 1, do 3 m — 3, nad 3 m 2. Kuhinje: s sodobno opremo 5, z zadovoljivo 3, brez 1. 10. Klet: brez 0, do 20 m^ — 1, do 40 m^ — 2, nad 40 m^ — 3. 11. Shramba: brez 0, do 5nr= — 1, do 20m* — 2, nad 20 m" — 3. 12. Pisarniški prostori: 2. 13. Ogrevalne naprave: centralna kurjava 5, lončene in patentne peči 3, nezadovoljivo 2, brez 0. 14. Električna razsvetljava: sodobna 5, zadovoljiva 3, slaba 1, brez 0. 15. Vodovodna napeljava: lastna 3, souporabna 1, brez 0. 16. Stranišče: dobro 5, srednje 3, zadovoljivo 1, brez 0. 17. Splošen izgled: dober 5, srednji 3, slab 0. 18. Specialna usposobljenost: dobra 6, delna 3, brez 0. 19. Vrt: dober 5, srednji 3, slab 1, brez 0. B TRGOVSKI LOKAH 1. Lokacija: dobra 10, srednja 5, slaba 1. 2. Dostop: dober 5, srednji 3, slab 1. 3. Vpliv okolice: brez 5, srednji 3, večji 1. 4. Stavba zgrajena: do leta 1895 — 1, do leta 1914 — 2, do leta 1940 — 4, po letu 1940 — 5. 5. Lega: v višini ceste 5, nad cesto 3, pod cesto 1. 6. Izložba: brez 0, navadno okno 1, ena izložba 3, več izložb 5. 7. Zasnova: dobra 5, srednja 3, slaba L 8. Dnevna svetloba: dobra 3, srednja 2, slaba 1. 9. Višina prostora: do 2,5 m — 1, do 3,5 — 3, nad 3,5 2 točke. 10. Skladišče: brez 0, do 15 m^ — 1, do 30 m* — 2, nad 30 — 3. 11. Pisarna: dobra 5, srednja 4, slaba 2, brez 0. 12. Ogrevanje: centralna kurjava 5, lončene in patentne peči — 3, slabe peči — 1, brez 0 točk. 13. Električna napeljava: sodobna 5, zadovoljiva 3, pomankljiva 1, brez 0. 14. Splošni izgled: dober 5, srednji 3, slab 0. 15. Specialna usposobljenost: dobra 8, delna 4, brez 0. 16. Oprema: dobra 5, srednja 3, slaba 1. 17. Vodovodna napeljava: lastna 4, souporaba 2, brez 0. C OBRTNI IN INDUSTRIJSKI PROSTORI 1. Lokacija: dobra 10, srednja 5, slaba I. 2. Vpliv okolice: dober 5, srednji 3, slab 1. 3. Dostop in vhod: dober 5, srednji 3, slab I. 4. Stavba zgrajena: do leta 1895 — 1, do leta 1914 — 2, do leta 194Ó — 4, po letu 1940 — 5 točk. 5. Lega: ob cesti v višini ceste 5, nad višino ceste 3, pod višino ceste 1. 6. Dnevna svetloba: dobra 5, srednja 3, slaba 1. 7. Zasnova: dobra 5, srednja 3, slaba 1. 8. Električna razsvetljava: sodobna 5, zadovoljiva 3, slaba 1, brez (f. 9. Sanitarne naprave: dobre 6, srednje 3, slabe 1. 10. Ogrevanje: centralna kurjava 5, lončene in patentne peči 3, nezadovoljivo 1. 11. Skladišče: brez 0, do 10 — 1, do 25 m^ — 2, nad 25 m^ 2—3 točke. 12. Pisarniški prostori: dobri 5, srednji 4, slabi 2, brez 0. 13. Specialna usposobljenost: dobra 8, delna 4, brez 1. 14. Splošni izgled: dober 5, srednji 3, slab 0. D PISARNIŠKI PROSTORI L Lokacija: dobra 6, srednja 3, slaba 1. 2. Dostop in vhod: dober 4, srednji 2, slab 0. 3. Vpliv okolice: dober 5, srednji 3, slab 1. 4. Stavba zgrajena: do leta 1895 — 1, do leta 1914 — 2, do leta 1940 — 4, po letu 1940 — 5 točk. 5. Lega: pritličje — 4, L nadstr. — 2, višje nadstropje 1. 6. Zasnova: dobra 4, srednja 2, slaba 1 točka. Stran 196 URADNI VESTNIK Štev. 26 — 12. julija 1957 7. Dnevna svetloba: dobra 4, srednja 2, slaba 0. 8. Vodovodna napeljava: lastna 4, souporaba 2, brez 0. 9. Višina prostorov: do 2,4 m — 1, do 3,2 m 4. 10. Stranišča: WC lastno — 5, souporaba WC — 3, suho 2, souporaba suhega 1, brez 0. 11. Električna napeljava: dobra 5, srednja 3, slaba 1, brez 0. 12. Ogrevanje: centralna kurjava 5, lončene in patentne peči 3, brez 1. 13. Pod: parket 4, lesen in podobno 2, cement in drugo 0. 14. Stene: dobre 5, srednje 2, slabe 0. 15. Mizarski izdelki: dobri 5, srednji 2, slabi 1. 16. Splošni izgled: dober 3, srednji 2, slab 1. E SKLADIŠČA 1. Lokacija: dobra 5, srednja 3, slaba 1. 2. Dovoz: dober 10, srednji 5, slab 1. 3. Vpliv okolice: dober 3, srednji 1, slab 0. 4. Stavba zgrajena: do leta 1895 — 1, do leta 1914 — 2, do leta 1940 4, po letu 1940 — 5 točk. 5. Zasnova: dobra 5, srednja 3, slaba 1. 8. Višina prostorov: do 2.4 m — 1, do 3.5 m — 2, nad 3.5 m — 3 točke. 7. Pisarniški prostori: 2, brez 0. 8. Specialna usposobljenost: dobra 8, delna 4, brez 1. - . 9. Uporaba dvorišča: 6, delna 3, brez 1. 10. Električna razsvetljava: dobra 3, srednja 2. brez 0. 11. Vodovodna napeljava: lastna 5, souporaba 3, brez 1. 5. člen Minimalna najemnina za posamezni poslovni prostor se izračuna tako, da se pomnoži število m* poslovnega prostora s spodaj navedenimi minimalnimi cenami po kategorijah in dejavnostih: A GOSTINSKI IN TRGOVSKI PROSTORI I. Kategorija din 150 za m' II. Kategorija din 140 „ III. Kategorija din 130 „ IV. Kategorija din 120 „ V. Kategorija din 110 „ VI. Kategorija din 100 „ VII. Kategorija din 90 „ B OBRTNI IN INDUSTRIJSKI PROSTORI I. Kategorija din 100 za m* II. Kategorija din 80 „ III. Kategorija din 70 „ IV. Kategorija din 60 „ V. Kategorija din 50 „ VI. Kategorija din 40 „ VII. Kategorija din 30 „ C PISARNIŠKI PROSTORI I. Kategorija din 180 za m' II. Kategorija din 160 „ III. Kategorija din 150 „ IV. Kategorija din 140 „ V. Kategorija din 130 „ VI. Kategorija din 120 „ VII. Kategorija din 110 „ D SKLADIŠČA L Kategorija din 90 za 11. Kategorija din 80 M 111. Kategorija din 70 M IV. Kategorija din 60 M V. Kategorija din 50 M VI. Kategorija din 40 VII. Kategorija din 30 t* 6. člen Družbene organizacije (politične, kulturne, znanstvene, športne in podobne) plačujejo po 10.— din za m*. Proračunske ustanove in finančno samostojni zavodi pa po 50.— din za m* površine poslovnega prostora. Družbene organizacije, ki imajo svoj gg. dež v stavbah, ki so jim dane v upravljanje, ^ plačujejo najemnine. 7. člen Gostišča, ki oddajajo sobe za prenočišča, plaču-jejo za te sobe v času sezone trikratno najemnino določeno za ustrezne stanovanjske prostore, izveo sezone pa enkratno najemnino. 8. člen Pri določanju najemnine za poslovni prostor se določi tudi najemnina za dvorišče ali. vrt, če se uporablja skupaj s poslovnim prostorom, ter v isti namen. Najemnina znaša za 1. in II. kategorije po 2.— din za m^, za II., IV. in V. kategorijo po 1.-din za m*, za VI. in VII. kategorijo po 0.50 din za 1 mi. 9. člen Stranke prosto sklepajo najemne pogodbe in se prosto dogovorijo o višini najemnine za posamezni poslovni prostor, katera pa v nobenem primeru ne more biti nižja od najemnine, ki je določena s tenr odlokom. 10. člen Lastniki in upravitelji zgradb, ter lastniki in najemniki poslovnih prostorov morajo omogočiti oi ganom za kategorizacijo ogled poslovnih prostorov ter jim dati podatke, ki so potrebni za določanje kakovosti. 11. člen Kategorizacijo poslovnih prostorov in višino najemnine ugotavlja stanovanjska uprava po postopku, ki velja za določanje najemnin za stanovanjske prostore. 12. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo od 500.— do 3.000.— din: a) upravitelj ali zasebni lastnik hiše, ki pobira nižjo najemnino, kot bi jo smel po tem odloku (9. člen tega odloka), b) kdor ovira ali onemogoči pravilno kategorizacijo poslovnih prostorov (11. člen tega odloka). 13. člen Najemnine, določene po tem odloku, veljajo od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. 14. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Odlok Občinskega ljudskega odbora Piran o višini najemnine za poslovne prostore v občini Piran št. 35 z dne 13. julija 1956 se razveljavi. Štev. 2079/1-57 Piran, 30. maja 1957. Predsednik Davorin Feriigoj, 1 r OBČINA PIVKA 226 Na podlagi I. točke 9. razdelka II. poglavja priloge 1/A Zakona o pristojnosti občinskih i" okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55), 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJi št. 58-633/55) in 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka je Občinski ljudski odbor Pivka na svoj) seji dne 1. junija 1957 sprejel ODLOK O VIŠINI NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE V OBČINI PIVKA 1. Člen S tem odlokom se določa višina najemnine za vse poslovne prostore na območju občine Pivka Za poslovni prostor velja vsak prostor, ki s Štev- 26 — 12. julija 1957 URADNI VESTNIK Stran 197 uporablja za poslovanje uradov, zavodov, množičnih organizacij in podjetij, za izvrševanje obrti in drugih poklicev, za skladišče, ali da je za te namene zgrajen ali urejen, in ki ne služi pretežno v stanovanjske namene. Za poslovne prostore se ne štejejo prostori, ki koristijo neposredno kmetijski proizvodnji. V primeru, da se v sklopu stanovanjskega prostora uporablja del stanovanja v poslovne namene, se takšen prostor šteje za poslovni prostor in velja zanj najemnina, določena s tem odlokom. 2. člen Seznam poslovnih 'prostorov napravi stanovanjska uprava, ki s tem izvaja kontrolo nad uporabo poslovnih prostorov, kakor tudi nad tistimi deli stanovanjske površine, ki služijo lastnikom stanovanj za kakršno koli pridobitveno dejavnost. Evidenca stanovanjske uprave je odločilna pri presoji, kaj je v danem primeru smatrati za poslovni prostor in kaj za stanovanjski prostor. 3. člen V svrho določitve najemnin za poslovne prostore na območju občine Pivka se napravi razdelitev razpoložljivih poslovnih prostorov na dva gospodarska okoliša: I. okoliš: celotno območje vasi Pivkst; II. okoliš: vse drugo območje občine Pivka. 4. člen Najemnina poslovnih prostorov se za oba gospodarska okoliša določi v razponu in za vsako kategorijo poslovnih prostorov tako: - a) za upravne in obrtne prostore v I. okolišu od 60.— do 110.— din za m*; b) za upravne in obrtne prostore v II. okolišu od 30.— do 80.— din za m^; a) za skladiščne prostore v I. okolišu od 50.— do 90.— din za m^; b) za skladiščne prostore v II. okolišu od 20.— do 40.— din za m*; a) za garažne prostore v I. okolišu od 40.— do 80.— din za m^; . b) za garažne prostore v II. okolišu od 20.— do 40.— din za m^. 5. člen Za poslovni prostor v okviru stanovanjskega prostora se plačuje najemnina, ki znaša trikratno najemnino, določeno za tisti del stanovanjskega prostora. 6. člen Vse družbene organizacije plačujejo minimalno najemnino po dogovoru s stanovanjsko upravo. Te organizacije, kolikor imajo svoj sedež v stavbah, ki so jim dane v upravljanje, ne plačujejo najemnine. 7. člen Na osnovi določenih najemnin se sklepajo najemne pogodbe prosto s tem, da se pogodbene stranke prosto dogovorijo o višini najemnine za posamezni poslovni prostor, katera pa v nobenem primeru ne more biti višja ali nižja od najemnin, določenih s tem odlokom. 8. člen Od najemnin za poslovne prostore v hišah, ki so last splošnega ljudskega premoženja, družbenih in zadružnih organizacij ter v zasebnih hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja stanovanjska uprava oziroma hišni svet v občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš 30 °/o, ostalih 70 "/o pa se razdeli v sklade, predpisane z odločbo Občinskega ljudskega odbora Pivka št. TlOI'a-55 z dne H. II. 1955. Zasebni lastniki hiš, v katerih so poslovni prostori, ki pa niso vključene v stanovanjsko skupnost, odvajajo v občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš 50 "/o od poslovnih najemnin do vsakega 5. v mesecu. 9. člen Najemna razmerja po določbah tega odloka sc morajo urediti v roku enega meseca od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. 10. člen Najemodajalec in najemojemalec se kaznujeta za prekršek do 3.000 din, če ne uredita najemnega razmerja po določbah tega odloka. 11. Člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, najemnina po tem odloku pa se plačuje od 1. junija 1957 dalje. Št. 03/2-1038/1. Pivka, 1. junija 1957. Predsednik Milan Zakrajšek, 1. r. 227 Na podlagi drugega odstavka 39. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37-430/55) 2. točke 53. člena Statuta občine Pivka izdaja Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Pivka ODREDBO O NAJKRAJŠEM POSLOVNEM ČASU V TRGOVINAH NA OBMOČJU OBČINE PIVKA E. Splošne določbe 1. člen Določa se najkrajši poslovni čas za vse trgovinske obrate na območju občine Pivka. 2. člen Poslovni čas je različen pozimi in poleti. Poletni čas se šteje od 1. maja do 30. septembra, zimski pa od 1. oktobra do 30. aprila. 3. člen Poslovni čas mora biti objavljen na vidnem mestu vsake trgovine. II. Poslovni čas ob delavnikih 4. člen Poslovni čas trgovinskih obratovalnic, v kolikor ni v naslednjih odstavkih oziroma členih drugače določeno, traja vsak dan v zimskem času od S. do 12. ure in od 14. do 17. ure, v letnem času pa od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure razen četrtkov, ko so trgovine odprte v letnem in zimskem času od 8. do 13. ure. Vsak četrtek popoldne mora biti ena trgovina s prehrambenimi artikli odprta. Prodajalne svežega mesa in ostalih, mesnih izdelkov so odprte ob delavnikih v zimskem času od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure, v letnem času pa od 6. do H. ure in od 16. do 18. ure. Ob ponedeljkih smejo biti mesnice popoldne zaprte. Prodajalne kruha morajo biti odprte v zimskem času od 6.30 do 12. ure in od 14. do 16.30. ure, v poletnem času pa od 6. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Prodajalne tobaka in tobačnih izdelkov, časopisov, kolekov in znamk so odprte v zimskem času od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure, v poletnem času pa od 7. do 12. ure ih od 15. do 17. ure. Mlekarne, ki prodajajo samo mleko, so odprte ob delavnikih v zimskem času od 7. do 9. ure, v poletnem času pa od 6. do 8. ure. Prodajalne sadja in zelenjave so odprte ob delavnikih v zimskem času od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, v poletnem času pa od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Slaščičarne morajo biti odprte, ne glede na letni čas, nepretrgoma od 7. do 20. ure. Lekarna mora biti odprta ob delavnikih od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure, ne glede na letni čas. V času ko je lekarna zaprta, mora biti imenovan dežurni. Naslov dežurnega mora biti nabit na vidnem mestu lekarne in ponoči osvetljen. Stran 198 URADNI VESTNIK Štev. 26 — 12. julija 1957 m. Poslovni čas ob nedeljah in državnih praznikih 5. člen Ob nedeljah in državnih praznikih so trgovine zaprte razen: a) prodajalne svežega mesa morajo biti odprte v poletnem času od 6. do 10. ure, v zimskem času pa od 7. do 10. ure; b) mlekarna mora biti odprta ob nedeljah in državnih praznikih od 7. do 9. ure, ne glede na letni čas; c) slaščičarne morajo biti odprte ob nedeljah in državnih praznikih od 7. do 19. ure neprekinjeno, ne glede na letni čas; d) prodajalne kruha morajo biti odprte ob nedeljah in državnih praznikih od 7. do 10. ure, ne glede na letni čas; e) perodajalne tobaka in časopisov morajo biti odprte ob nedeljah in državnih praznikih od 8. do 10. ure, ne glede na letni čas. 6. člen Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Pivka določi vrstni red dežurstva trgovinskih obratovalnic ob četrtkih. IV. Končna doiočba 7. člen Ta odredba se objavi v Uradnem vestniku okraja Koper in začne veljati 15 dni po objavi. St. 03/2—740/3 Pivka, 13. aprila 1957. Predsednik Sveta: Predsednik ObLO: Jože Buh, 1. r. Milan Zakrajšek, 1. r. OBČINA POSTOJNA 228 Na podlagi 3. in 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58/55) in na podlagi 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/53), je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 1. junija 1957 sprejel ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI POSTOJNA 1. člen Vsakdo mora spoštovati določbe tega odloka. Ravnati se mora tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka ljudi. Vzdrževati mora čistočo in paziti na lepoto zunanjega lica mesta, vasi in naselij. Ne sme delati škode, ogrožati varnost premoženja ali varnost zdravja ljudi. Varovati mora javno moralo. 2. člen Zaradi varstva družbene discipline, ki je predpisana v prejšnjem členu, je prepovedano: 1. poškodovati opremo ali predmete, namenjene za splošno rabo (klopi v parkih, nasade itd.); 2. puščati na cesti, ulici ali trgu nezavarovano vprežno živino; 3. pasti koze po poljskih nasadih in sadovnjakih; 4. prosto puščati živino, perutnino in pse na ulicah, cestah, nasadih, vinogradih in po poljih; 5. zažigati odpadke ali kuriti ogenj v bližini poslopij ali drugih naprav; 6. prati ali izpirati perilo ali kaj drugega pri javnih vodnjakih; 7. napajati živino pri javnih vodnjakih; 8. sušiti na ulicah, javnih trgih in na pro-čcljnih oknih hiš, v mestu, perilo ali kaj drugega; 9. voziti z motornimi vozili v mestu Postojna s hitrostjo, ki je večja od 30 km na uro, izvzemši cesto I. reda, za katero veljajo splošni cestnoprometni predpisi; 10. parkirati motoma vozila na cestnih odsekih ali trgih, ki niso za to določeni; 11. metati v javne kanale odpadke ali zlivati vanje smetljivo vodo; 12. odlagati smeti na mesta, ki niso za to določena; 13. podpirati beračenje; 14. na območju Postojna streljati z zračnimi puškami, razen na prostorih, ki so za to določeni; 15. ovirati promet na pločnikih in drugih javnih prostorih z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se odstranijo ti predmeti. f 3. člen Smeti in odpadki se morajo zbirati v posebne zaboje za smeti. Zaboji morajo biti pripravljeni, da jih ob določnem času izprazni in smeti odpelje oseba, ki je za to določena. 4. člen Greznice se ne smejo čistiti v času od 1. maja do 31. oktobra, med 5. in 23. uro, v času od I. novembra do 30. aprila pa med 6. in 22. uro. 5. člen Lastniki oziroma upravitelji zgradb morajo zgradbo vzdrževati tako, da ne kazi zunanjega lica okolice. 6. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje kršitve določb 1., 2., 3., 4., 5., 9., 10. in 13. točke 2. člena ter kršitve določb 4. in 5. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 200 din se kaznujejo kršitve določb 11., 12., 14. in 15. točke 2. člena. Z denarno kaznijo 100 din se kaznujejo kršitve določb 6., 7. in 8. točke 2. člena. Člani Ljudske milice so pooblaščeni, da smejo izterjati kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku iz 2. ali 3. odstavka tega člena. 7. člen Upravno-kazenski postopek za prekrške po tem odloku vodi občinski sodnik za prekrške. 8 člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Št.: 02/1-1480/1 Postojna, 1. junija 1957. Predsednik: Jože Baša, 1. r. OBČINA SEŽANA 239 Občinski ljudski odbor Sežana je na seji 13. maja 1957 na podlagi 3., 8, 19. in 41. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46-428/51 in 58-633/55), 10 člena odloka Okrajnega ljudskega odbora Koper o javnem redu in miru /Uradni list LRS št. 11-65/56) in 24. člena Statuta občine Sežana sprejel ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI SE2ANA 1. člen Vsakdo mora suoštovati določbe tega odloka, ravnati se mora tako. da ne moti dela, razvedrila in počitka ljudi. Vzdrževati mora snago in paziti na lenobo zunanjega lica mesta, vasi in naselja. Ne sme rnvzročati škode, ogrožati varnosti premoženja jn varnosti zdravja ljudi. Varovati mora javno moralo. 2. člen Zaradi varstva družbene discinline, ki je predpisana v prvem členu, je prepovedano: 1. na mvnem kraju izzivati, nadlegovati ali zasmehovati Hudi; 2. držati gostinske lokale odprte še po določenem obratovalnem času; 3 v poletnem času od 23. ure, v zimskem času na od 22. ure do 5. ure in 30 minut zjutraj motiti nočni mir, razen z neodložljivimi gospodarskimi delavnostmi in oblastveno dovoljenimi političnimi in družbenimi delovanji. za poletni čas se šteje čas od I. aprila do 30. septembra, ostali pa za zimski čas; 4 v javnih parkih, nasadih in na pokopališčih noškodovati ali odstraniti z mesta naprave, kipe in druge predmete; Štev. 26 — 12. julija 1957 URADNI VESTNIK Stran 199 5. metati v javne kanale odpadke ali zlivati vanje umazano ter smetljivo vodo; 6. prosto puščati živino, perutnino in pse na ulice, ceste in druge javne kraje; 7. streljati in pokončevati golobe in druge ptice, ki se zadržujejo v naseljenih krajih, ter razdirati njihova gnezda; 8. zažigati odpadke in kuriti ogenj v bližini poslopij in drugih naprav; 9. prati in izpirati perilo ali druge predmete pri javnih vodnjakih, kjer ni za pranje določenega prostora; 10. napajati živino pri javnih vodnjakih, kjer ni to določeno; 11. hoditi v kopalni obleki ali drugače nedostojno oblečen po mestu, vasi ali naselju ter drugih javnih in javnosti dostopnih krajih, ali pa se nedostojno obnašati, da se s tem krši javna morala. 3. člen Za prekršek iz 2. člena tega odloka, ki ga stori otrok izpod 14 let, se kaznujejo starši ali oseba, kateri je zaupano varstvo otroka, če zanemari nadzorstvo nad otrokom. 4. člen Storilec ali odgovorna oseba se kaznuje: 1. za prekršek iz 2., 4., 6. in 11. točke 2. člena tega odloka z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev; 2. za prekršek iz 7. in 8. točke 2. člena tega odloka z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev; 3. za prekršek iz 1., 3., 5., 9. in 10. točke 2. člena tega odloka z denarno kaznijo 200 dinarjev. Člani Ljudske milice in druge uradne osebe, ki jih določi pristojni organ občinskega ljudskega odbora se pooblaščajo, da smejo izterjati denarno kazen po 3. točki tega člena od oseb, ki jih zalotijo pri storitvi takega prekrška. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v "Uradnem vestniku okraja Koper*. St. 01/1-617/2-57. Sežana, 13. maja 1957. Predsednik Alfonz Grmek, I. r. 230 Občinski ljudski odbor Sežana je na podlagi druge točke 24. člena Statuta občine Sežana in 3. člena Uredbe o prodaji satnovanjskih hiš Sološnega ljudskega premoženja (Urad. list FLRJ št. 17-101/53) na seji dne 13. maja 1957 sprejel ODLOK O PRODAJI STANOVANJSKIH HIŠ SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREMOŽENJA NA JAVNI DRAŽBI 1. člen Svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora določi, katere eno- in dvostanovanjske hiše iz sklada splošnega ljudskega premoženja na območju občine Sežana se prodajo na podlagi predpisov Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premoženja ter na podlagi predpisov tega odloka. 2. člen Stanovanjske hiše, ki se dajo v prodajo, oceni cenilna komisija, ki jo imenuje svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora. Komisija ima tri člane, vsaj dva morata biti gradbena strokovnjaka. Obvezno se mora k cenitvi povabiti zastopnika krajevnega odbora, na katerega območju se vrši cenitev. Komisija lahko pritegne k cenitvi tudi druge sodelavce. 3. člen Javno dražbo za prodajo določenih hiš razpiše svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora. Razpis javne dražbe mora obsegati: a) kraj in čas začetka javne dražbe, b) kratek opis zgradb in zemljiško knjižne podatke, c) izklicno ceno, d) višino varščine, ki se mora položiti pred dražbo, e) plačilne pogoje. Drugi podatki o stanju poslopja, pritiklin in lege so interesentom na razpolago pri odseku za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. Razpis javne dražbe se mora objaviti na oglasnih deskah občinskega ljudskega odbora vsaj 20 dni pred dražbenim narokom. Najemnikom hiš, ki se prodajajo, se razpis dražbe sporoči pismeno. 4. člen Javno dražbo za prodajo hiš vodi dražbena komisija, ki ima predsednika in dva člana ter jo imenuje svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora. Dražbeni naroki se opravijo na sedežu občinskega ljudskega odbora. Le iz važnih razlogov se sme odrediti dražbeni narok pred hišo, ki je dana v prodajo. 5. člen Izklicna cena na javni dražbi je vrednost posamezne hiše po oceni cenilne komisije. Vsak ponudnik mora položiti varščino, ki znaša 10% izklicne cene, najpozneje pred pričetkom javne dražbe pri odseku za finance občinskega ljudskega odbora. Ponudnik se mora izkazati na javni dražbi s potrdilom, da je položil varščino, sicer ne sme dražiti. Ponudnik je praviloma lahko vsak državljan FLRJ. Vsak ponudnik ima pravico pregledati cenilni zapisnik in zahtevati natančnejše podatke o hiši, ki je dana v prodajo. Vodja dražbe navede ob začetku dražbenega 'naroka, katera hiše se prodaja in koliko znaša izklicna cena ter obrazloži plačilne pogoje. Na poziv vodje dražbenega naroka dajejo ponudniki svoje ponudbe. Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler se ne poda višja ponudba. Dražba se konča, če se tudi po drugem pozivu v 10 minutah ne poda višja ponudba. Tedaj naznani vodja dražbe zadnjo ponudbo in izreče dražbo za končano. Za sprejeto se šteje ponudba najboljšega ponudnika. Varščino, ki jo je dal ponudnik, čigar ponudba je bila sprejeta, se šteje za dopolnitev zadnjega obroka kupnine, vsem drugim ponudnikom pa se varščina vme po končanem dražbenem naroku. To se vpiše v dražbeni zapisnik, ki ga podpišejo predsednik komisije, zapisnikar in vsi ponudniki. Obročna odplačila se smejo dovoliti samo za dobo enega leta, če znaša kupnina do 500.000.— dinarjev, oziroma za dobo dveh let, če kupnina presega 500.000.— dinarjev. V izjemnih primerih se lahko dovoli, po sklepu sveta za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora, obročno plačevanje kupnine za dobo dveh let, če znaša kupnina do 500.000.— dinarjev, oziroma za dobo štirih let, če znaša kupnina nad 500.000.— dinarjev, vendar mora kupec v tem primeru plačati 2% obresti. 6. člen S ponudnikom, katerega ponudbo je sprejel, sklene občinski ljudski odbor pismeno kupoprodajno pogodbo, obenem pa izda odločbo s katero daje zemljišče, na katerem stoji prodana hiša, kupcu v brezplačno in trajno uporabo. Po sklenitvi kupoprodajne pogodbe preidejo na kupca vse pravice, pa tudi vsa javna bremena in nevarnost, združena z lastništvom prodane hiše. Kupoprodajna pogodba mora vsebovati določbo, da občinski ljudski odbor dovoljuje, da se v zemljiški knjigi odpre nov zemljiškoknjižni vložek za prodano hišo in vpiše kupec kot lastnik hiše. Zemljiškoknjižno sodišče tudi vpiše za lastnika brez- Stran 200 URADNI VESTNIK Štev. 26 — 12. julija 1937 plačno in trajno uporabo zemljišča, ki mu ga dodeli občinski ljudski odbor s svojo odločbo, v zemljiškem vložku te nepremičnine. 7. člen Kupec pridobi lastninsko pravico na hiši prosto dotedanjih bremen. Kupec nima pravice zahtevati vrnitve varščine zato, ker so bili podatki o prodani hiši ali njenih pritiklinah nepravilni. Kupec je dolžan zavarovati kupljeno hišo pri državnem zavarovalnem zavodu in sicer za vso prometno vrednost za dobo dokler ne plača celotne kupnine. 8. člen Na zahtevo tistega, ki stanuje v hiši, za katere nakup je bila dana ponudba na javni dražbi, lahko občinski ljudski odbor sklene, da se hiša proda njemu, čeprav se ni udeležil javne dražbe, pogoji pa morajo biti enaki najugodnejšim pogojem, kar jih je bilo ponudenih na javni dražbi. To zahtevo mora podati najemnik te hiše najpozneje v dveh dneh po dražbenem naroku. 9. člen Ce na prvi javni dražbi ni bilo ponudnikov za izklicno ceno, je čez mesec dni ponovna dražba. Ce tudi na ponovni dražbi ni ponudnikov za izklicno *ceno, lahko sklene občinski ljudski odbor, da se stavba proda izven dražbenega postopka za ceno, ki je največ za četrtino nižja od izklicne cene. Občinski ljudski odbor lahko določi, da se razpiše ponovna dražba tudi v primeru, če so bili vloženi utemeljeni oporeki dražbi in njenemu postopku. 10. člen Tisti, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju, bodisi v sestavu narodnoosvobodilne vojske ali pa z organiziranim delom počenši od leta 1941, 1942 in 1943, družinski člani borcev, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju, vojaški vojni invalidi in izseljenci-povratniki lahko kupijo stanovanjsko hišo po določbah uredbe o spremembi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja tudi na obroke. Odplačilni rok in višina obrokov z vsemi podrobnostmi se določi v kupoprodajni pogodbi, ki jo mora potrditi občinski ljudski odbor. 11. člen Za vloge, odločbe, pogodbe in druge akte v zvezi s prodajo stanovanjskih hiš po določbah uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja in tega odloka se ne plačajo sodne takse v zvezi z vknjižbo lastninske in zastavne pravice in tudi ne prometni davek. 12. člen Vsa denarna sredstva pridobljena s prodajo stanovanjskih hiš po tem odloku se stekajo v kreditni sklad občine Sežana za zidanje stanovanjskih hiš in se uporabljajo v namenske svrhe sklada. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v 'Uradnem vestniku okraja Koper'. St 03/2-1035/1 Sežana, 13. maja 1957. Predsednik: Alfonz Grmek, 1 r 231 Svet za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Sežana je na seji 4. maja 1957 na podlagi 1. in 3 člena Uredbe o organizaciji predvojaške vzgoje (Uradni list FLRJ št 53-453/53) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št 34-371 55) in na podlag: 51. in 53. člena Statuta občine Sežana izdal ODREDBO O USTANOVITVI, ORGANIZACIJI IN DELU ODREDA PREDVOJAŠKE VZGOJE ZA OBMOČJE OBČINE SEŽANA 1. Ustanovi se odred predvojaške vzgoje za območje občine Sežana. Sedež odreda je v Sežani. 2. Odred predvojaške vzgoje ima tri čete in sicer: a) prvo četo v Sežani za mesto Sežana in za vasi: Brestovica, Dane, Dobravlje, Dol pri Vogljah, Filipčje brdo, Gorenje, Grahovo brdo, Griže, Jakovce, Jeriši, Kazlje, Križ, Lipica, Majcni, Merče, Orlek, Podbreže, Povir, Plešivica, Razguri, Sela, Senadolce, Stomaž, Šepulje, Šmarje, Štorje, Tabor, Utovlje, Voglje, Vrabče, Vrhovlje, Veliko polje in Žirje; b) drugo četo v Dutovljah za vasi: Dutovlje, Avber, Brje pri Koprivi, Godnje, Gradnje, Kopriva, Kosovelje, Krajna vas, Kreplje, Pliskovica, Ponikve, Raša, Skopo, Tomaj in Veliki dol; c) tretjo četo v Štanjelu za vasi: Štanjel, Bogo, Čehovini, Cipnje, Dolenje, Gradišče. Hruševica, Kobdilj, Koboli, Krtinovca, Kovači, Lisjaki, Lukovec, Mahniči, Nova vas, Poljane, Ravnje, Selo, Štjak, Trebižani in Večkoti. Cete imajo po potrebi vode. 3. Na čelu predvojaške vzgoje je komandant odreda, četam pa načeljujejo komandirji. Komandant odreda je obvezno rezervni oficir JLA, komandirji čet in vodov pa se izberejo izmed rezervnih oficirjev in podoficirjev JLA. 4. Komandant odreda in komandirji čet tvorijo komandni kader odreda predvojaške vzgoje. Komandni kader imenuje in razrešuje svet za šolstvo občinskega ljudskega odbora na predlog komisije za predvojaško vzgojo. a. Smernice za delo odreda daje komandantu svet za šolstvo; komandirji čet prejemajo naloge od komandanta odreda. & Naloge odreda predvojaške vzgoje so zlasti naslednje: a) nadzor in pomoč pri vključevanju mladincev v predvojaško vzgojo ter izvajanje predvojaške vzgoje: b) skrb za dvig politično-ideološke in kultumo-prosvetne ravni obveznikov predvojaške vzgoje; c) izvajanja raznih vojaških vaj, organizirano sodelovanje mladincev pri športnih tekmovanjih in pri proslavah državnih praznikov: d) organizirano sodelovanje in pomoč obveznikov predvojaške vzgoje pri preprečevanju in odstranjevanju posledic elementarnih nezgod: e) opravljanje drugih nalog, ki jih odredu naloži Svet za šolstvo. 7. Komandant odreda poroča najmanj vsake tri mesece Svetu za šolstvo o delu odreda in predlaga morebitne ukrepe za izboljšanje organizacije in dela predvojaške vzgoje. & Administrativno delo odreda opravlja uslužbenec občinskega ljudskega odbora, kateremu se to delo poveri. 9. Ta odredba velja od dneva objave v ^Uradnem vestniku okraja Koper', uporablja pa se od I. maja 1957. Štev. 01 3-9331 Š. inna. 4 maja 1957. Fr