2-2006
10
2-2006
11
Tudi po 2. vojni se obnovljeni tr`a{ki 
planinski organizaciji niso pisali lepi ~asi. V 
zagonu odpravljanja posledic vojnega divjanja 
je tr`a{ko dru{tvo nameravalo postati podru-
`nica Planinskega dru{tva Slovenije, a se je 
odlo~ilo, da bo do za`elene priklju~itve Pri-
morske mati~ni domovini za~asno poslovalo 
samostojno. Tok zgodovine pa se je zasukal 
druga~e in tr`a{ki planinci so se morali spri-
jazniti s trpko razmejitveno stvarnostjo. Tudi 
O zamejskih slovenskih 
planincih so povedali ...
po ustanovitvi Planinske zveze Slovenije, 
naslednice Slovenskega planinskega dru{tva, 
leta 1948 so nadaljevali samostojno pot v 
zamejstvu ter svojemu naslovu dodali pridev-
nik “slovensko”. V vseh naslednjih povojnih 
desetletjih pestrega samostojnega delovanja je 
Slovensko planinsko dru{tvo Trst gojilo tesne, 
razvejene stike in plodno sodelovanje ne 
samo s Planinsko zvezo, ampak tudi s sorod-
nimi dru{tvi v zamejstvu, na Primorskem, 
 µ Oton NaglostTolminske gore z Matajurjem v ozadju
2-2006
12
2-2006
13
v Sloveniji in na Hrva{kem in kot priznan 
~lan Meddru{tvenega odbora ju`ne Primor-
ske soodlo~alo pri raznih akcijah, posegih in 
skupnih prireditvah. Stalno sodelovanje in 
gojitev odnosov z dejavniki Planinske zveze in 
drugih dru{tev sta spodbudila trajno uspe{ne 
dose`ke, ki so do preloma tiso~letij dosegli 
zelo visoko raven: od tradicionalnih sre~anj 
obmejnih planinskih dru{tev, odmevnih akcij 
za obnavljanje in odpiranje planinskih domov 
in ko~, prirejanja te~ajev za gorske vodnike 
in smu~arske vaditelje in soudele`be na tri-
stranskih mednarodnih seminarjih o planinski 
problematiki do sodelovanja pri organizaciji 
himalajskih odprav, skupnih sre~anj in izletov 
in ne nazadnje sklenitve pobratimstva z ljub-
ljanskim dru{tvom Integral.
Zadnja leta se odnosi in medsebojno sode-
lovanje `al rahljajo. Opazno pojenjuje tisto 
odkrito soo~anje za skupno organizacijsko 
planinsko soustvarjalnost, zlasti zaradi te`enj 
posameznih specifi ~nih oblik planinskega 
iz`ivljanja po osamosvajanju. Tesno sodelo-
vanje in poglabljanje odnosov pa bi bilo prepo-
trebno, saj se vsak dan nakazujejo problemi, na 
primer nedore~enost glede po novem mo`nega 
~lanstva v Planinski zvezi, dogovorjenih 
skupnih posegov, te~ajev, podpore, soudele`be 
in podobnega. (Lojze Abram, SPD Trst)
Sodelovanje planinskih zvez avstrijske 
Koro{ke, italijanske Julijske krajine in PZS je 
v letu 2004 praznovalo 40-letnico. V za~etku 
dru`abna sre~anja so prerasla v izmenjavo infor-
macij in izku{enj pri razvijanju planinskih poti, 
graditvi ko~, re{evanju v gorah; skladno s spre-
jemanjem mednarodnih usmeritev se je delo-
vanje {irilo {e na podro~je varstva okolja in traj-
nostnega razvoja. Kako se je ~ezmejno sodelo-
vanje, poimenovano »3 DE@ELE«, odzivalo na 
izzive na{ega obdobja, ka`ejo razli~ne tematike 
tovrstnih sre~anj. (Milan Naprudnik, ~lan 
komisije za varstvo gorske narave)
Sodelovanje s planinskimi dru{tvi zunaj 
meja Slovenije je za PZS dragocenega pomena. 
V partnerstvu z dr`avo bi jim morali dati pomo~ 
pri strokovnem planinskem izpopolnjevanju, 
jih informirati o dogodkih v mati~nem pla-
ninskem okolju in gojiti slovensko planinsko 
domoljubje, {e posebno pri mladih populacijah 
Slovencev po svetu. Zdaj je pravi trenutek, da 
PZS na podro~ju sodelovanja s Slovenci zunaj 
meja defi nira vsebino v programu dela in uredi 
sodelovanje tudi ob pomo~i nove zakonodaje. 
(Franci Ekar, predsednik PZS)
Ni lahko biti zamejski rojak!
Kaj pomeni biti Slovenec »za mejo«, si 
mi »navadni« Slovenci najverjetneje sploh ne 
znamo pravilno predstavljati. Na dokaj po-
gosta poro~ila v na{ih medijih o `ivljenju ro-
jakov smo `e navajeni, pravo sliko tamkaj{-
njih vsakodnevnih te`av pa pozna 
le malokdo. Lansko poletje sem v 
vpisni knjigi na lepem vrhu sredi 
Karnijskih Alp naletel na nenava-
den zapis: »Smrt fa{izmu – svobo-
da narodu«. Te`ko si predstavljam, 
da bi se ga utegnil domisliti in ga za-
pisati kdor koli v mati~ni domovi-
ni, bodisi za {alo bodisi zaradi resni~ne sti-
ske. V zamejstvu pa o~itno obstajajo razlogi, 
da je bila tak{na parola aktualna tudi {e leta 
2004. A. S.
Z veseljem bomo tudi v bodo~e objavljali 
novice iz zamejskih planinskih dru{tev.
Uredni{tvo Planinskega vestnika
2-2006
12
2-2006
13
In kaj {e lahko storijo planinske zveze »treh 
de`el«? Ne morejo »prisiliti« dr`avnih organov 
k hitrej{emu uresni~evanju sprejetih obvezno-
sti, lahko pa obstoje~im in predvidenim pro-
gramom ~ezmejnega sodelovanja dodajo npr. 
izobra`evanje ~ezmejnih planinskih vodnikov, 
ki bodo imeli tudi znanje o naravni in kulturni 
dedi{~ini sosednjih dr`av in bodo poznali 
demografske razmere in probleme, vklju~no s 
problemi narodnostnih manj{in na obmejnih 
gorskih obmo~jih, ki se od sveta ravninskih 
prebivalcev razlikujejo po `ivljenjskih razme-
Slika na str. 14-15: Matajur in Kobari{ki Stol s Krna
 µ Mirko Bijukli~
rah in `ivljenjskem slogu. Dogovor planinskih 
zvez za programe, oblikovanje in uresni~-
evanje izobra`evanja nove generacije vodnikov 
bi pomenil pomemben prispevek h krepitvi 
pripadnosti skupnemu `ivljenjskemu prostoru 
vseh skupin obmejnih gorskih obmo~ij. (Milan 
Naprudnik, ~lan komisije za varstvo gorske 
narave) m
Izlet v Pliskovico na Krasu
Iz Vipavskega Križa na izlet smo od{li,
veseli in nasmejani smo bili.
Z avtobusom na Kras smo zavili,
da bi se v Pliskovici kaj nau~ili.
Tam je bilo zares lepo,
saj u~no pot obiskali smo.
Po u~ni poti so nam smer ov~ke kazale,
saj one to pot so dobro poznale.
Da prehitro na cilj ne bi prispeli,
smo tudi malico imeli.
Tako za{el nobeden ni,
na cilj vsi sre~no smo pri{li.
Že na avtobusu smo vsi sedeli
in v {tanjel hitro pridrveli.
V Pliskovici bilo je zares lepo
in upam, da jo {e kdaj obi{~emo.
Tina U{aj, 4.f,
O{ Dobravlje – P{ Vipavski Križ
Staranje
O~i gledajo
razklano deblo bora,
napetost neba
je skozenj zdrknila
v razmo~eno zemljo
o~i vidijo 
veliko peko~o praznino,
ki se polni z nevidno mo~jo;
nekaj ožganih prstov
se zabada v ranjeno prst
dolgo kljubovanje je 
razjedlo kožo,
ogolele roke lovijo ptice
in telo se upira viharjem,
ki su{ijo žile
po kamnitih goli~avah
sivi bori nemo kli~ejo
za mano
in ko se ozrem
ves spokojen in vdan,
se vpra{am:
ali je bilo res zaman
Marko Veber