Razprave GDK: 308 : 301 : 302 študij dela - pozabljen od vseh? Boštjan KOŠIR" Izvleček: Košir, 8 .: študij dela - pozabljen od vseh? Gozdarski vestnik, št. 5-6/1999. V slovenščini. cit. lit. 8. V sestavku je omenjen razvoj študija dela v gozdarstvu. Podane so kritične pripombe k današnjemu odnosu do področja študija dela- vse na primeru določevanja in uporabe normativov za izvajanje gozdarskih del. Med možnostmi za izboljšanje stanja je omenjena predvsem aktivnejša vloga države, ki naj bi skrbela za uravnoteženje interesov vseh, ki jih norma-tivi zadevajo. Analizirani so vzroki za pasivnost gospodarskih družb do vprašanja določevanja in uporabe normativov. Ključne besede: gozdarstvo, organizacija dela, študij dela, študij časa, normativ. 1 UVOD študij dela je veda, ki se je razvila z namenom racionalizacije delovnih procesov s študijem delovnih postopkov. Temelji na spoznanju, da je čas denar, in s tem je postal eden izmed osnovnih parametrov industrializacije oz. razvoja katerekoli tehnologije- tudi v gozdarstvu . Pri tem je vedno šlo za vprašanje, kako povečati izkoriščenost delovnega časa ter kako po- enostaviti obstoječe postopke in jih spremeniti tako, da bi dali glede na vložek energije, materiala in informacij č1m večji rezultat. Prve študije dela v gozdarstvu izvirajo iz začetka stoletja, kasneje pa so v mnogih državah ustanovili poklicne ustanove, ki so se ukvarjale s tem problemom (SUNDBERG 1 SILVERSIDES 19a8). Področje je razdeljeno na tri med seboj povezane dele: študij časa ter o~likovanje in vrednotenje dela. V Sloveniji smo študij dela - predvsem študij časa - nekdaj vključevali v raziskave s področja gozdne tehnike, del študij je bil opravljen na dodi- plomskem in podiplomskem študiju, nikdar pa nismo imeli poklicnih stro- kovnjakov, ki bi se ukvarjali le z vprašanji študija dela. Kljub temu smo dolga leta zadovoljevali potrebe po tehničnih normativih za najvažnejša dela s področij pridobivanja lesa in gradnje gozdnih prometnic. Normativi za različna gojitvena in varstvene dela pa so bili vedno bolj izkustveni ali statistični. Z zastojem na področju razvoja novih tehnologij se je pričel tudi zastoj pri spremljanju ter spreminjaju normativov na znanstveni ravni. Na operativni ravni pa so se vedno našle poti, kako starejše normative prilagoditi- tudi s pomočjo manjših meritev- novim zahtevam. V obdobju utrjevanja novih odnosov v družbi in stroki bi bilo nujno, da se ponovno obudi zanimanje za normative, katerih uporaba ima zelo različne učinke . 2 RAZVOJ Razvoj študija dela je bil vedno povezan s študijem časa, oblikovanjem dela ter različnimi načini plačevanja delavcev. Več desetletij razvoja metod študija dela je privedlo do vključevanja različnih področij in ved ter do hkratnega zmanjšanja pomena samega me~enja časa, saj so postopke standardizirali, in ne predstavljajo več raziskovalnega izziva (KOŠIR 1996). študij časa, s katerim postavimo standardne izdelavne čase in je del študija dela, ne štejejo več med znanstvena področja, ki bi bila vredna GozdV 57 (1999) 5-6 * Doc. dr. B. K., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Od- delek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 237 238 dela- od vseh? posebne pozornosti. To seveda ne pomeni, da študij časa ne sodi v sam vrh specializacije tudi v gozdarstvu. Največji problem tega področja je danes primerljivost študij, ki so nastale v skladu z delno različnimi pristopi posameznih nacionalnih ustanov, ki se ukvarjajo z organizacijo dela. Priča smo to velja tudi za gozdarstvo - poskusom poenotenja definicij, delitve koledarskega časa in načinov merjenja (BJORHEDEN 1 THOMPSON 1995, KOŠIR 1996). študij dela in časa ostaja še naprej strokovno pod- ročje, ki bi mu morali posvečati ustrezno pozornost, podobno kot kalkuli- ranju stroškov, ki prav tako ni vedno v celoti primerljivo med različnimi državami. Vsaka nova tehnologija, nov stroj ali nova oblika dela prinese v dose- danje znanje o poteku in učinkih ter stroških nekega dela novosti, ki imajo v vsakdanjem življenju pomembne posledice. Te zadevajo pri izvajanju gozdne proizvodnje delavca, ki je običajno plačan po učinku, delodajalca zaradi različnih stroškov po enoti proizvodnje ter lastnika gozda, ki mu na koncu ostane večja ali manjša renta. Posledice zadevajo tudi državo (ne le kot lastnika gozdov), ki naj bi skrbela za zadovoljstvo vseh držav- ljanov, poleg tega pa od ustvarjenih vrednosti pobirala znatne davke. Ni torej vseeno, kako, koliko in kaj se v eni uri proizvede. Rezultat študija dela je vedno tudi racionalizacija delovnih postopkov, ki se kaže v skraj- ševanju izdelavnih časov, s povečanjem izkoriščenosti delovnega časa in s tem z zmanjševanjem stroškov na enoto proizvodnje. S študijem dela so postopoma razvili metode študija časa, oblikovanja ter vrednotenja dela, s katerimi se v tujini ukvarjajo poklicni timi in razis- kovalci v okviru svojih strokovnih zadolžitev. Pri tem danes uporabljajo vse moderne pripomočke, kot so prenosni računalniki, video, ustrezna programska oprema itd. Posamezne študije, ki so vezane na terenska opazovanja, potekajo več mesecev, odvisno od natančnosti, delovnih razmer in obsega delovnih procesov. Vanje so vključeni poklicni snemalci, specializirani za takšno delo, ki je kljub navidezni in varljivi preprostosti polno majhnih in velikih pasti. Metoda študija časa in oblikovanja dela je znanstveni pristop k orga- nizaciji dela. Z natančno določenimi pristopi pri tem opazujemo dogajanja v delovnih procesih, jih merimo in kasneje podatke analiziramo. Sledi še sinteza, s katero skušamo doseči vsaj minimalne zastavljene cilje ter vrednotenje učinkov opravljene racionalizacije. Pri meritvah potrebujemo usposobljene snemalce, specializirane strokovnjake, saj se pri vseh me- ritvah pogosto srečujemo z delovnimi procesi, ki jih pred tem še ni bilo, so spremenjeni ali pa premalo poznani. Pri oblikovanju dela pa gre še za nekaj več: za spreminjanje delovnih procesov iz manj v bolj učinkovite. Izkušeni raziskovalci z dovolj širokim poznavanjem vsega tehnološkega procesa so torej nujen pogoj za uspešen študij dela. študij dela danes vključuje tudi druge vede, zato je pri večjih projektih timsko delo strokov- njakov z različnih področij neizogibno. Meritve in analize pogosto trajajo več mesecev, še posebej, če gre za državno, in ne le podjetniško raven. Takšne meritve niso poceni, saj terjajo temeljite priprave snemalcev, objektov meritev, delovnih skupin in načrtovanje celotnega poskusa, poleg tega pa pri tem potrebujemo včasih tudi posebno opremo. Razlog, da se kljub velikim stroškom študij dela drugod po svetu sistematično izvaja s poklicnimi timi, je v tem, da se vložena sredstva hitro povrnejo. . GozdV 57 (1999) 5-6 l\aš1r, B.: 3 DANES Kako brezbrižno se do študija dela vedemo pri nas. kaže vrsta primerov, in to kljub temu, da se študij dela že skoraj trideset let predava na univer- zitetni in višješolski ravni, na podiplomskem študiju pa mu je posvečena velika pozornost. Organiziranega študija dela - ali vsaj študija časa- pri nas v praksi ne poznamo, čeprav so za to dane odlične zakonske možnosti oz. zahteve, da Gozdarski inštitut Slovenije (74. člen Zakona o gozdovih) "pripravlja strokovne podlage in predloge normativov za opravljanje del v gozdovih". Za to so tudi predvidena določena sredstva, ki jih je Gozdarski rnštitut Slovenije v preteklih letih trošil predvsem za analizo obstoječih normativov in za izdelavo predloga, ki je pri pristojnem ministru že nad leto dni v postopku določevanja. Gozdarski inštitut Slovenije je razpet med množico razvojnih projektov in opravlja tudi druga dela v okviru javne gozdarske službe. Poklicno se samo z normativi gozdnih del ne ukvarja 1. noben raziskovalec. Glede na obseg zamujenega so obstoječa namenska sredstva premajhna. Pristojno ministrstvo je potrebovalo vse leto, da je predlog Gozdarskega inštituta Sloven lje predel alo v uredbo in jo dalo v oceno izbranim naslovom (Ur. l. št. 11, 1999, s. 956-977). V samem pristopu tudi ni zaslediti tri- stranskega sistema (KOŠIR et al. 1 992), kar je z vidika države, ki naj bi skrbela za pravičnost, verjetno znak nerazumevanja narave normativov, lahko pa tudi zavestnega ali nenačrtnega preziranja interesov delodajal- cev, delojemalcev in lastnikov gozdov. Določeni normativi so zastareli in neažurni, v nekaterih primerih tudi premalo natančni, vendar so v tem trenutku za naše razmere najboljši kazalec in ocenjevalec proizvodnih časov (in s tem tudi stroškov) različnih gozdarskih del. Pri sečnji bomo tako uporabljali normative, ki temeljijo na podatkih, starih nad dvajset let. Podobno velja za dobršen del traktorskega spravila lesa. Pri žičniškem spravilu lesa normativov za spravilo lesa navzdol s sodobnimi večbobenskimi žičnimi žerjavi s stolpi sploh ne poznamo, ostali normativi pa so potrebni preverjanja, saj so se naprave in postopki že marsikje spremenili. Kdo je potemtakem sploh zainteresiran, da se normativi izboljšajo oz. sploh pravilno uporabijo? Zdi se, da nihČe. Pomembne vhode za določanje normativov določajo ljudje, ki niso v ničemer odvisni od uspešnosti izva- janja del oz. točnosti določevanja normativov in so poleg tega premalo izkušeni. Bolj ali manj točni normativi v bistvu sploh niso problem večine gozdarskega tehničnega osebja- važnejše je, ali je določanje bolj ali manj težavno. Lastnik gozdov- država- oz. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se pri tem vede, kot da ne želi izvedeti, koliko pravzaprav stane normalno delo v gozdovih. Z obstoječim načinom določevanja normativov so očitno zadovoljni tudi sindikati (normativi pomenijo mero za normalno delo, ki ga omenja kolektivna pogodba) ter delodajalci. V množici nedorečenih stvari so normativi gozdnih del, kot kaže, še najmanjši problem, še po- sebej. če nihče očitno ne protestira. Tehnični normativi omogočajo tudi primerjavo produktivnosti različnih tehnologij in s tem različne mednarodne primerjave. Te postajajo s pove- zovanjem trgov vse pomembnejše, vendar v Sloveniji nikogar ne moti, da so takšne primerjave za naše gozdarstvo izrazito neugodne (KOŠIR 1997). Nizka produktivnost oz. visoki stroški pomenijo, da bodo gozdarske družbe lahko uspešno poslovale in lastniku nudile pozitivno rento le s prodajo lesa visoke kakovosti, če bo lastnik na to pristal, medtem ko bodo GozdV 57 (1999) 5-6 239 240 1> Prihranek zaradi povečanja proizvodnosti Za položaj podjetja, ki se bori za osnovne pogoje preživetja, so danes pomembnejše poslovne poteze, med katere lahko pogojno štejemo tudi različno lobiranje, delovanje v političnih strankah, tožbe na sodiščih in podobno. Te poteze vodstva so veliko važnejše od resničnega napredka v tehnološkem jedru organizacije in iskanja vseh notranjih rezerv. Pri- hranek zaradi večje proizvodnosti bi terjal pomembne investicije v znanje in opremo in je že zato rizičen. Gozdarske družbe so v tem trenutku pripravljene investirati predvsem v opremo in manj v študij delovnih sis- temov, saj poudarjajo predvsem storilnost neposrednih del iz vsem ra- zumljivih materialnih interesov. Prihranek zaradi tehničnega napredka je danes v primerjavi z gospodarskim pomenom poslovnih potez zelo maj- hen, skoraj zanemarljiv. Torej sledi: Optimalna strategija == Uspešnost poslovnih potez - (Povečanje proizvodnosti = skoraj nič) Optimalna strategija ~ Uspešnost poslovnih potez S to neenačbo zlahka razložimo dejstvo, da gospodarske družbe po letu 1990 niso več financirale projektov in drugih nalog s področja študija dela. Notranje rezerve so poiskale v geografskem in kadrovskem pre- strukturiranju ter v krčenju presežnih delavcev, medtem ko so tehnologije pridobivanja lesa ostale enake. Uspešno lobiranje, trgovanje in pogajanje z lastniki gozdov tudi danes prinaša podjetju veliko več gospodarske go- tovosti kot vlaganje v raziskave in dolgotrajno čakanje na rezultate, ki mnogokrat razočarajo. Resnici na ljubo rezultati raziskav večkrat razlagajo že znana dejstva ali pa - glede na omejenost naših raziskovalnih organi- zacij in druge omejitve- le tolmačijo, kako bi moralo biti, težko pa obljub- ljeno tudi uresničijo. GozdV 57 (1999} 5-6 241 242 Kosir, B .. študij dela - pozabljen od vseh? Večjo pripravljenost gozdarskih družb pri sodelovanju v raziskovalnih projektih ter temah s področja študija dela lahko pričakujemo, brž ko se bo gospodarsko-politična situacija stabilizirala do te mere, da bosta obe strani v gornji neenačbi v dinamičnem ravnotežju. Za gozdarstvo bo to najbrž takrat, ko bodo znani približni tržni deleži posameznih gozdarskih podjetij v državnih gozdovih in se bodo prizadevanja za širitev dejavnosti prenesla na posebna področja in tehnologije in predvsem na delo v zasebnih gozdovih. Optimalna strategija = Uspešnost poslovnih potez + Povečanje proizvodnosti Nekateri znaki potrebe po sodelovanju med raziskovalnimi ustanovami in gozdarskimi družbami postajajo vse očitnejši, čeprav preredki in ne- materializirani, da bi lahko optimistično govorili o kakšni prenovi. Še vedno smo globoko v tranziciji, ki mnogim obeta boljše življenje in jih hkrati sili k brezkompromisnemu boju za lastno eksistenco tudi na račun drugih. Danes velja to za podjetje in posameznika v tej državi, jutri pa bo to veljalo za vso državo v skupnosti mnogo večjih, razvitejših in prav tako uspeha lačnih držav. če ne gospodarstvo in ne država, kdo je potem v tem trenutku zadolžen, da misli trezno in.v imenu uravnoteženih interesov vseh, ki jih zanima racionalnost početja v gozdovih? 4 JUTRI Stanja, v katerega smo zašli, ne bo lahko popraviti . Zakon o gozdovih je pač razdelil nerazdeljivo- načrtovanje in izvajanje- in posledice bomo še dolgo čutili. Trenutna državna politika je- upravičeno ali neupravičeno - postavila pred raziskovalne time, ki so mladi, ambiciozni in sposobni, številne administrativne in druge ovire, ki že povzročajo eksistenčne pro- bleme. V raziskovalnih timih se borba za doseganje čim večje koristnosti pridobljenega znanja za napredek in povečanje blagostanja tega naroda umika borbi proti administrativnemu aparatu v imenu skromnega preživetja ter vse bolj borbi za individualni prestiž posameznega raziskovalca. Brez podpore gospodarstva, ki je za zdaj ni moč zaznati, bo ta borba prej ali slej izgubljena . Določena znanja se počasi, a zanesljivo poslavljajo z odra gozdarstva, povečuje se odtujenost rezultatov raziskav od dejanskih potreb gospodarstva in družbe. ~aupanje, da nekdo še misli nesebično in s trezno glavo, vse bolj bledi . Z investiranjem v študij časa, izobraževanjem o uporabi normativov ter z razvojem pravičnega (ne balkansko mešetarskega) sistema sprem- ljanja, spreminjanja in sprejemanja normativov bi mnogo prihranili. Pri tem bi tudi stroka ohranila nekaj svoje veljave in si pridobila več zaupanja menedžerjev, številnih delavcev v gozdovih ter lastnikov gozdov. Gre za dolgoročno gospodarnost, zadovoljstvo in pravičnost. Ministrstvo, ki je pristojno za gozdarstvo, bi moralo skrbeti za uravnotežene odnose med največjim lastnikom -državo in poklicnimi izvajalci gozdnih del. Ta odnos bi imel pomembne posledice tudi za vse druge lastnike gozdov, saj bi določeval normalne učinke in s tem tudi stroške v različnih delovnih razmerah. Ministrstvo za znanost podpira le raziskovalne naloge ter znanstvene projekte, pri katerih je aplikativnost rezultatov v domačem okolju postranskega pomena, saj že pri izboru možnih vodij takšnih nalog opravi izbor na podlagi strogih meril znanstvene uspešnosti. Na tem pod- GozdV 57 (1999) 5-6 Košir. B.. dela - ročju študij dela nima možnosti, da bi prodrl z omembe vredno podporo, da niti ne omenjamo pošastne in neodgovorne počasnosti pri odločanju o dodelitvi sredstev posameznim projektom. Kakšne možnosti imajo šele povezave z drugimi področji, kot sta npr. ergonomija in varstvo pri delu, ali motnje obstoječih tehnologij v gozdu, kot so poškodbe drevja zaradi pridobivanja lesa- problemi, ki na tem ministrstvu nimajo poslušalcev? Poti za izboljšanje stanja je gotovo več, razmisliti pa bi morali o naslednjem: ~ Pristojno ministrstvo za gozdarstvo bi moralo skrbeti za trajno in poklicno izvajanje nalog s področja študija dela na Gozdarskem inštitutu Slovenije s trajnim (ocena) financiranjem vsaj enega zaposlenega specialista. študij dela, zlasti raziskovanje novosti v gozdni proizvodnji, bi moral biti stalna dejavnost Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko. Temeljni namen študija časa - izdelavo normativov - bi morali razširiti še na področja ergonomije in varstva pri delu, ekološke primernosti ter ekonomije dela. -Delovno skupino za normative, ki ima danes neobvezna posvetovalno in delovno vlogo pri Gozdarskem inštitutu Slovenije, bi morali preobli- kovati, ji dati konkretne zadolžitve, odgovornosti in status. Njena prva naloga bi moralo biti delovanje sistema sprejemanja, spremljanja in spreminjanja (sistem 3S, KOŠIR et al. 1992). -Del sistema 3S je sprejemanje (pri nas: določevanje s strani ministra) normativov, kar bi moralo biti opravljeno zelo hitro, še posebej v primeru le delnega ažuriranja vsebine. - Izdelati bi morali prioritete obnavljanja normativov glede na obseg del, na katere se nanašajo, ter glede na dosedanje izkušnje pri uporabi normativov. - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov bi moral nenehno vzorčno preverjati določevanje in doseganje normativov v svojih gozdovih - sam ali s po- močjo zunanjih, pooblaščenih sodelavcev. Prav bi bilo, da bi del sredstev, pridobljenih z rento, stalno namenjal izboljšanju normativov. Tako na- ložena sredstva bi se hitro povrnila. -Spremljanju normativov bi se moral posvetiti tudi sindikat, saj gre za neposredno povezavo s plačevanjem delavcev za določen trud, širše povezave pa vodijo še k varnosti pri delu, utrujanju delavcev in obre- menitvami z raznimi škodljivimi vplivi zaradi narave dela. -V raziskovalno delo na tem področju bi morali vključiti tudi Zavod za gozdove Slovenije. To je edina enovita gozdarska strokovna ustanova, ki informacijsko pokriva vse ozemlje Slovenije. Razpolaga z dragocenimi strokovnjaki, ki bi bili sposobni sodelovanja v tovrstnih strokovnih in znanstveno-raziskovalnih projektih. Pridobili bi vsi. Velika rezerva - neznanka, stisnjena vzmet - so gozdarske družbe. Gospodarstvo ravna po trenutnih potrebah in prioritetah, a vedno skuša biti čimbolj racionalno. Nikogar ni mogoče prisiliti, da bi se obnašal dolgo- ročno racionalno in bi nesebično investiral v znanje na zalogo brez zaznav- nega trenutnega učinka. Menedžerski timi gozdarskih družb še niso opravili preizkusa znanja pred zbori delničarjev in nadzornimi sveti družb. Ti bodo v prihodnje vse bolj krojili smeri plovbe posamezne gospodarske družbe z jasnimi oz. predvidljivimi prioritetami. Kljub temu bi bilo prav, da bi se že danes tudi gospodarstvo pojavilo kot sofinancer razvojnih raziskav pri uvajanju novih ter racionaliziranju obstoječih delovnih sistemov. Izvajalci gozdnih del, ki bodo v prihodnje skrbno čuvali podatke o svoji resnični proizvodnosti, bi morali nenehno skrbeti za natančno spremljavo učinkov svojih delovnih sredstev - mnogi to tudi počnejo, vendar je to z vidika študija dela veliko GozdV 57 (1999) 5·6 243 VIRI Kos1r, 8 .. študij dela - pozabljen od vseh? premalo. Resnične racionalizacije se dobijo le s temeljitim študijem pro- duktivnega pa tudi vzrokov neproduktivnega časa. Podjetniki bi morali nenehno skrbeti za preverjanje internih, podjetniških normativov. Merilo njihove učinkovitosti bi morali biti državni normativi, vendar s tem, da bi težili k večji proizvodnosti. Razlika, ki bi tako nastala, bi morala motivirati podjetnike k še večjemu razvoju, državo pa k preverjanju obstoječih držav- nih normativov. ln kje se ta proces neha? Očitno nikjer, saj je to nasprotje med osnovnimi dejavniki razvoja in iskanjem ustreznejših tehnologij. Takšno dogajanje pa že diši po napredku, ki nima osnove v prelisičenju nasprotnika, temveč v resničnem povečanju proizvodnosti . 5 ZAKLJUČEK Normativi gozdnih del ostajajo pomemben del stroke, ki ima zelo velike ekonomske posledice za državo kot največjega lastnika gozdov, gozdne delavce ter gozdarske družbe. Pravični normativi bi morali delovati kot usmerjevalci pri pogajanjih med drugimi kategorijami izvajalcev ter lastniki gozdov, saj predstavljajo mero t. i. normalnega dela in učinka. Današnje neurejeno stanje v gozdarstvu ne podpira potrebe po natančnih nor- mativih, saj se s pogajanji in špekulacijami marsikdaj ceneje in hitreje doseže večji ekonomski učinek. Očitno je, da tako menijo vsi, ki jih nor- mativi zadevajo, zato ni motiviranosti, da bi s študijem dela prišli do objektivne resnice. Le tako je mogoče pojasniti, da brez predsodkov uporabljamo mestoma zastarele in neažurne pa tudi pomanjkljive nor- mative. V prihodnje ni pričakovati, da bi izvajalska podjetja pomembneje financirala raziskave s področja študija dela, vsaj dokler se gospodarsko- politična situacija ne ustali. V tem trenutku je odgovornost, da se področje študija dela v gozdarstvu ohrani, da se posodobijo in preverijo normativi in da se odpravi zamuda iz preteklosti, na strani države. Ta bi morala zagotoviti nenehno in stabilno financiranje raziskav, saj gre za visoko specializirana dela, za katera so potrebni ustrezni kadri in oprema . Čeprav bi bil pri tem primaren cilj študij časa oz. izdelava standardnih izdelavnih časov, bi bilo zelo koristno, če bi z ustrezno razširitvijo raziskovalnih timov vključili tudi področja ergonomije, medicine dela, varstva pri delu, eko- nomske presoje ter ocene ekološke primernosti delovnih sistemov. Svoj prispevek bi kljub težavam moralo dati tudi gospodarstvo, saj so normativi impregnacije slehernega objektiviziranega delovnega sistema. BJORHEDEN, R., 1991. Basic Time Concepts for International Comparisons of Time Study.- Reports. Jour. of Forest Engineering, Vol 2, No. 2, Univ. of New Brunswick, Canada, s. 33-39. BJORHEDEN, R. 1 THOMPSON, M. A., 1995. An International Nomenclature for Forest Work Study.- Report of working group, IUFRO 83.04 .02. Garpenberg, Fredericton, 16 s. KOŠIR, B. 1 MEDVED, M. 1 DOBRE, A. 1 ŽGAJNAR, L. 1 BITENC, B., 1992. Uporaba časovnih normativov v gozdarstvu Republike Slovenije od l. 1985 do l. 1990.- Strokovna in znanstvena dela, IGLG, št. 11 O, 60 s. KOŠIR, B., 1996. Organizacija gozdarskih del.- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, skripta, 2. izdaja, Ljubljana , 223 s. KOŠIR, B., 1997. Pridobivanje lesa.- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, skripta, Ljubljana, 330 s. SUNDBERG 1 SILVERS!DES, 1988. Operational Efficency in Forestry, Vol. 1 Analysis.- Kluwer Academic Publ., Dordrecht, Boston, London, 219 s . ... 1993. Zakon o gozdovih.- Ur. l. R. Slovenije, 30/1993, Ljubljana, s . ·,677-1691 . .. . 1999. Odredba o določitvi normativov za dela v gozdovih.- Ur.l. št. 11, 1999, s. 956-977. 244 GozdV 57 (1999) 5-6