Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, s. 135-147 Oxf. 375.4/(497.12) Izvleček: E. REBULA: SPRAVILO S TRAKTORJI V SLOVENIJI Študija obravnava možnosti za spravila gozdnih sortimentov s traktorji v Sloveniji. Delež spravila s traktorji je v družbenih gozdovih okoli 80 %, v zasebnih pa okoli 60 %. Delež je da sedaj hitro naraščal. Terenske, reliefne in geološke okoliščine dopuščajo smotrno spravilo s traktorji na okoli 78-80 % površine vseh gozdov. Na polovici te površine je bilo ali bo treba zgraditi vlake. Synopsis: E. REBULA: WOOD SKIDDING WITH TRACTORS IN SLOVENIA The paper deals with the state of the different possibilities of wood skidding with tractars in Slovenia. The share af waad skidding with tractors represents 80% in public forests and about 60% in private farests. Until naw the share has been increasing rapidly. The ground, relief and geological circumstances allow suitable wood skidding with tractors on approximately 70-80 % of the to tal forest area. On half of this area it has been or will be neccessary to buifd skidding tracks. 135 prof. dr. Edvard REBULA, dipl. inž. gozd. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 136 1. UVOD Po drugi svetovni vojni so začeli v Evropi uporabljati za spravilo lesa traktor. Pri nas so prvi poskusi rabe traktorjev v ta namen v petdesetih letih, najprej goseničar, nato koles- nik. Pozneje so se v Ameriki razvili posebni gozdarski zgibniki. Razvoj hidravlike, elektro- nike in nove tehnologije izdelave so omogočili hiter napredek. V gozd smo dobivali čedalje več in večjih strojev. Zgibna šasija je postala podlaga, na katero vgrajujejo vse mogoče izvedbe pripomočkov za podiranje in obdelavo dreves, spravilo lesa in dodelavo raznih sortimentov. V svetu govorijo o dobi avtomatizacije v gozdarstvu in o robotizaciji del v gozdarstvu (PUTKISTO 1985). Tudi pri nas je v gozdu vse več strojev. Danes ima gozdni delavec na voljo 7- do 10-krat večjo moč strojev, kot pa jo je imel pred 20 leti (REBULA 1982). Hitro je naraščal delež traktorskega spravila. Njegov razvoj je prikazan v preglednici 1 (po KRIVCU 1979 in REMICU 1979, 1981, 1983). Spravilo s traktorji je povzročilo nastanek ali gradnjo vlak. Da bi bilo delo s strojem čimbolj gospodarno, in zaradi znane zakonitosti o kosovnem volumnu smo stremeli k čim večjim kosom. Vse to je v gozdu povzročalo precejšnjo škodo na tleh in drevju. Z raziskavami so ugotovili, kolikšna je bila škoda na drevju, in kakšne so bile njene posledice. Menijo pa, da so poškodbe tal pomembnejše. O tem še ni zadostnih raziskav. Pri nas jih sploh še nimamo. Spravilo s traktorji je nujno. Zaradi posestnih razmer in terenskih okoliščin bo pri nas delež spravila s traktorji razmeroam visok. Zato bomo poskušali ugotoviti, kolikšen je delež spravila sortimentov s traktorji zdaj in kakšen naj bi bil ta delež v prihodnje glede na terenske, talne in sestojne razmere naših gozdov. Podlaga za sklepanje bodo podatki popisa gozdov ob koncu leta 1979, zlasti podatki o geološki podlagi, nagibu in kameni- tosti sveta, spravilnih razdaljah, vrsti obratovanja in seveda lastništvo gozdov. Preglednica 1 RAZVOJ TRAKTORSKEGA SPRAVILA V DRUŽBENIH GOZDOVIH SLOVENIJE Vrsta traktorjev Pri l~o.1ent kolt1:=:niki Zgibniki Goseničarji Slrupaj Leto števi- Spravlje- Delež Števi" Spravljeno Dele! Šte- Spravljeno Dele! števi- Spravljeno Dele! lo no spravila lo spra- vilo spra- 1o spra- 3 % 3 vila 3 vila 3 vila m m % m % m " 1968 107 272957 23 - - - 29 91205 8 136 ! 364162 31 1970 lCO 152262 12 6 40426 3 :l2 93192 7 138 285800 32 1972 138 2586:0 20 18 103654 8 28 9113:J 7 184 453414 35 1974 164 257745 23 37 166495 11 40 79175 5 241 603415 39 1976 197 470146 36 43 219094 17 35 81825 6 275 771065 59 1978 230 520715 39 43 236086 17 51 84341 6 324 841142 62 1980 293 576424 45 48 239964 19 36 75904 6 ':?:77 892292 70 1982 358 655741 49 57 265721 20 43 94512 7 458 1015974 76 137 1. SPRAVILO LESA S TRAKTORJI S periodičnimi anketami (REMIC 1968-1982) zbiramo vsaki dve leti podatke o stanju mehanizacije pri pridobivanju sortimentov. Lanski podatki (za leto 1984) še niso zbrani in obdelani. Na voljo pa so podatki za vsa druga leta. Zbrani so v preglednici 1. Iz preglednice vidimo, da spravimo s traktorji v SR Sloveniji samo v družbenih gozdovih že več kot milijon kubičnih metrov raznih sortimentov na leto. Delež traktorskega spravila v družbenih gozdovih je 76 %. Samo s prilagojenimi traktorji spravimo skoraj polovico (49 %) vseh sortimentov, 20 % z zgibniki in 6-7 % z goseničarji. Delež goseni- čarjev je že nekaj let enak - se je ustalil. Narašča pa delež prilagojenih in zgibnih traktor- jev. Zadnja leta je naraščal delež spravila s traktorji po stopnji 3-4 % na leto. Preglednica 2 SPRAVILO S TRAKTORJI V ZASEBNIH GOZDOVIH število S traktorji Delež Povprečna Leto traktorjev spravljenih spravila spravilna 3 razdalja m % m 1974 1533 246 800 16 735 1976 5158 351 550 23 645 1978 10911 626 250 39 605 1980 15681 814 470 50 641 1982 30685 1013 800 56 596 V preglednici 2 so podatki o spravilu sortimentov v zasebnih gozdovih. Tudi v zasebnih gozdovih spravijo lastniki gozdov že več kot milijon kubičnih metrov sortimentov s traktorji. Delež spravila s traktorji je tu 56 % in hitro narašča. V preglednici so tudi podatki o povprečnih spravilnih razdaljah. Vidimo, da se stalno skrajšujejo zaradi gostitve cest. So pa kljub temu še vedno razmeroma dolge in daljše, kot bi človek predvideval po podatkih o gostoti cest. Presenetljivi so podatki o številu traktorjev, ki jih lastniki gozdov uporabljajo za dela v gozdu. Natančne podatke o številu zasebnih traktorjev v Sloveniji je težko zbrati. Menijo, da je danes okoli 60 000 zasebnih traktorjev. To pomeni, da jih je še enkrat več, kot jih kaže anketa iz leta 1982 in so z njimi spravljali les. Zato je danes verjetno veliko več traktorjev, s katerimi lastniki občasno delajo v gozdu. Iz podatkov v obeh preglednicah lahko sklepamo: Delež spravila s traktorji je bil (leta 1982) v družbenih gozdovih 76 % in je naraščal. V zasebnih gozdovih je delež 56 % in prav tako narašča. V Sloveniji spravijo s traktorji že več kot 2 milijona kubičnih metrov gozdnih sorti- mentov. 138 Zelo hitro narašča število zasebnih traktorjev, s katerimi lastniki spravljajo gozdne sortimente. Ob takih ugotovitvah se sama po sebi odpirajo tale vprašanja: Kakšen je v resnici smotrn delež traktorskega spravila v Sloveniji? Kaj ga pospešuje in kaj omejuje? Glede na tolikšno število zasebnih traktorjev - pri tem moramo upoštevati prevozne razdalje, posestno sestavo, domačo porabo lesa in druge značilnosti gospodarjenja v zasebnih gozdovih, postaja čedalje bolj dvomljivo, kaj odpira gozd. Cesta ali vlaka? Koliko naj jih bo? Kakšno naj bo njuno razmerje? Kaj določa ta razmerja? Odgovori na vsa ta vprašanja so več kot nujni. Morali bi jih poznati že včeraj, pa jih še jutri ne bomo. Posebno pomembni so za določanje ciljev gospodarjenja z gozdovi in ukrepov za njihovo uresničevanje, pa tudi zaradi vse večjega nadzora in zanimanja široke javnosti za stanje in usodo gozdov. Odgovor na drugi sklop navedenih vprašanj presega okvir razprave. Nanje bo treba najbrž še nekaj časa počakati. Zbranih pa je že precej postavk (ABEGG 1978, 1981, ARNAU- TOVIČ 1976, BOJANIN 1975, 1981, 1982a, 1982b, HABSBURG-LOTHRINGEN 1969, IVANEK 1976, DOBRE 1980, 1982, JELIČIC 1981, KLEMENČIČ 1965, KRIVEC 1978, 1979, 1980, LEIBUNDGUT 1971, LOFFLER 1974, NIKOLIČ 1985, REBULA 1978, 1980, 1983, SEVER 1980, TIČERIČ 1982 in dr.), ki načenjajo to problematiko in počasi ožijo krog. Manjkajo zlasti temeljne interdisciplinarne raziskave o vplivu stroja in prometnice na tla in gozd, na rastišče in biocenozo. Tudi na tem področju že raziskujemo. V tem prispevku bomo poskušali odgovoriti le na vprašanje: kakšen bo delež spravila s traktorji v Sloveniji? 2. MOŽNOST SPRAVILA S TRAKTORJI GLEDE NA PREHODNOST SVETA Prehodnost sveta s traktorji določajo: nagib sveta površje in nosilnost podlage. Popis ne zajema podatkov o nosilnosti. Menimo, da ob običajni vlažnosti lahko zaradi nosilnosti skoraj na vseh naših gozdnih tleh vozimo s traktorji. Nagib sveta in površje smo v popisu gozdov razvrstili v razrede, ki so razvidni v pregled- nici 3. V resnici smo površje pri popisu razvrščali v 5 kategorij. Za opredelitev prehod• nosti sem združil tele razrede: 1. kamenito 20-50 % in skalovito do 30 % površine 2. kamenito nad 50 % in skalovito nad 30 % Pri nagibih je v popisu razred „strmo" 36-70 %. Ta razred je zelo širok. Meja med žični­ cami in traktorji (okoli 50-60% nagiba, odvisno od podlage in vremena) gre ravno po sredi razreda. Zaradi tega je težko opredeliti meje med žičnicami in traktorji. 139 V preglednici 3 smo podali pregled površin gozdov po posameznih kategorijah nagiba in površja. Iz te razvrstitve smo poskušali sklepati, iz katerih gozdov lahko spravljamo gozdne sortimente s traktorji. Utemeljitev tega sklepanja izhaja iz raziskave (REBULA 1983), kjer smo preverjali uporabnost raznih kazalnikov vplivov na spravilo sortimentov. Preglednica 3 POVRŠINE GOZDOV PO PREHODNOSTI SVETA Po vrš j e: 1 o:'[g delež kannitosti j ~ oz. skalovitosti fu~l----.-----r----r---r----r-------i ta Nagib sveta % mere Gladko .... Kannito 20-50 % al · c skalovito 10-30 % l<:m 2 .a Kanni to nad 50 % >N ali skalovito :, nad 30 % o Skupaj Gladko Kannito 20-50 % al · l<:m2 "'"' skalovito 10-30 % ~ Kannito nad 50 % ,_2 fJl ali skalovito NU ai nad30% N Skupaj Gladko Kannito 20-50% ali l<:m2 skalovito 10-30 % Ul Skupaj do 10 795 . 8 Lahka prehodnost ~ Srednja prehodnost ~ Težka prehodnost IIIlilIIIlil 140 11-20 1965 19 21-35 3525 34 36-70 3044 30 nad 7fJ 939 9 1820 49 797 21 3726 100 3327 51 2595 40 620 9 6542 100 4436 43 4415 43 1417 14 10268 100 Gozdove smo po nagibu in površju razvrstili v 3 kategorije: 1. Lahka prehodnost. S tega sveta je mogoče spravljati s traktorji povečini brez gradnje vlak. Vlake so padnične. 2. Srednja prehodnost: tu je mogoče spravljati s traktorji le, če zgradimo primerno omrežje vlak. Vlake so lahko padnične, praviloma pa pobočne. 3. Težka prehodnost: na tem svetu spravilo s traktorji ni smotrno. V preglednici 4 smo zbrali podatke o površini, lesni zalogi, etatu in prirastku za posame- zno kategorijo prehodnosti in lastništva gozdov. Iz teh podatkov in na podlagi prejšnjih opredelitev (preglednica 3) lahko ugotovimo: V družbenih gozdovih je okoli 80 % površine gozdov primerne za spravilo s traktorji. Na tej površini je 83 % lesne zaloge, 85 % prirastka in 87 % etata vseh družbenih gozdov. V zasebnih gozdovih je okoli 89 % površine primerne za spravilo s traktorji. Na njej je 90 % lesne zaloge, 91 % prirastka in 91 % etata zasebnih gozdov. Če borno spravljali na teh površinah s traktorji, bomo morali v Sloveniji zgraditi pri- merno omrežje vlak na skoraj polovici površine gozdov. Na približno 35 % površine pa bomo lahko spravljali s traktorji, ne da bi gradili vlake. Povprečna razdalja spravila je okoli 600 m. Gozdovi na lažje prehodnem svetu so bolj odprti. Tako je povprečna spravilna razdalja na svetu lahke prehodnosti 533 rn, na svetu srednje prehodnosti 631 m in na svetu težke prehodnosti skoraj 700 m. Zasebni gozdovi so na svetu, ki je nekoliko lažje prehoden od družbenega. Preglednica 4 KAZAI.UIILIN m:Yl'A M>:11E Površina. Lesna zaloga Etat Prirastek Povprečna t'8%dalJa POVRŠINA GOZDOV, LESNA ZALOGA, PRIRASTEK IN ETAT PO LASTNIŠTVU IN PREHODNOSTI GOZDOV Dru!ben1 gozdov! Z.asebnt gozdovi Skupaj Prehoprn vUna razdalja rn 597 600 599 V preglednici 6 smo prikazali površine gozdov po spravilnih razdaljah in poskušali opisati tudi njihovo kakovost. Za znak kakovosti smo vzeli hektarsko lesno zalogo in delež iglavcev v lesni zalogi. Pregled je podan za družbene in zasebne gozdove. Podatki v preglednici 6 nam omogočajo tele sklepe: Glavnina slovenskih gozdov (40%) je oddaljenih od ceste 200-500m. Razmeroma velike povprečne razdalje spravila (600 m) so posledica še vedno občut• nega deleža ( 10%) neodprtih gozdov, kjer so spravilne razdalje nad 1200 m. Boljši gozdovi so bolj odprti. Lesne zaloge v gozdovih o't,cestah so večje kot v gozdovih z dolgimi spravilnimi raz- daljami. To kaže, da so sečnJe enakomerne po vsej površini. Povprečna spravilna razdalja je enaka v obeh sektorjih lastništva. V preglednici 7 smo zbrali podatke o odprtosti posameznih gozdov po vrsti obratovanja. Tudi tu vidimo, da so boljši gozdovi bolj odprti. Lahko tudi sklepamo, da so vse pomemb• nejše kategorije gozdov (prebiralno, skupinsko postopno in zastorno gospodarjenje) dokaj enakomerno odprte. 143 Preglednica 7 ODPR1OST RAZNIH KATEGORIJ GOZDOV IN NJIHOVA SESTAVA Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi VRSTA Površina Letni Lesna Povpreč. Površina Letni Lesna Povpreč, OBRATOVANJA etat 3 zaloga sprav. etat zaloga sprav, 1on2 ,. 1000 m m3 tha: razdalja l