, III. By trfet if lie president, A. S. Bnrleson, Ptstetster General. The largest Slovenian Weekly in the United . State! of America. Usuod ovary Wednesday Subcription price: For members, yearly.SO9« For nonmenbert .... $2.00 Foreign Countries. .. .$3.00 Telephone: Canal 2487 V___7 ...... _ •' * w. . — . ■ Jf; > — Entered mm Second-Class Matter January 18, 1915, at the Pofl Office at Chicago, Illinois, under, the Act of August 24, 1912. Največji slovenski ted-. , nik v Združenih -državah. . Izhaja Tsako sredo. Naročnina: Za i lane, m leto----$0.9« Za nečlane......... .$2.00 Za inozemstvo......$$.00 NASLOV jredništva in uprav-» nistva: ^ 1951 W/ 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 191ft. No. 24.—Stev. 24. Chicago, 111., 16, junija (June), 1920. Leto VI. Volume VI. Senator Harding iz Ohio nominiran za predsednika Zdrui držav. ' Guverner Coolidge iz Mass. nominirad za podpredsednika. Republikanska narodna kon-jstaš Johnsona) predlagal, da naj vencija, ki se je vršila minuli te- se soglasno nominira Hardinga za den, od 8. do 12. t. m. v Chicago je zaključena in končana. Pri zadnjem balotiranju (glasovanju) dne 12. t. m. ob 6;15 zvečer je zmagal pri nominaciji za podpred-tor iz države Ohio z 674 glasovi. Harding je bil nominiran za predsedniškega kandidata republikanske stranke, guverner Calvin Coolidge iz države Mass. je pa za zma al pri nominaciji za podpredsednika Združenih držav; dobil je tudil 674 glasov. Ker guver. Lowdenu pri prvih glasovanjih nikakor ni bilo mogoče doseči zmage, so njegovi pristaši po njegovem naročilu prestopili na Ilardingovo stran ter oddali pri zadnjem balotiranju skoro vse glasove za Hardinga iz-vzemši 12. Pri desetem ozir. poslednjem glasov je dobil Harding 674.7, general Wood 157V2* senator Johnson iz Cal. 80 j- 4.5 in guverner Lowden 12 glasov; ostali glasovi so bili razpršeni na druge kandidate. Za izvolitev, ozir. za nominacijo je bilo potrebnih 492 glasov; senator Harding je dobil torej 182 glasov večine. Vseh glasovanj je bilo od petka do 11. jun. 4 ure popoldne do sobote 6:15 zvečer deset: Pri teh glasovanjih je dobival senator Harding sledeče število glasov: Pri 1. — 65V2; pri 2. — 59; pri 3. — 58 Va; P" 4. — 611/2; pri 5.— 78; pri 6. — 89; pri 7. — 105; pri 8. _ 133i/2 pri 9. — 3741/2 in pri 10. — 674.7. Med 9. m 10. baloti-ranjem je pridobil senator Harding celih 300 glasov. Izid 10. glasovtanja. Wood. Lowden, Johnson, Harding. Država. Alabama Arizona Arkansas California Colorado Connecticut Delaware Florida Georgia Idaho Illinois 'Indiana Iowa .... Kansas Kentucky Louisiana Maine Mary land Masa. Michigan Minnesota Mississippi Missouri . Mem tana Nebraska Nevada N. Hamp. N. Jersey N. Mexico .. New York 6 N. Carolina 2 N. Dakota . Ohio . . - -■»Oklahoma . .1 Oregon 3 Penn. 14 R Island . . S. Carolina . . S. Dakota 6 Tennessee . . Texas .... Utah 1 Vermont 8 Virginia 1 Washington 5 W. Virginia.. Wisconsin . . Wyoming Alaska ____ D. Columbia. Hawaii Philippines 2 Porto Rico . . Skupaj 167J . -I 7 3 9 12 10 17 1 21 * IS 26 - 1 18 4-5 8 6 13 13 6 74 .10 „ 2 38 1-5 21 26 18 26 12 ' 5 17 26 5 12 36 ' 4 Si 7 6 68 20 10 48 18 '2 60 10 11 4 . 20 23 5 i4 6 16 1 1 2 2 2 predsedniškega kandidata; predlog je podpiral kongresnik Frank Smith iz 111. v imenu Lowdenove stranke. Med velikim hrupom in nekaj protesti v konvenčni zboro-vani je bil ta predlog spfejet, na kar se je vršilo končno glasovanje, ki je za Hardinga tako sijajno izpadlo. Ravno za časa glasovanja se je nahajal sen. Harding v glavnem uradu poleg Kolizeja. Bil je ravno v pogovoru s prof. Dr. Murray Butlerjem iz New Yorka, ko pri-hiti k Hardingu ves zasopel Charles B. Warren iz Mich., ter mu za-kliče: "Senator, Vi ste nominirani!" Takoj po končanem glasovanju je nastalo v konvenčni dvorahi nepopisno navdušenje in klici: "Hura, naš bodoči^ predsednik Harding!" Največ vrišča so de-'lali delegatje države Ohio, h kateri spada nominirani preds. kandidat senator Harding. • . ^ naj prvo vest prekličejo, inaec b'. mu lastnik hiše stanovanje v resnici podražil na $35 00. Guverner Lowden zopet doma-Springfield, 111. f3. junija. -- Guverner Frank O. Lowden se je danes povrnil z republikanske narodne konvencije v Chicaga, kjer ga je senator Ifarding iz 0, tako porazil pri kandidaturi za predsednika Združenih driav. Guverner Lowden ni hotel nič^sai omeniti o minuli narodni konvenciji. . Narodna konvencija delavske stranke. Od 11. do 13. julija t. 1. se bo vršila v Chicagu zopet važna na rodna konvencija in sicer kon vencija ribve delavske stranke, ker bodo nominirani razni kandi-datje povodom bližajočih se gla vnih volitev meseca novembra t 1. Konvencija se vrši v Carmer dvorani na Ashland Boulevard ir. Van Buren iStr. Doslej je -ta stranka že sest'a vila svojo platformo in ti kot kan didatov kakor sledi: za zveznega senatorja John Fitzpatrick, pred sednik Chicago Federation of La bor; za guvernerja John H. Wal-ker, ,preds. Illinois State Federation of Labor; za podguvernerja Charles Dold; za državnega ta j nika Frank J. fisper, tajnik gori navedene delavske organizacije; za državnega blagajnika John B. Lennon iz Bloomingtona in za neralnega pravdnika Wr. Rodriguez. 12 80 4-6 674.7 Pri 10. glasovanju so sklenili delegatje iz države Mich, oddati skoro vse svoje (25) glasove Hardingu, istotako je stotfla država Penna. z'60 glasovi. Pri tej priliki je bivši kalifornijski senator (pri- Veliko navdušenje in veselje na Hardingovem domu. Marion, Ohio. 12. junija. — Ko je došla danes na večer semkaj iz Chicaga brzojavna vest o nominaciji senator Hardinga predsednikom Združenih držav, je to vese- lo poročilo spravilo celo mesto po koncu; senator Harding je namreč meščan in domačin tega mesta, kjer živi s svojo družino. Takoj zatem je lujdstvo razobesilo po oknih amerišfte zastave, zapeli so zvonovi po vseh cerkvah in oglasilo so se parn^ piščalke po tqvarnah; ljudstvo se je zbiralo^ po ulicah in dajalo s petjem in klici duška svojemu veselju. Oče sen. Hardinga, star 76 let, po poklicu zdnrvnik kar ni hotel verjeti, da je dosegla njegovega sina tako velika čast. Pri tej priliki se je izrazil, da bi v obče ne imel rad, ako bi. bil njegov sin še izvoljen predsednikom, ker strežejo hudobni ljudje takim osebam radi po življenju; vendar je pa obljubil, da bo pri jesenskih vo-itvah oddal svoj glas za svojega sina. — V doglednem času se bo vršila v tukajšnjem mestu velika svečanost povodom oficielne nominacije Hardingtfjpredsedniškim kandidatom'-"republikanske stranke. Ta svečanost se bo vršila na velikem travniku>pred Hardingovo hišo. Senator Harding je po poklicu časnikar1; izdaja in urejuje namreč list "Marion Star"; vere je pa baptistovske. Guverner Coolidge plačuje samo $32. — za stanovanje. Boston Mass. -13. junija. — Ko so danes prišli časnikarski poročevalci čestitat guvernerju Calvin Coolidge k nominaciji kandidatom za republ. podpredsednika, jih je leta posvaril, da niso minu- li teden pravilno poročali v listih glede plačevanja hišne najemnine (renta.) Coolidge jim je rekel, da plačuje za polovieo hiše v Nort-hamptonu samo" $32. — na mesec, ne pa $35. —; vsled tega je naprosil guverner časnikarje, da Deček ustrelil svojega tovariša v dvoboju zaradi podgane. Peorija, 111. 14. junija. — Danes je odigral v tem mestu tragičen slučaj med dvema dečkoma t-smrtnim izidom. 9 letni Rajmond Herath sin premožnega grocerja je v dvoboju u-strelil svojega 131et starega prijatelja Oddie Parkerjg, sina vdove Mrs. Harriet Parker. Oba dečka sta se popoldne igrala v Maddoxovem skednju, kjei sta ulovila velikb podgano; vsa kdo izmed njiju je hotel žival ne-sti domov, kar je povzročilo dvoboj na življenje in smrt. 13 letni Oddie je svojega nasprotnika prvi napadel z nožem, med tem pa steče 9 letni Rajmond domu po očetov samokres in pomeri na svojega tovariša, ki se je že po prvem strelu zgrudil mrtev na tla. Mladi nforilec je zatem zbežal in se 3 ure skrival v nekem tovorniškem vagonu, kjer ga je policija končno izsledila. , Mfed stariši obeh dečkov vlada vsled tega velika potrtost ker so si sosedi in prijatelji, dečka sta si pa tudi bila že od mladega vedno dobra tovariša. V Floridi se je pojavila kuga. Pensacola, Fla. 13. junija.- — Minuli petek je umrl v tem mestu mornar George Grdina za črno kugo. Da se to epidemično bo lezen čim preje omeji in razširjanje ustavi, bode mestna oblast u krenila naj odločilne jše in stroge korake s pomočjo najbolj veščih strokovnjakov in zdravnikov. Ker so kugo v to mesto nedvdm-no zanesle podgane, bode vsak parnik iz inozemstva dospevši semkaj v pristanišče strogo pre gledan in izčiščen.- Chicago šteje 2,701,212 prebivalcev. Washington, D. C. 12. junija.— Urad za ljudsko popisovanje po-rotfa^ da je znašalo število prebivalcev mesta Chicaga pri zadnjem štetju meseca januarja t. 1. 2,701,-212; od leta 1910 je mesto Chicago naraslo za 515,929 stanovalcev oziroma se je pomnožilo za 23.6 odstotkov. Ker se pa zadnje število chikaš-kega prebivalstva ne ujema za 183,615, l)ode mestna oblast zahtevala ponovni pregled popisovanja. Ko so popisovatelji (enu-meratorji) zaključili svoje delo v Chicagu, so našteli za 2,884.827 prebivalcev, ali za 183,615 več, 'takor jih pa državni urad sedaj izkazuje. Pomota je bila nareje-la vsekako v Washingtonu. Kako hitro narašča mesto Chicago, nam kažejo sledeče številke: Leta 1820 je živelo v hicagu sa-no 4479 ljudi. Leta 1840 je fiivelo v Chicagu samo 4479 ljudi. ' 860 je itelo to mesto 28,269 prebivalcev 860 je itelo to mesto 109,206 prebivalcev 1870 je itelo to mesto 298.977 prebivalcev 1880 je itelo to mesto 603,298 prebivalcev 1890 je itelo to mesto 1,0*9,860 prebivalcev 1900 je itelo to mesto 1,698.576 prebivalcev 1910 je itelo to mesto 2.186.28S prebivalcev 1920 je itelo to mesto 2,701,212 prebivalcev Ali se bo smelo delati vino za domačo vporabo? V nekem angleškem chikaškem dnevniku smo čitaii minuli teden kratko notico o iz&lovarija vina %a domačo vporabo na podlagi nove prohibicijfcke postave. To izjavo je izdal narodni pro-'libicijski komisar John S. Kra-ner ki zatrjuje, resega predpisani odstotek alkohola, se ne pregreši zoper prolit-)ieijSko postavo; /vendar ne sme v istega dajati sladkorja aU drož; ia bi preje zavrelo, ali da bi sc lijačo bolj okrepčalo. Kdor dela torej doma za lastno vporabo jabolčnik, hrušovec, vi no (mošt) ali pijačo zi raznih so kov ovočij (fruit juices), ta pc mnenju zakona ni odgovoren ako ta pijača sama zavre in postane vsled tega bolj močna kot pred pisano ali tako, da je elo opojna- . Iz tega je tor^j razvidno, da bomo letošnjo jesen zopet lahko orešali grozdje in delali pijačo za domačo vporabo. , Avstrijski kabinet resigniral- Dunaj, 11. junija — Danes je ves kabinet Dr. Rennerja, avstrijskega državnega kanclerja podal svojo resignacijo; Renncr-jeva vlada je bila na krmilu nove avstrijske republike odkar je bilo sklenjeno premirje. Predno je podal D. Renner svojo demisijo, se je pozno v noč posvetoval « člani svojega kabineta in s zastopniki socialnih demokratov. Ostavka Rennerjevega kabineta je prišla nepričakovano in je nastala vsled tega, ker so nedavno krščanski socialisti v narodni zborrfici ostro napadli vojnega ministra vsled slabe discipline v avstrijski armadi. 1 , • Morda pride do sestave koalicijskega kabineta kmalu po splošnih volitvah. Demisija ogrskega kabineta. Dunaj, 10. junija. — Iz Budimpešte se semkaj poroča, da je podal ogrski kabinet svojo ostavk^ pod predsedstvom Aleksander Si-monyi Semeden. Sedanja ogrska vlada, ki je bila komaj 3 meseca na krmilu je demisijonirala vsled vednih obstrukcij in nasprotovanj od strani teroristov. Odstop Nittijevega kabineta. Rim, 9. junija. — Danes je podal ministrski predsednik po hudi debati v poslanski zbornici svojo resignacijo; z Nittijem vred so odstopili tufli vsi njegovi ministri. Do tega koraka so Nitija prisilili socalisti, ker je vlada dovolila podraženjc kruha po celi deželi. Sv. oče nevarno zbolel. Pariz, 10. junija. — Iz Rima se poroča, da je sv. oče opasno zbolel in ne. more vsled tega več opravljati svqjih poslov. Telesni zdravnik papeža Benedikta je pozval šc par drugih zdravnikov, ki bodo skušali ohraniti sv. očeta še pri življenju. Zopet na uveljava odmerkov sladkorja. New York, N. Y- 10. junija. — Armin W. Riley, posebni pomočnik generalnega pravdnika Pal-merja zatrjuje, da bo z dnem 21. junija t. 1. zopet stopil zakon v veljavo glede odmerkov sladkorja po hotelih in restavrantih; do-* bava sladkorja bo določena kakor za časa minule vojne. Povišanje plače uslužbencem pocestne železnice v Chicagu. Ker so nameravali uslužbenci poulične in nadulične železnice v Chicagu vprizori-ti s 1. julijem t. 1. generalno stavko, so dne 14. t. m. zastopniki te unije in železniške družbe podpisali obnovitev stare pogodbe, s primernim povišanjem plače. Sprevodniki, vozniki (mote* men) čuvaji in drugi izkušeni de^ lavci bodo dobivali po novi plačilni lestvici 82c na uro, ali 15c več, kot doslej; plača za neizkušene, ali navadne delavce pri električni železnici je pa določena na 72c na uro. Nova odredba glede povišanja plače stopi takoj v veljavo ko bo splošno glasovanje za isto zaključeno. Nemiri v Gradcu vsled lakote Gradec, Štajersko, 8. junija. — Pri tu se danes vršeči veliki demonstraciji razburjenega in bednega ljudstva je prišlo do krvavih spopadov med demonstranti in orožniki; sedem oseb je bilo na mestu ustreljenih, 30-pa nevarno ranjenih. Ljudstvo je vprizorilo protestno demonstracijo napram oderuhom in profitarjem z šivilj. Italijani zapuščajo Črno goro. Rim, 12. junija. — Tukajšnji list "Temps" priobčuje vest, da so italijanske čete zapustile vse kraje v Črni gori vpoštevši postojanke Skadar, Ulcirtj in Bar. Italijanska vlada je iz. teh- krajev odpoklicala svoje vojaštvo vsled tega, da pomiri Jugoslovane, ki niso trpeli italijanskih čet na črnogorskem ozemlju. Spopadi v Albaniji London, 10. junija. — Iz Rima se poroča, da je te dni pri Dunka-ti mostu ob Voysna reki napadlo 15,000 albanskih vstašev večji oddelek italijanskih karabinerjev ter odvedlo iste s sabo v vjetni-štvo. Pri tej priliki j? prišlo od obeh strani do streljanja; več Albancev in Italijanov je nevarno ranjenih. Italijanske čete hitijo na pomoč Angležem v Perziji. London, 14. junija. — Dopisnik tuk. lista "Daily Express" poroča, da je poslala Italija več |vojih čet Angležem na pomoč, ki se nahajajo v Perziji. Angleško vojaštvo v Perziji je v veliki nevarnosti od strani boljševikov. . ,, . Anglija bo priznala novo mehiško vlado. Vera Cruz, Mehika 13. junija. Revolucionarji tega mesta so zelo zadovoljni nad poročilom predsednika Da La Huerta, ki je dobil iz zanesljivega vira zagotovilo, da bo Anglija priznala novo vlado Mehike. Pri tej priliki se je ljudstvo in vojaštvo zbiralo na uljcah in je navdušeno klicalo: "Živela Anglija!" Kako mislijo Francozi o Ligi narodov? Pariz 10. junija. —V francoskih uradnih krogih prevladuje mnenje, da pastaja Liga narodov polagoma samo privesek janjjlc-1 skega zunanjega urada. • " Angleški ministrski predsednik Lloyd George bo v kratkem sklical sejo Zveze narodov ker preti Mali Aziji velifra nevarnost vsled neprestanega prodiranja Rusov (boljševikov.) t O tem piše Maurice Geneste sledeče: "Ako bo sklical Lloyd George kar na svoje roke sejo Zveze narodov, bo ista nad vse resna, ker bo ta seja sklicana po največjem tiranu in možu s spreminjajočo barvo. Lloyd George vedno izziva zaveznike in Jih spravlja v strah. Naš ministrski predsednik Mil-lerand bi moral zavzeti njegovo mfcstp. Ako bo visoko svetovno politiko vodila še nadalje Velika Britanija, bo Zveza narodov samo nekako nadomestilo vrhovnega sveta. Današnja Liga narodov že počasi umira in ne bo več preživela 3 mesecev- Umikanje Poljakov pred boljše-viki. Varšava, 13. junija. — Vsled silnega pritiska ruskih ly>ljševi-fcov so bili Poljaki prisiljeni izprazniti mesto Kijev in se umikajo sedaj proti ŽitOmirU; tako bodo zapustili mesto Kijev tudi vsi delavci Ameriškega Rdečega Križa. Severno od Kijčva se vrše hudi boji med Poljaki' in boljŠeviki, kjer nameravajo pretrgati železniško črto med* Korostenom in Kijevcm ter se priružiti armadi generala Budenij-ja. Hudi boji so^. na dnevnem redu tudi ob železniški* progi Berdič^v-Fastova-Kijev. Poljaki zbirajo zdaj svojo armado od Dvine južno ob reki Bere-cina. - London, 13. junija. — Na podlagi najnovejših poročil, so Poljaki pred izpraznenjem mesta Kijev pt)gnali v zrak veliko on-dotno katedralo sv. Vladimirja, železniške postaje, elektrarno in vse vodovodne naprave- Ker primanjkuje v mestu vode, se je* bati velike epidemije. Pri Vasilkovem so boljševiki napodili sovražnika, da je v velikem strahu zbežal proti severo-zapadu in pustil ves vojaški transport. V Krimeji so boljševiki po 3 (frievnem kojevanju odvedli s sabo nad 3000 vjetnikov. Poljska in Rusija. Varšava 10. junija. — Pred par dnevi je poljska vlada odobrila načrt, da se pošlje sovijetski Rusiji ponudbo glede premirja in o-dobritve mirovne pogodbe. Ministrski predsednik poljske republike SkuLski bo vsled tega tozadevno ponudbo kmalu odposlal na svoje mesto. Stavka v Kruppovih tovarnah. Essen, Nemčija. — 11. jnnija. Ker ravnatelji tukajšnjih Kruppovih tovarn niso hoteli delavcem povišati plače^ so le ti započeli s stavko. Predno so pa ostavili svoje delo, so pokvarili in uničili veliko strojev tako, da znaša vsled tega prizadeta škoda več milijonov. Velika nesreča v rudniku na Ogrskem. Berlin, 13. junija. — Semkaj prihaja poročilo o veliki razstrel-bi v nekem rudniku blizu Anine na Ogrskem. Razstrelba je nasta- • la v tamošnjem skladišču dinami-ta Doslej so spravili na površje že 173 mrtvih premogarjev; pogreša se jih pa še 20. z •v---. •■ m M It SSt)Uom JUNIJA 1920. Waukegan, 111. 8. jun. 1920. Ker si naše uredništvo "Glasila" šteje v sveto dolžnos.t, da zagovarja in brani dobro ime in u-gled K. S. K. Jednote, pred napadi, kakor so bili priobčeni pod rubriko XXXVII. v "Glasilu" z dne 2. junija 1920, na,drugi*strani v 5. koloni, izpod peresa Matije Ivanetiea, vsled tega, isti ♦Matija Ivanetič zahteva, da g- u-rednik pove: kje in kedaj je on ruval proti Jednoti, ali "je kratil dobro ime? J G. urednik! Sem li jaz kedaj " kje pisal ali priporočal drugoro-dne organizacije t Ali sem kedaj omenjal o njih solventnosti,' o kateri vi govorite v vaši "opombi uredništva"f^^PJHH Pisal sem o solventnosti naše Jednote, a vi ste isto črtali. Čemu? Ali sem omenjal druge organizacije pod poglavjem solven tnosti, ali pod poglavjem centralizacije bolniške podpore? Torej ako sem iste organizacije omenja* pod poglavjem (ali točko) bolni ške podpore, zakaj ne poročate koliko te organizacije plačujejo boln. podpore, operacije, za izgu bo roke ali noge itd.- O solventnosti teh organizacij nisem črhnil niti besedice; poglej^ te še enkrat rokopis. Ako sem se s svojim razmotrivanjem kaj pregrešil zoper Jednotina pravila, me bo sodil Jednotin odbor, oziroma konvencija, nikakor pa ne g. Tirednik. • j - G. urednik! Kje ste pa bili, ko je bil med "razmotrivanjem" neke članice, celo napad na glavne Uradnike Jednote, da je moral glavni predsednik nastopiti? Ali tedaj, ni bila vaša sveta dolžnost* braniti glavne uradnike in čast Jednote? Čemu dvojna mera? Si* cer se pa za vso nadaljno polemiko, o tem v "Glasilu" ne zmenim ničesar več. Cenjeno članstvo naše slavne K. S- K. Jednote, posebno pa delegate prosim, da * dotični članek pazno prečitajo, in potem sodijo. Upajgn, da je naš g. urednik, toliko 'gentlemana', da bo ta dostk-vek k XXXVII. razmotrivanju, dobesedno obelodanil; ako pa ne, ga bodem dal priobčiti v druge slovenske liste. S£ Matija Ivanetič, ' tajnik dr. št. 53. Waukegan, 111. Opomba uredništva: — Cenjeni sobrat Ivanetič! — Da bo ta zadeva med nama na tem mesj* enkrat za vselej zaključena, Vam odgovarjam na VaSe po-• jasnflo sledeče: - > Vi se hildujdle- ker sem črtal Vaš prvi odstavek glede solventnosti naše K. S. K. J. Vi ste tedaj zahtevali, da naj glavni urad predloži načrt, oziroma ste povedali svoje želje o solventnosti. Ali niste čitali obširnega pojasnila gl. tajnika v št. 21. ki je* bilo pri-občeno na I. in II. strani lista? Tam je bilo označeno o solventnosti in tudi o zadolžnicah- Morda niste še dobili 21. številke do te-. daj ko ste svoje razmotrivanje u-redniku odposlali? Torej ste pač zahtevano gotovo čitali že naslednji dan v št. 21 Neumestno se mi je' zdelo staviti v št. 22 ono vašo zahtevo, ker je bilo pojasnilo pri-občeno že en teden prej. Ai ni res tako? Ali nisem prav naredil? Vaša trditev, da razne angleške podp. organizaeije dobro napredujejo, uri naši K. S. K. J. je pa to ravno narobe, ni nikak di-Tekten napad, ali ruvanje proti, K. S- K. J. Vi ste povedali o tem svoje mnenje, ali kritiko, jaz pa svojoi —- In baš vsled tega sem Vam dokazal, da ima več drugih (tujih) podp. organizacij manj procentne vrednosti, ali prilike do solventnosti kot pa naša K, S. 'K. J-, čeravno ne plačujejo nobene bolniške poškod. in druge podpore. Kateri boste torej dali prvenstvo? Tudi ni resnica, da se plačuje v tuje podp. organizacije polovico manj posmrtninskega ases Le primerjajte ases. reda Katol. Borštnarjev in Borštnaric, pa sc boste prepričali. Tudi jaz član te organizacije. Pristopil sem zraven star 42 let in plačujem $1.91 za $1000. — ravno toliko še pa plačuje tudi pri K. S. K. J. za ta razred. Poleg tega pa Forester ji ne sprejemajo .rudarjev in drugih članov, ki opravljajo nevarna dela. Tudi označena a-9 raeriška organizacija ima manj prooentne vrednosti, kot pa naša K- 8. K. J., čeravno šteje skoraj pol miljona članov , mi pit samo 12,000.. Ponosni smo torej lahko, da tako dobro izhajamo, boljše kot tuje večje organizacije navzlic temu da plačujemo toliko različnih podpor. 'To je vse, kar sem že enkrat trdil in še vedno trdim, kar riiislim da imam prav. Nikar se ne bojte, da Vas bo vsled tega sodil Jednotin odbor, oziroma konvencija, Tako, daleč, ne bo prišlo. In če $>ride do tega, Vas bom j&z (tudi kot gl- odbornik) gotovo sobratsko zagovarjal. Morda se bova na konvenciji Se kaj o tej stvari pomenila? Do tedaj Vas pa sobratsko pozdravlja, vdani Vam • v Ivan Zupan, urednik "Gla^la.1 XXXIX Roek Springs, Wyo-Vse hiti naprej z mrzlično hitrostjo; tako tudi čas do nase XIV. konvencije. Do 16. avg. i-mamo ravno se 2 meseca. —.Naj se tudi jaz oglasim s par vrsticami v teh predalih. , ' Enakopravnost ženskih društev. — Strinjam se s cenj, dopisniki ( z malo izjemo) glede uveljavi jenja ženske enakopravnosti pri naši KSKJ. (Naj se to točko toliko zboljša, da bi se lahko tudi članice volilo za konvencijo kot delegatinje. Pri tem mislifci, da smo ženske že imele del enakopravnosti,' ker smo doslej volile svoje delegate (seveda moške) na konvencijo- Bodoča * konvencija naj pa določi, da naj bi zaftaprej ženska društva volila ženske, ali pa moške delegate, kakor bi jim bolj kazalo. Jaz mislim da ni na tem. kdo bo šel kot delegat na konvencijo, ampak kdo bo boljše delal za dru štvo in Jednoto. Načelo Jednote. — KSKJ. naj ostane še za naprej strogo katoliška. Ako bi se kak delegat tako daleč spozabil da bi pričel ruvati proti katoliškim načelom, naj se ga odstrani iz konvenčne zmorni-ce in naj se mu ne plača stroškov Plačevanje stroškov aa delegate. — Te stroške naj zanapre plačuje Jednota. V to< svrho bi vsi člani (ice) jednako* prispeval: ter plačevali. Držimo sč gesla Vsi za čnega, eden za vse- Povišanje plače uredniku 'Glasila". — Uredniku "Glasila* naj se nekoliko zviša plača. Tiskanje lista (Glasila). — Za tiskanje "Glasila" naj se nad vse previdno preračuna na kak način bi Vpljše shajali. To prepu ščam skušenim in izvedenim mo žem ter upam, aa bodo storili svo jo dolžnost. Solventnost. — Jaz mislim, da bi bilo najboljše, ako se še nekoli asesmenti zvišajo, seVeda pri merno, ali toliko, da bomo saj ne koliko zadostili postavam in da, bo Jednota napredovala še napre s premoženjem, tako, kot je zad njih 26 let. Ako bomo še zanaprej tako lepo napredovali, mislim da je ni sile, ki bi nas mogla ustavi ti in poslovanje preprečiti. To so o tem moje skromne misli, drugo pa prepuščam bolj veščim in iz kušenim osebam. Glavni uradniki. —- > Priporo čam tudi, da naj se strogo pazi na to,- da se bodo še zanaprej voli najboljši možje v glavni urad in sicer za vsa uradna mesta K- S, K J., da bodo zmpžni skrbeti v vseh ozirih za dobrobit društev ter Je dnote.,, - . KTiadinski oddelek. — Za ta oa delek naj se uvedejo najbolj u godni pogoji napram članstvu ter državnim postavam. — VsAkemu je znano, da le v mladeži |?o Jed nota napredovala ter procvitala Ako bomo imeli močan Mladinsk oddelek je iednoti obstanek za gotovljen. — Žeflm, da bi se do konven cije še mnogi drugi oglai tem mestu ter podaii svoje na, boljše nasvete. Vsakemu posame znemu delegatu in cenj. gl. od bo ru želim že danes največ uspeha da bi veliko dosegli za blagor ce lokupnega Članstva! Mary Tauchar, ppdpreds. dr- Šv. Srca Marije St. 86. vete v "Glasilu" *a podp. organizi-tudi jaz s par nasve- je rudarska roka te-vo. I ) Svetujem, da naj se pravila v toliko prenarede, da bo Jedno ta plačala vse stroške za delegate, vožnjo in dnevnice. Ali naj bi se zato zvišalo mfclo asesment, ali pa razpisala posebna naklada na vse Člane (ice.) To bi bilo posebno koristno za nas, mala društva. Le pomislimo, ako. bi hoteli mi poslati sedaj v tej neznosni draginji delegata, bi mprali naložiti na vsakega člana (ieo) našega društva približno $15.00 (petnajst) da bi imel za vožnjo in zamudo časa dovolj. To bi vplivala, da bi nihče ne privolil poslati delegata. II. Priporočam centralizacijo bolniške podpore. Zagotavljam vas, da bi Jednota še bolj napre dovala na ta način, kajti vsakdo gleda, da dobi v slučaju bolezni pošteno in zanesljivo podporo. H. Naj se dovoli ženskim društvom isto pravico, kot jo imajo moška, ker imajo ženske iste obveznosti do* jednote, naj imajo od uj6 še iste pravice. Kt. ftlede "Glasila" naj bo i-sto kakor je bilo dosedaj; ker na-< še "Glasilo" ne "more biti boljše Urejevano kot je sedaj. In drugo naj pa ostane vse po starem, kot je bilo dosedaj. , K sklepu želim delegatom mnogo uspeha ter sreče; Ukrenite vse najboljše za nas in za našo K. S. EC Hike Seme j a, tajnik dr. Sv. Alojzija št. 161 XL. Gilbert, Minn. Čas je vedno krajši. — Hitro bežijo dnovi in pričela se bo zo pet konvencija (XIV) naše dične K. S. K. J. Ker marljivo pregle XLI. San Francisco, Calif. Dragi sobratje in sosestre: — S tem se zopet oglašam z neko iko nasveti ne samo v korist sedanjemu članstvu, ampak tudi prihodnjim članom v prid, ker jci še dovolj takih, ki ne spadajo v nobeno društvo. Jaz mislim, če bi naša Jednota imela boljša pravila kakor druge Jednote, moremo gotovo in na vsak način napredovati. Vzemimo n. pr. zadnje pojasnilo našega gl. tajnika v slučaju zavarovanja do gotove starosti. Ako bi n. pr kak član dočakal 70 leto, potem bi mu ne "bil^veČ treba asesmenta plačevati. Ta način bi bil ume sten. Še boljše bi pa bilo, če b pravila prenaredili na 20 ali 2£ letno vplačevanje za slučaj smrti to naj bi bil en razred (oddelek) drugi oddelek naj bi pa bil za poškodnino onemoglost in opera cije. Te točke naj bi se nekoliko preuredile po načinu Prudentia Life Insurance družbe; potem b mf kmalu dospeli "over the top." Res marsikdo bo morda # temu ugovarjal češ da je ta izpeljava nemogoča; jaz pa pravim: vse se naredi samo složnosti je treba med nami. Kako bi bilo lahko nove člane pridobivati ko bi rekli kandidatu "Pri naši Jednoti ti ni treba po preteku 20 ali 25 let nič več a^es monta plačevati a boš še vedno zavarovan!" Vsakdo bi,vpoštqval to udobnost in bi pristopil, nani. Pričnimo torfj takoj dokler! je še čas in še ni prepozno. Moifdi nas bode s tem načinom kmalu prehitela kaka druga Jednota;!to rej cenjeni sobratje in sosestrej;na noge! j Dalje dostikrat čitam da naj bi se prihodnja konvencija na hftro končala. To bi bilo sicer umestno ali pomnite, da naglica ni nikje dobra. Jaz želim, da bi delegatje XIV. konvencije sestfevili najbolj koristne točke, da bi se naša K S. K. J., še bolj povzdignila članstvu in v finančnem oziru. — Kakor sem že omenil, naj bi se gotove točke sedanjih pravil po pravite in nadomestile z novimi. Želim torej cenj. delegatom nr hodnje konvencije mnogo uspeha in blagoslova božjega! John Ancick, član dr. št. 7. kakor podjaga nove - razburjeao-sti med članstvom. Dobro se Se spomiftjam sledeče izjave bivšega predsednika Šchnellerja in glavnega tajnika J. Zalarja na seji društva št. 29: "Države sicer zahtevajo od organizacij, da bodo, morale biti solventne. Nikakor pa ni rečeno, da se mora to zgoditi že leta 1920 dokler Jednota napreduje." Kakor razvidno iz uradnih Izročil gl. tajnika, naša K. S. K. 3. jako lepo napreduje. Zatorej jaz priporočam, da naj ostane asesment, kakoršen je sedaj-. Glavna naloga prihodnje konvencije naj bi bilA, se na svoje lastne oči prepričati, ali se pravila, ki so bila na 13. konvenciji potrjena spolnii-jejo, ali ne? Ali je gospodarstvo, kakoj-šno bi moralo biti v korist in napredek K. S. K. Jednote? Oglejmo si Jednptin dom; našli ga bomo 2 tretjinni praznega. O glejmo si stroške, katere plačamo za rent in drugo; prevdarimo ko-iko časa vzame za eno izdajo lista, potem še le sklepajm* o povišanju asesmenta in o povišanju naročnine za list. Ako pronajdemo, da naše lastno poslopje ni sposobno za urad uredništva in upravniitva, jaz priporočam naj list preneha in naj se napravi pogodbo za objavo • Jed-notinih uradnih zadev s kako slovensko tiskarno, ker po mojem mnenju bo tudi ta denar, katerega zdaj po nepotrebnem izdamo pripomogel do solventilosti. — V zadevi ženske enakopravnosti rečem pa samo toliko: Ker je ta enakopravnost nekaka nova moda, ker je isto dosedaj vpeljana le pri svobodnomiselnih zvezah, zato priporočam, da K. S. K. J. naj zastopa na glavnih zborovanjih le moški spol, ker Bog je vstvaril najprvo Adama, potem še le Evo. Ravnajmo se po božjih in oerkvenih zapovedih. Ne vsiljuj-mo jim česar same ne marajo, ker to so nam pokazale pri splošnem glasovannju. — Ne belite si glave radi skupne bolniške blagajne, ker s tega ne bo nič. — Vsako društvo naj plača stroške svojim deelgatom. — Konvencija naj se vrši vsaka 4 leta. H,— Urednika naj ne voli Icon ven cija, naj ga preskrbi glavni odbor. — Ves glavni odbor naj bi ime poroštva podpisana od privatnih oseb. < ( — Pravila naj se popolnoma prenaredijo. Nobena točka, ali stavek ne sme priti v pravila, & ni bil na konvenciji sprejet. — Nonena oseba ne sme biti iz voljena v glavni odbor ako ne podpira slovenske cerkve. Pripo ročam, da naj že na prihodnji konvenciji pokličejo na zagovor tiste, zakaj podpirajo drugorodne cerkve, slovenske pa ne. Frank Stiglic, član dr. št. 29. na XLII. Joliet, 111. Ker je vsakemu članu dana pra viea, da izrazi svoje mnenje v Jec notinih zadevah, zato sem se tudi jaz namenil napisati par vrstic. Ne bom pisal, s katerimi nasveti se jaz strinjam fn ne bom po navijal, kar drugi pišejo. Po mojem prepričanja ni nikakor častno ne od članstva, še manj pa od u rednika, da sc umešava in sram: dopisnike; saj je vendar vsak za svoj članek odgovoren. Razmotrivanje o solventnosti po mojem mnenju hi nič drugega XLIII. Calumet, Mich V "Glasilu" K.-S. K. J. čitam nasvete, ki so podani od strani članov (ic), o katerih se bo raz pravljalo pri prihodnji konvenci ji. Dosti teh nasvetov, čc bi bili vpoštevani pri prihodnji konven ciji bilo bi v veliko korist čla nom (icam) K. S. K. Jednote. Med temi hočem omeniti enega \li je bil v št. 22, priporočan od sobrata Umeka iz Waukegan, 111 glede umobolnih in neozdravlji vih članov (ic), da naj bi se njiho vim dedičem posmrtnina '(zavar valnina) izplačala; vzroka o tem ne bom omenjal, ker sobrat U mek je istega dovolj pojasnil, So brat urednik "Glasila" pa pravi da je to protipostavno, in kolikor je meni o tem znano, je to resnica 1 Ampak temu se lahko odporno re na drugi način, in to je: Oseba katera zboli na umu in je ozdrav Ijiva, navadno že v teku nekaj mesecev okreva in popolnoma *a dobi svoj poprejšnji razum; fe re(Jki so oni, ki so v bolnišnici za umobolne čez leto dni, da bi zo pet zadobili svOj poprejšnji ra zum, zaradi tega bi bilo umestno da se na prihodnji konvenciji kaj o tem ukrene in da se določi doba (čas) kako dolgo mora član(ica biti bolan (a) na umu, p rcclno se zamore smatrati neozdravljivim Na primer. Umobolni član(ica) ki se nahaja v bolnišnici za umobo ne 5 let, ali pa 10 let (toje kakor bi določila konvencija), po prete ku tega časa naj se dotični član (iea) smatra neozdravljivim, 'in za takim članom (ieo) naj bi se dedičem odpravnina izplačal , potom posebnega asesmenta ki bi *e razpisal nadvse člarie(ice) K. S. K. J. in potom dotični prestane biti član(ica) K. S. K. J. Na ta način se postava ne krši. Ob enem hočem qmeniti o pravilih K. S. K. J. Nekatere točke od leta 1914, katere niso J)ile pozneje premenjene in po * mojem mnenju ena drugi naravnost nasprotuje, ,in sicer: Člen "XXXII. Kdaj plačujejo društva osesmen-te Jednoti; 183. Kadar izda gl. tajnik poziv za izplaŠilo asesmjen-ta na podrejena društva, tedaj je njih dolžnost, da odpošljejo ases ment gl. tajniku Jednote tekom desetih dni od časa, ko se je vršila redna mesečna seja. Vsa ona dKpštva ki ne poravnajo svojega asesmenta napram Jednoti, v tjfem določenem č^jsu, se suspendirajo, itd. Člen XXXI. Plačevanje mentov, 180. "Zadnji dan vsakega meseca ali nekaj preje, mora vsak član Jednote plačati krajevnemu č^uštvu svoje asesmente. Član ki tega ne stori, se suspendira iz Jednote. Tedaj ima član Jednote še čas zadnji dan v mesecu-plačat i asesment društvu. Na podlagi Člena XXXII. pa ima društvo odposlati asesment na gl. tajnika v teku de setih dfti po društveni' seji. To je jasen dokaz, da si ta dva člena nasprotujeta in sicer po mojem mnenju, ako se v pravilih dovoli članu Jednote čas za plačati a-sesment z zadnjim dnem v mese cu, tedaj se mora dovoliti tudi krajevnem društvu čas za odpo-šiljatev asesmenta na gl. urad Jednote saj do prvega dne v prihodnjem mesecu. Kot večletni tajnik društva i-mel sem v tej zadevi nekoliko izkušnje. Veliko število članov (ic) pride še le zadnji dan v mesecu plačat asesment, in ker jim je na podlagi Jednotinih pravil do istega dne čas dovoljen, tedaj jih društveni tajnik nikakor ne more prisiliti, da bi raOrali poprej plačati. Na ta način je skoro nemogo če društvenemu tajniku odposlati asesmnet in poročilo okoli 26. v mesecu na gl. urad. Vidim tudi delovanje drugih velikih podpornih organizacij, ki tudi dovolijo članom plačati društv. asesment do zadnjega dne v mesecu, in društvu jc dovoljen čas za od-pošiljatev asesmenta na gl. urad do 5. aH 6. tega v prihodnjem mesecu. Ker ima {in bo imela) K. S. K. J. svoje 'Glasilo", tedaj bi se tudi pri nas to lahko popravilo. Ni primer: Glavni tajnik naj bi ob koncu vsakega meseca v 'Glasilu' naznanil asesment in posebne doklade (če bi bile) za prihodnji mesec, na ta način bi bili tajniki (ice) krajevnih društev obive ščeni in bi znali, koliko motajo kolektati od članov (ic) Glavn tajnik pa naj bi razposlal atses mente na krajevna društva še le po sredi vsakega meseca; na ta na čin bi glavni tajnik dobival o-pravem času svoto za . asesmente in tudi mesečna poročila, in krajevna društva tudi ne bi bila na izgubi za svoto, katero morajo zdaj plačati na gl. urad zarad suspendiranih Članov (ic). Nadalje bi bilo v korist Jednote, če bi bila pri prihodnji konvenciji izvoljena dva tajnika, ker en sam nikakor ni zmožen vsega Jednotinega posli cpravljati. V slučaju, ko je le en tajnik, in če se temu primeri bolezen, ali pa če se mu zdi med časom od konvencije do konvencije da bi pri drugem poslu več zaslužil, in bi hotel odstopiti, v prvem slučaja bi bilo težko dobiti osebo, ki bi bila takoj amožrta posel pravilno o-pravljati, istotako v tem drugem slučaju, in zaradi tega morali bi mu dovoliti vse to kar bi zahteval • John R. Sterbentz, član dr. sv. Petra št. 30. Cleveland, Ohio. Prosim prejmite nekoliko poročila o delovanju za Orlovsko Zve-Slov. kat. Pevsko društvo zo. "LIRA" je na zadnji seji določilo, da daruje za Orlovsko Zvezo $100.00 (sto dolarjev); nadalje je društvo določilo dati zdatno pomoč v denarju, za pot svojemu pe-vovodju g. M. Holmarju, ako se odloči udeležiti se Orlovske slav-nosti v Mariboru. G. Matej Holmar je pri društvu je ''Lira", nad vse priljubljen; on je organist župnije Sv. Vida že 15 let v vednem delu in naporu in zasluži počitnic, posebno pa še sedaj, ko se mu nudi tako lepa prilika. r V kratkem bomo slišali še druge, ki se bodo oglasili iz naše fare Sv. Vida za Orlovski tabor. — K novemu življenju se dvigajo tudi naši Orli kateri so že pred vojno lepo napredovali, tudi druga kat. društva in posamezniki se sedaj bolj zanimajo. Dvignimo se vsi, številno smo jaki, bodimo še v dejanju za dobro stvar, tako bi se moralo delovati po vseh naselbinah in župnijah. Anton Grdina, • " 1053 East 62nd St. Cleveland, O. t PROŠNJA. DAROVI za vojne sirote v stari domovini. Mrs. Marija Godic, Chicago $1.00 John in Ana Homovc, Ko- komo, Ind. vsak po $5.00 10.00 Skupaj $11.00 Iskrena hvala darovalcem Ameriški Slovenci in Slovenke Spominjajte se pri raznih prilikah nesrečnih vojnih sirot v stari domovini. Vsak najmanjši dar dobrodošel. Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote", 1951 W. 22nd Place Chicago, HI. Cenjeni sobrat J Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto! Cenjeni g. urednik. Prosim *as, da bi priobčili kratko poročilo o delovanju cleveland-skih društev za proslavo Orlovskega Tabora v Mariboru na Štajerskem. % Društvo Sv. Vida št. 25 K. S. K. J. je na zadnji seji sklenil da daruje svoto $^p.00. Druga društva nameravajo prirediti skupni sestanek pred odhodom zastopnikov. Društvo "Orel" se pripravlja da napravi lep program za skupni sestanek vseh katol. društev. V imenu društva Sv. Vida, kakor tudi v imenu iz domovine, kateri zaupno gledajo na nas amer. katol. Slovence, se še ponovno obračam na vsa Jpdnotina društva in posameznike za male darove, kateri bodo izročeni domovini na altar in ki se bodo spremenili v velikanski, dragoceni zaklad, za katerega bodete vsi darovalci prejeli tisočero zahval. Pošljite darove, čestitke in druga voščila na mene, ali pa Z. K. S. Anton Grdina, predsednik. 1053 E. 62. St.vCleveland, O. Straža ob Mriji. -s- O, Adrija, ti naša last, ponos si nam, veselje čast! Do zadnje kapljice krvi, branili bomo te vse dni. Slovesno to prisegamo, življenje zate tvegamo: Dokler zastava nam vihra, in ladja naša tu vesla, sovrag naj čuti našo pest, Slovenec vsak je tebi zvest/! Bog živi Jugoslavijo in našo sinjo Adrijo! In naj drvi čez morsko plan vihar razljučen in strašan; naj val za valom se podi kot da vznevoljen se grozi. Triglavski orel čvrst in ljut zazmahni svojo mi perut, a spev zaori naš glasan: Domovju smo junaška "bran. Bog živi Jugoslavijo in našo sinjo Adrijo! Op. ured. Izvirno pesem pod gornjim naslovom je zložil 1. 1917 znani mladinski pisatelj in pesnik Janko Leban, rojen 21. aprila 1855 v Kanalu na Goriškem. Služboval je več let v raznih krajih na Primorskem; zatem pa v Begunjah pri Cerknici in na JTrebelnem pri Mokronogu; sedaj živi kot upokojenec na Bukovici pri Škofji Loki. Meseca aprila 1920 je obhajal pisatelj in pesnik Janko Leban 50 letnico svojega slovstvenega delovanja. Poleg tega je bil tudi glasbenik, ker je uglasbll in izdal zhano zbirko cerkvenih pesmi za mešani zbor. Ker je bil original gornje Le-'banove pesmi zložen razmeram 1. 1917, smo jo z malimi popravki predelali, da je sedanjim časom in razmeram pnlagodna. To pesem je uglasbil za mešani in moški zbor Anton Foerster in jo ima uredništvo "Glasila" v svojem arhivu. Na željo jo radi posodimo kakemu pevskemu društvu. Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ioo) za K. S, K. * ^ IN DOPISL NAZNANILO. Iz urada društva sv. Cirila ip Metoda št. 8. K. S. K. J- Joliet, IU., se naznanja, da se vrši pri hodnja redna mesečna seja dm 20. junija t. 1. Ker imamo za to sejo več yai-nih stvari na dnevnem redu, va bini vse člane, da se iste gotove udeleže; med drugim imamo tu di nekaj točk o prihodnji konven eiji K. S. K. J., ki se bo vrnila da iics dva meseea v Jolietu. Vdeležite se torej prihodnje seje vsi, ako ne, vas bo zadela kazet po pravilih; odsotnost (nendeleš ] ba) bo opravičena le iz važnega vzroka. Sobratski pozdrav Math Buchar, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Janeza Krst nika št. 13 Biwabik, Minn. < . Opominjam vse one člane in članice, ki pridržujejo spovedni listke, da jih nemudoma odpo šljejo na društvenega tajnika, da. bom zamogel odposlati poročilo duhovnemu vodji K. S. K. J. Ako se ne bo kateri član (ica) izkazal do 20. junija t. 1. da je opravil svojo versko dolžnost, se bo moral zagovarjati pri* duhovnemu vodji K. S. K. J. Prosim tudi vse člane, da se u-deležijo prihodnje seje. dne 4. julija, ker na tej seji se bo določi: lo če bo poslalo naše društvo svojega delegata na 14. konvencijo K. S. K. J. Torej pridite,, in boste sami odločili po svoji volji, da ne bo potem govorjenja: tako ali tako ni prav. Pridite vsi na to sejo da ne bo kasneje kakega nepotrebnega nezadovoljstva nad ukrepom seje. Sobratski pozdrav Matt R. Tometz, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Vida St. 25 K. S. K. J. Cleveland, O. še naznanja Članom in članicam tega društva, da je sedanji predsednik sobr. Anton Grdina odstopil od predsedniškega urada radi odhoda v staro domovino v Jugoslavijo. • i i' Sobr. A. Grdinna gre namreč na vseslovenski orlovski tabor v Maribor. Naše društvo je darovalo za Orlovski tabor $50.00. Dalje poročam, da je 'bil izvoljen za predsednika našega društva sobr. John Widerwol, 1158 Ji. 61. St. N. E. in za podpredsednika pa sobr. Josip Grm. Članstvo društva je torej proseno, da izvoli to vpoštevati. Sobratski pozdrav Joseph Suss, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnice dr. Marije 7 Žalosti št. 81 Pbgh., Pa. v Združene sosestre:— Naznanjam vam da sem se preselila na 4811 Hatfield St. Pittsburgh, -Pa.; vsled tega vas prosim, da si dobro zapomnite mej naslov; posebno pa one, ki ste it-ven Pittsburgha. S sosesterskim pozdravom Josipina Fortuna, tajnica 4811 Hatfield Str. Pittsburgh, Fa. da brbilo vsakemu žal, ako bi iste ne videl. Po igri se vrši ples. Pri tej priliki bo svirala naša domača (slovenska) godba pod vodstvom g. John Mačka. Tako bo poleg tega preskrbljeno tudi za vse drugo, da bo lahko vsakdo zadovoljno rekel: "Da, te ženske pač znajo' napraviti veselje in kratkoeasje.' Zatorej vas cenj, rojake Slovence, Hrvate in Slovake najulju-dneje vabimo, da nas v obilnem Številu posetite ta dan. Zaeno vabimo, tudi vsa bratska društva v mestu ter okolici North Chicaga-.Waukegana, da nas posetite pri naši prireditvi. Vstopnina 50c za odrasle, 15c za otroke* Na veselo svidenje torej! ♦ Vsem članicam našega društva naznanjam, da smo sklenile na zadnji mesečni seji, da se vrši prihodnja seja v četrtek, dne 24. junija, namesto nedeljo 27. junija. Pričetek seje bo točno ob pol 8. uri zvečer (v četrtek). / Prosim vas cenjene sosestre, da se vsaka, brez izjeme udeleži te seje ker imamo več važnih točk na dnevnem redu. Jaz mislim, da katera sosestra se kaj zanima za svoje društvo, ista bo gotovo prišla na prihodnjo sejo. Glejte, drage mi članice! Konvencija se nam bliža; zatorej ne bom o tem sedaj govorila, ampak vas prosim, da se udeležite vse skupaj prihodnje seje, kjer bomo razmotrivale o konveneiji. Dalje cenj. sosestre vam nazna5 njam, da je bilo sklenjeno, katera članica našega društva se ne bo vdeležila prihodnje veselice, bo ista plačala $1.00 v društveno blagajno brez vse izjeme- Kakor veste, nismo imele že dalj časa kake zabave v korist društva, ali stroški so pa bili vedno veliki; zatorej je vsake sosestre izmed nas dolžnost, da deluje kar je v njeni moči za društvo. Dalje cenjene sosestre matere, dolžnost me veže, da se vam moram zahvaliti, ker tako lepo skrbite za svoje hčere, za napredek našega društva in v čast naše društv. patrone sv. Ane* Tekom zadnjih par mesecev smo namreč sprejele lepo število pladih, krasnih deklet pod zastavo našega društva, kar znači, da, kjer je sloga, tam je napredek. Mis. Katherine Mauser. NAZNANILO. Iz urada dr. Sv. Alojzija it. 8$ Mohawk, Mich. S tem naznanjam vsem članom našeea društva, da bomo imeli iz-vanredno sejo dne 27. junija ab 10 uri dopoldne. Ker imamo na tej seji več važnih točk na dnevnem redju za raz-motribati, ni torej zadosti, da pride na sejo samo odbor, ampak mora biti navzoče vse članstvo. Prosim vas uljudno, da pridete vsi na prihodnjo sejo; ne ostajajte doma vsled nemarnosti, temveč vzemite si 1 ali 2 uri časa saj par-krat na leto in pridite pa sejo. Torej zapomnite si dan seje ko boste čitali to naznanilo v "Glasilu." . • # John Miketich, I- tajnik. ZAHVALA. Jaz podpisana Marjeta Sunich, članica društva sv. Petra št. 30 K. S. K. J. sem živela zadnji čas v Gary, Ind. kjer me je zadela huda usoda in nesreča, da mi je umrl moj dragi in ljubljeni mož John Sunich, član gorioznačenega društva. Zapustil mi je osem (8) o-trok. Ker sem pa v tako kratkem času prejela od K- S. K. J. izplačano posmrtnino za mojem možem se tem potom lepo zahvaljujem dr. sv. Petra št. 30 in naši podp. materi K. S. K. J. Želim vam mnogo uspeha, sreče in blagoslova božjega, da bi se število članstva zdatno pomnožilo. Vsem rojakom in rojakinjam toplo priporočam K, S- K. J. K sklepu še priporočam mojega blagopokojnega soproga v molitev in blag spomin. Svetila mu večna luč. Žalujoča Margareta Sunich. z otroci. Calumet, Mich, dne 1. junija 1920. NAZNANILO IN VABILO k predstavi ter veselici, katero priredi (društvo sv. Ane št. 127 KSKJ. v Waukegan, H}., dne 27. junija ob 6 uri zvečer v Math Slanovi dvorani na 18- cesjti - v North Chicagu Igra se imenuje "Sv. Cita ter ie jako zanimiva tridejanka. Ker imamo vse najboljše igralne mop « j So- Chicago, 10; junija. — Po dolgih treh letih smo slednjič fa-rani cerkve sv. Jurija vendarle doživeli težko pričakovani dan svete birme, ki jo je naš milost'.ji-vi gospod nadškof George W. Mundelein podelil 143 birmancem m birmankam v nedeljo dne 6. junija ob najlepšem vremenu. Razume se, da smo se vsi triidili na vso moč, da smo ta praznik obhajali kar najsijajnejše. Že oba biv ša grg. župnika sta pridno pouče vala otroke v krščanskem nauku, tako da so bili vsi dobro pripravljeni in so zaslužili ta dan častni naslov: vojak Kristusov. In kako lepo so se obnašali zjutraj pri slovesnem svetem obhajilu in pozneje pri velikem oltarju pred nadškofom 1 Če bi človek ne vide na lastne oči, bi res ne mogel verjeti, da se ti lahkoživi naši otroci znajo obnašati -kakor krotki jagenjčki ali nedolžni angeljčki v GLASILO K. S. K. ---—--- „ —■ svete zakramente. Vsi starejši navzoči smo iz srca želeli in Boga prosili, naj bi ta mladi, nedolžni svet naše župnije zvest ostal slovesni krstni obljubi, ki so jo o-troci glasno ponovili in nas s tem do solz ganili. Ker vemo, da naš mil- g. nadškof posebno gleda na lepoto hiše božje, zato so se naši farani prav požrtvovalno trudili okinčati cerkev za to slavnost kar najlepše so mogli in to vsi brezplačno. Mr. Fr. Bizjak je s pomočjo Mr. John Fugina,*Mr. Jos. Gradišerja in drugih mož obusno preslikal cerkev, za kar zaslužijo vsi javno pohvalo. — Mr. Martin Šifrar, Mfc. Jerry Triller, Mr. Jos-Sebokar, Mr. John' Franko, Mr. John Novak in drugi naši cerkveni možje so se prav radi odzvali vsaki prošnji in so v cerkvi uredili in popravili več stva-rij brezplačno, za kar bi-morali tujim delavcem plačati natančno za vsako uro in pa še "overtime.' — Naš organist in cerkvenik Mr. Jakob Smrekar je zopet dokazal, la ne ljubi samo lepega petja ampak skrbi tudi za snago in čistost cerkve 'in oltarjev, tako da mu največji natančnež ne more ničesar oporekati. PMhod mil. g. nadškofa so pozdravili farani z u-branim potrkavanjem, vitezi svetega Florijana v svojih vojaških unifomah napravili visokemu gostu špalir med zupniščem an cerkvijo, kar je napravilo na mi K g-nadškofa jako zadovoljiv vtis. Pod obokom pri velikem oltarju je bil obešen v papeževo zastavo umetno povit pozdravni napis: Ave Sacerdos Magnus! ("Pozdravljen bodi ti, Veliki Duhovnik!) Na izrecno zahtevo mil. g. nadškofa je bila najprej slovenska pridiga, nato je pa naš nad-pastir v jako lepih besedah navduševal farane za' skupno in složno delo v korist naše župnije; birmanee in birmanke in tudi vse ostale navzoče pa je spodbujeval k praktičnemu katoliškemu življenju. Vsi farani sose prepričali na svoje lastno uho, da govori dober pastir svojim vernim ovči-.' cam, Da so dobre žene za ta dan rade kupile ali posodile rože za naše oltarje, ni treba skoraj o-menjati. Botri in botre in stari-ši so ta dan darovali v kuvertah kolekto v znesku 502 dolarja. — Odkar so cerkev svetega Jurija zapustili naši bratje Hrvatje, ki so začeli svojo lastno župnijo, uri vsi čutimo, da je breme našega cerkvenega dolga za nas Slovence same precej občutno. Pa vkljub temu se ne bojimo! Ljubezen dc domače Cerkve nas navdušuje, da smo pripravljeni žrtvovati vse, kar je v naših močeh, za napredek naše cerkve. Zato z veseljem in ivaležnostjo omenjamo, da jc družina Frank in Ana Černe ku-. pila lep kip svete Ane, ki stoji ob stranskem oltarju. Ta lep vzgled., takor čujemo, bo našel več posne nialeev- Nekaj prav za cerkev vnetih članic naše cerkve se je pa zavzdo, da preje ne odnehajo i> igrami in zabavami, dokler ne spravijo skupaj celega tisočaka za našo cerkveno blagajno, keT ne maramo odnehati, dokler nc postavimo svoje dvorane in kas neje tudi šole. Vsa čast pri ten velikem delu gre pred vsem Mrs. M. Kučič, Mrs. Agnes Fugina in Mrs. Alojziji Likovič. Bog blagoslovi in obilno poplačaj njihov veliki trud in njihovo posnemanja vredno zanimanje za dobre in koristno stvar! Kot župnik se moram prav lepo zahvaliti tudi vsem gg. duhovnim sobratom, ki so nam pomagali te dni, posebne č. g. Frank Podgoršku kot špove dniku in č. g- John Plazniku kot nadškofovemu poddijakonu na dan sv. birme. Ta dva čč. gg. in pa č. g. Jakob Černe iz Milwaukee in č. g. Jos. Judnič iz East Chicago, III- so nam tudi pomagali ob času 40urne pobožnosti. ki smo jo obhajali v osmini Svetega Jurija 23. 24. in 25. aprila. Zato še enkrat: vsem prijateljem naše cerkve nalepša zahvala in Bog stotero povrni! Anton Sojar, župnik. šlNMSkiDi wlilcem St. Uuis okraja Minnssota, Cast starišev v božjem zastopništvu. •ttgBfe^ fz angleščine pre vel W Avg. F. Florjane. ea to prireditev, zatorej vemo, živi zavesti, da prejemajo velike POROKA. Dne 8. junija sta si obljubila zakonsko zvestobo v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, 111. rojak John Ja-kich in rojakinja Frančiška Vide-tich. Ženim je bil rojen v fari Skocjan pri Turjaku na Kranj skem, nevesta ima pa stariše na farmi ob White River, Mich. Tu kaj v Jolietu ima starega očeta staro mater, strica, teto in velijo število bratrancev ter sestričen Bog blagoslovi njun zakon, da bi v ljubezni in zadovoljnosti živela ter dočakala visoke starosti. Marko Bluth. (Nadaljevanje.) Stariši zamorejo vse te sitnosti odpraviti s tem, da poiščejo svojim otrokom, dobre praktične katoličane za botre. Priporočljivo je in tudi krščansko če sorodniki prijatelji, sosedje veselo in voljno prevzamejo botrsko čast, katero jim zaupno ponudijo detčto-vi starši. Kajti to je res # pravo človekoljubno delo, katero ska-zujejo starišem in otroku, posebno še tedaj, če so ti ubogi, siromašni in tuji. 'Navada je, da gre oče zraven otroka z botri in to če je količkaj mogoče. Po mojem mnenju j( veliko boljše kakor pa če gredo botri sami. Kajti ob strani tega dejstva je manj težavno pri vpi sovanju različnih imen, letnic in dnevov v župnijski krstni zapis nik, ter veliko večji dokaz, da s< tudi stariši zanimajo za otrokov krst in za milosti, katere bode dobilo njih dete pri krstu; kei če se oče ne vdeleži detetovegr krsta na tem detetovem najvažnejšem potu v,Božji hram, teda^ se tak oče lahko skaže samega sebe za zelo brezbrižnega in mlačnega vernika, kateremu je krst samo nekaj navadnega, kar mo« ra prejeti vsako dete. Zelo žalostno je opazovati tako mlačnost in brezbrižnost. Tak oče že sam iz svoje nerodnosti kaže, da ne ve pravega pomena o svetem krstu. Vzemimo na primer enak do-godljaj, ki nam zamore nekoliko jasnejše pokazati in predstaviti vzvišenost svetega krsta. Refcimo, da imate vi enega otroka v suž-nosti, kjer so muke za njega na dnevnem tredu, kakor je razvidno iz vseh razlogov, da je izgubljen za vas za vedno. In glejte, vaš sin si sam tako močno prizadeva biti rešen iz te sužnosti, toda zopet vse njegovo prizadevanje je v njegovih očeh zaman. Kremplji, v katerih se na-laja, ga tako močno drže, da je vsak človeški poizkus brez uspeha. Vse, vse kaže na to, da bo moral pasti v brezdno pogube. Ali ni to velika žalost za vas stariše in za otroka! In glejte, k vam prihaja prijatelj kakor jutranja zarja in vam ponuja edino uspešno pomoč. Ta prijatelj pravi: "Ubogi stari* ši, nikar ne plakajte, kajti jaz vam bodem rešil s\na. Seveda dosti bo treba potrpeti, veliko ovir odstraniti in nazadnje tudi dati svoje lastno življenje za rešitev vašega sina. Toda iz prave ljubezni d« na dMr Prt , uoue imela na vse neverniKe marnih v0litev dne 21. JUNIJA T. L. in sovražnike tako globok vtis, da j Jaz sem član delavske organizacije in te bodo morali izpustiti iz sužen- sem bil ofldjelno postavljen za delav- stva. Še več, tvoji stariši sami bodo prišli po te s par prijatelji, ter te bodo v iskrenem objemu skega kandidata za ta urad od vseh delavskih unij St. Louis okraj*. Te unije so me raditega priporočile kandidatom za urad klerka okroinega pripeljali „a tvoj, ,ako željno cakovani dom, ' Fant od samega | meti svoje lastne zastopnike v vseh veselja ni vedel kaj bi naredil, dat^T1101 ur*^- Ako ste tudi Vi tega bi se dovolj zahvalil dobremu pri- ^'t^v,^ jatelju. Zagrabil je okoli vratu NE pozabite oddati svojega glagn EA sedečega prijatelja in se nad zvi- P"?.40® 21- Jun*J*- , „ „ 5.n„ i* l-J Ako bom nominiran ter izvoljen, Vam seno ljubezmjo, katero mu je bil | zagotavljam, da bom služabnik skup ravnakar razodel prav dobrosrč- nega ljudstva v našem velikem okraja no razjokal. Na to mu reče priia-da ne bom delal ** twn »"»h«^ P°- << r» u . : sebnih interesov, telj:^ Dobro razumem tvoje do- Hvala Vam vnaprej za Vašo pomoč! bro čuteče srce, nikar se ne jokaj,'Vam oddani samo glej, da bodeva zmiraj prijatelja. Po moji smrti idi k enemu | naj ti vlije vodo na glavo in spregovori sledeče besede .... in to dejanje z besedami vred bode rešilo tebe kakor tudi vse druge, kateri se bodo nahajali v tem iuženstvu. Toda glej, da ne prideš sopet v njih pesti.'Kadar izgubiš moje prijateljstvo', tedaj si zopet v njifr pesteh. Da bodeva pa prijatelja, moraš spolnjevati Božje zapovedi. Sedaj pa pojdiva vsak na svoje mesto, ker drugače naju bodo prišli izkat sovražniki. Dokler te ne rešim, trdno upaj in veruj in poplačana ti bode tvoja' vera." . . . Črez leto dni je bili fant rešen, kakor mu je prijatelj pred letom povedal. Kdo more reči, da ni bil fant vesel, ko so je ^ E ERICKSON zopet povrnil nazaj v domačo hišo delavski kandidat za klerka okrožnega k ljubim starišem f Ali morebiti niso tiili stariši nadvse veseli, ko so šli po svojega sina in ga tako zopet lahko še enkrat v svojem objemu ljubili in poljubavali! Njegovi stariši se gotovo niso zoprstavljali ali odlašali iti po njega, kakor pa starši, tedaj ko! je treba nesti otrok h krstu. Sedaj pa presodi dragi čitateljj če ni ta zgodbica podobna zgod- j bici, katero je igral naš prijatelj, Jezus Kristus pred 1920 leti, daj zamoremo s svetim krstom biti rešeni, kakor je bil rešen ta dežko. Ali ni veselje, ko vidijo prihajati doinu idoČe botre z otrokom? Ali se potem ne spodobi za očeta iti z otrokom in ga po svetem krstu pripeljati prostega nazaj v domačo rojstno hišico. Res, naš prijatelj Jezus Kristus je veliko, o-gromno veliko dobrega storil za nas. Nadalje slišati na svoja lastna Ušesa krstne obljube svojih otrok in ob ravno istem času videti v jasni luči, dolžnosti, katere so dolžni spolnjevati ako hočejo, da se 'bode njih krščenček obnašal pravilno po njegovih obljubah, ter mu tako zamogli pomagati z beesdo »dejanjem in zgledom do onega cilja, do katerega ima pravico potom svetega krsta. Če je zakon starišev mešan, tedaj katoliški osebi (duhovnu) ni pod nobenim pogojem dovoljeno, da bi krstil otroka iz mešanega zakona, kar bomo v naslednjih vrstah razložili in dokazali. (Dalje sledi.) sodišča St. Louis okraja, Minnesota. ■ (Political Adv.) TA KANDIDAT ODOBRAVA POVRATEK VINA IN PIVE PO PRIMERNIH REGULACIJAH. Bravo! To je pravi odgovor. Prizor: ■ Lekarna v Hazleton, Pa. pred nekoliko tedni. Kupec: (mož nekako 50—55 let star): "Prosim steklenico Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina." Prodajalec: ''Zakaj ne kupite steklenico tega-le grenkega vina T" Kupec: "Well, navadil sem se na Trinerjevo grenko vino in se nanj lahko zanesem. Raje več plačam za Trinerja, kakor za katerikoli nadomestilo."— Vzemi si za zgled tega moža, ki pozna veliko zdravniško vrednost Trinerjevih zdravil. Samo Vaša krivda je, ako sprejmete kako manj vredno ponarejeno stvar, mesto pristnega Trinerjevega a-meriškega grenkega eliksir vina. Nikako ponarejanje ne more doseči uspehe, kakoršne so dosegla Trinerjeva zdravila zadnjih 30 let. Zahtevaj Trinerja tudi v drugih slučajih (Trinerjeva Angelica Bitter Toiiie, Trm er je v Liniment, TrinerjeV Cough Sedative, Triner-jev Antiputrin, Trinerjeve Red Pills) in vaš trgovec s zdravili vam bode dal pristna zdravila. — Joseph Triner Company, 1333—45 So Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.) William A. Pittenger 0 ZA KONGRES. Vprašajte aa REPUBLIKANSKI BALOT. t Osmi kongresni distrikt zavzema šest okrajev v državi Minnesota: St. Louis, Lake, Cook, Itasca, Carlton in Koochiching in zavzema torej naslednje naselbine^ Hibbing, Chisholm, Virginia,, Eveleth, Buhl, Ely, Gilbert in Aurora. Pomnite da se bodo vršile PRIMARNE VOLITVE dne 21. junija 1920. Jaz sem za to, da bi imelo ljudstvo zopet na razpolago pivo in lahka vina pod posebnimi nared-bami; jaz sem proti popolni suši ("bone dry'") prohibiciji. Jaz mislim, da naj bi bilo dovoljeno imeti doma, v revstavrantih in jedilnicah pivo in vino. Če bom izvoljen, bom glasoval v korist gori-označerie "platforme." Z velespoštovanjem * WILLIAM A. PITTENGER. (Issued by and in behalf of W. A. Pittenger, Candidate for Republican domination for Cou-gress, Duluth, Minnesota.') Ameriški Slovenci in Slovenke! Spominjajte se pri raznih prilikah vojnih sirot na Slovenskem! Vsak cent dobrodošel! _ RAZPIS SLUŽBE. Generalni konzulat kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku potrebuje uradnico Slovenko ki je popolnoma vešča slovenske in angleške korespondence. Dalje mora biti izvežbana strojepiska in če mogoče tudi ste-nografinja; znati moraf delati prevode s slovenščine na angleško in naobratno. Službo je takoj nastopiti, a plačo se bo določilo po sposobnosti. Ponudite se osebno, ali pismeno na naslov generalnega konzulata. Generalni Konzulat Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, 443 W. 22. St New York, N. Y. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Ixhajs vsako sredo.____ _ [.ko-filovens^tollfes Jednot« t ftbdUnft drfavmh leriških. 1961 West 22nd Plses, Ursdniitvo in uprsvnittvo: Telefon: Canal 2487. ! CHICAGO, ILL. Nirobiaai la člane, na leto Za Za ...............•......................... ...|2. Za nečlane .................................*.......•"*.*!!. .$3. inozemstvo ................................ • • V-''' '' *i i 10.96 2.00 00 OFFICIAL ORGAN GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the * UNITED STATES OF AMERICA | GLASILO K; S. K. JERJJOTE 16. JUNIJA 4920. ^ SSSSBSSaX ==XBS=—-^===1 ' " KARDINALA QIBB0NSA PBXD SEJO REPUBLIKANSKE NA . RODNE KONVENCIJE. Issued every Wednesday. o^d by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.___ 1961 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Csnal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription I .... .$0.96 For Members, per year...................................................................S2.00 For Nonmembers...........................................Jg'00 C por Foreign Countries.........................................— Ustnica uredništva. V BLAGOHOTNO POJASNILO IN UVAŽEVANJE. m s Znani hrvatski pregovor nam veli: -Svaka sila do vriemena! temi besedami pričenjam predstoječo listnico uredništva, °zirt>-1 ingtonu 6 letnega nabralo že čez mero, osobito pa še zadnji ma pojasnilo. Povoda in vzrokov se mi je t^tom mojega .. w i » v y ■__—---- n/\Vvi4- r\( Dasiravno bi uredniki naših slovenskih ''prosvetnih" in svobodomiselnih listov najraje podrli vse cerkve širom držav, obesili vso duhovščino in Krista ponovno križali trdeči, da je vse to "humbug", tem reformatorjem pač ne pride na misel,Itako bi iz src ver nih Amerikancev iztrgali verski čut in odpravili lep običaj molitve pri raznih javnih nastopih. Že leta in leta imajo Amerikanci lepo šego, da pričenjajo kako veliko svečanost z molitvijo. V to svrho povabijo kakega škofa, ali cerkvenega prelata, te, ali one verske sekte. Ako se vrši v tem ali onem mestu otvoritev, kakega javnega poslopja, bolnišnice/šole mostu itd., se slavnost običajno otvori z molitvijo. Zadnja velika stetovna razstava v San Francisco, Calif, je bila otvorjena z molitvijo po nekem katoliškem nadškofu. In še več. — Običaja molitve ne obdržujejo Amerikanci samo pri takih prilikah, ampak še na drug način. Vsaka zakonodajna zbornica te ali druge države ima svojega kaplana, kojega dolžnost je, da pred vsako sejo v tej zbornici opravi kratko in pomembno molitev. Tedaj vsi člani kongresa spoštljivo stoje in poslušajo duhovnika. Pomenljivo je pri tem, da se tedaj navzoči vsi člani zakonodajne zbornice neoziraje se na njih versko prepričanje: katoličani, protestanje, Židi, brezverci (prostozidarji) i. t. d. Slovenci države Illinois smo lahko ponosni na dejstvo, ker opravlja službo kongresnega kaplana zakonodaje v Springfield, 111. naš rojak Rev. Fr. Mažir. Ta lepa navada ni vpeljana samo-po zakonodajnih zbornicah, ampak se moli tudi pred vsako sejo v kongresu in senatu v Wash-Niti v parlamentu bivše katoliške Avstrije, niti pri sejah Njeno delovanje za oskrbo otrok n. * Javno - zdravstvena strežnica (Public Health Nurse) se briga tudi za oskrbo otrok. Ustvarja močnejše in boljše državljane s teiA, da skrbi za deteta potom poduka materam pred porodom in potem. Razlaga materi, kaj ne sme de lati, ne da bi postavila v nevarnost življenje svojega deteta in svoje lastno, in kakemu delu paj se kolikor možno iaogiblje. Pri- deželnih odborov raznih kronovin ni bila ta" lepa navada udomače urejevanja J'Glasila" namreč nabralo ze cez mero, osuunu pa « |na. gotovo ista nj v veljavi tudi ne v sedanji novi Jugoslaviji, čas pri priobčevanju gradiva za razmotnvanje. Da Amerikallci pr|znavaj0 Boga, da Ga radi častijo pri važnih Najprvo vprašam vsakega razsodnega, in nepristransko misle- jaynih nafitop|h sklepamo tudi iz tega, ker je molitev uvedena tudi čega člana(ico) naše K. S. K. Jednote sledeče: prj narodih konvencijah raznih političnih strank, (izvzemši socia- 1. Ali res nima urednik kakega lista pravice popravljati vpo- histične). Vsako republikansko,?ali demokratsko narodno konven-slanili mu dopisov, člankov in razprav, ako smatra kaj takega za cij0 se otvori z molitvijo; tako se tudi moli pred vsako dopoldansko pravilno in umestno? in popoldansko sejo te konvencije. 2.) Ali res ne sme urednik "Glasila K. S. K. Jednote" stopati Izvrševalni odsek te, ali one politične stranke naprosi za to naj na dan s kako opombo, ali pojasnilom na koncu dopisa? bolj ugledne in znane-svečenike širom držav, bodisi kardinale, ško 3 ) Kdo je odgovoren za vsebino lista? Ali dopisnik, ali urednik? fe, monsignore, doktorje bogoslovja i. t. d. Enkrat moli katoliški du- 4 ) Kateri urednik na svetu zomore vsem dopisnikom in čitate- hovnik, drugič protest antovski, tretjič judovski i. t. d. ; v!^ Dne 10. t. m. je pn dopoldanski seji narodne republikanske kon- ljeir. ustreči. , venci je v Chicagu doletela Q- dog£ajo niti potrebne lastne dežele jenčka, kako naj obvaruje njego zj^sti ker največji rudniki v ve oči, kako naj ga hrani in kdaj I Kaliforniji od njihove otvoritve 1. in kako naj spi. 1353 zei0 nazadujejo tako po iz- Razlaga njej, kako naj izgotovi datnosti kakor po kvaliteti. Ce-tnala oblačila, da bodo najbolj u- Skupna produkcij^ živega srebra godna, zdravstvena in provzročala L, Kaliforniji in Texasu, vševši najmanj sitnosti materi sami. 30QQ steklenic, ki jih dajejo rud-Nasvetuje, da se porod deteta niki y ^guas Calientes in San uradno naznani poklicani oblasti. Lujsu p()^si v Mehiki, znaša pri-Zdravstveua strežnica se vedno Lj^no 16.0Q0 steklenic, dočim zna-nahaja na razpolago v takozvanih ^ jetna potrebščina Združenih dr-4Infant Welfare Stations," kjer|žay 25000 steklenic po 25 funtov, tehta dete in ga pripravi za pre gled. Tu se razgovarja z. materjo m ji razlaga nasvet zdravnika gl^-de prehrane in oskrbe deteta. Redno obiskuje dojenee v svojem okraju, pazi 11a njihov razvoj, je pripravljena z nasvetom in oskrbo, ako dete oboli na dušlji-vem kaši ju, prehladu, bronhitis, pljučnici ali kaki nalezljivi bolezni. Pomaga s svojim nasvetom mate ran v težki dobi, ko se dete ozobi in odvadi dojenju. .industrija in cel javen promet v Briga se tudi za starejse otro- veHki nevarnosti in ^elaeem gro-ke, kajti daje materam informaci odpusti že sedaj se je nabralo je glede pravilne hrane 111 oblači I jtaliji velikansko število brez-a in glede otroških navad ter na- poselnih delavcev, ki so pa zraven svetuje materam,, naj se zatekajo I ospodarskem oziru ni postlano k 44milk stations" ali otroškim I ygeh večjih< izgredih. Italiji v klinikam, kjer morejo pravilno g0sp0darskem oziru ni postlano 1 * a * i _ 1 -___! /\4nAlf>i I _ __ Dragi mi čitatelji in čitateljice! Ako bi urednik deloval vedno po tem načinu in bi priobeeval na debelo vse od konca do kraja vpo-slane dopise, bi ne bil več tukaj, ampak v kaki norišnici. Čita-telji bi rekli: Zmešalo se je revežu, ker take budalosti priobčuje; vsled tega preskrbimo, da ne bo še drugih poneumnjeval in mešal. Najboljše bo zanje uredniška miza v kaki norišnici!-- Kaj bi sploh mislil in rekel dragi mi čitatelj, če bi nekoč v "Glasilu" čital trditev da je 2 krat 2 sedem! Ali da opoldne luna sveti, zvečer pa solnce sije!-- ki bo nad vse koristna Tvojemu ljudstvu, katerim bo on predsedoval; da bi nas spodbujal k čislanju kreposti in vere; da bi zvesto izvrševal postave v pravičnosti iri usmiljenju in da bi se ogibal zla ter nekreposti. Naj bi Tvoje ljudstvo vedno spoznavalo navdahnjeno resnico, da pravicoljufbnost povzdiguje ljudstvo, greh pa tira ljudstvo v ne srečo. Nuj bi. bili rti zborovalci da, če hoče biti naš narod ovekovečen, ne sme naša vlada sloneti samo na silni, stalni armadi, ne na velikih bojnih ladjah, kajti v teknfl ne zmagajo vedno brzi in v vojni ne močni. Naj bi bili iti zboroviilei prepričani, da morajo biti temelji naše vlade: večni principi resnice, pravičnosti in enako-Na stotine slučajevJ>i lahko navedel izza mojega večletnega de-1preynosti; da bi na popolen način ^Stenoati delovali s tujimi narodi; lovanja na časnikarskem polju. - Pridejo včasih točke ter stvari da bi poboinp pruu.al. nadvlado Božje Previdnost, k. je ustvanla v dopisih, kojih Iri niti . najbolj učeni profesor.ne "pogruntal"; radi vse stvari po Njegovi moč.; k, vlada vse stvar, po Njegov, modro-tega je pa trelm rabiti poro za popravke, paradi uredniško košaro. K ... k. vedno euva in nadzoruje zadeve narodov ... ljudstva ... brez 0 J 1 f|f Katerega volje ne pade niti ptic na zemljo. Pri vposlanih dopisih je treba poštene kritike in cenzure, kak(* Ako ne bo £0spod postavil hiše, je prazno delo onih, ki so jo je iste treba v pogovoru z dvema, ali več osebami. To me je napo- zidau Dokler ne bo Gospod ščitil mesto, je prazno delo mestnih tilo, da sem tu ali tam pri razmotrivanju naredi kako pojasnilo^-in fllvarjev opombo; vedno pa le takrat, ko sem smatral to pojasnilo umiftn^n. Dodeli o Gospod, da Ki bila administracija našega novega Naj navedem tu le par slučajev in dokazov: predsednika v zvezi z duševno in materijelno koristjo celokupne Kaj bi odgovorili vi dopisniku iz zapada, ki trdi, da je K. S. države, da bomo lahko ustaje in anarhijo zadušili, in da bi bile naše K. J. jedna izmed najmanjših Jednot v tej deželi? — To točkoJ§ civilne ter politične institucije n^očiie ter trajne uredifik v dopisu črtal, ker ne odgovarja resnici. Gotovo se je pa morda s tem dopisniku .zameril? - Kaj bi rekli vi članu ki priporoča Jednoti, da naj se "Glasilo' vzdržuje hj rezervnega (posmrtninskega) sklada? — Dalje je nek dopisnik trdil, da naša Jednota ne plačuje podpore do£ih slučajih sile Jaz sem bil o Gospod v dneivih mojega življenja živa priča raznih groznih vstaj, ki .so grozile potlačiti naš narod na tla; od inavgu ranje Tvojega služabnika Abrahama Lincolna, do današnjega dne S Svojo vsemogočno roko si nas pa Ti rešil v preteklosti; vsled tega imam trdilo zaupanje, da nam boš Še Ti stal na strani v vseh bo- ža onemogle člane, oziroma za dolgotrajno bolezen. — Ali nima vsak član priliko da stopi v ta oddelek? Ali smatrate nasvet nekega člana umestnim, da naj glavni tajnik K. S. K. J. urejuje in vodi izdajo našega 44Glasila?" Ali bi bilo res vseeno, Če ži vi urednik 4 4 Glasila " v New Yorku, list naj se pa tiska 11. pr. v Duluthu, Minn? i. trd., i. t. d. — Pa vam pride dopisnik z opombo: 44Odločno Vam prepovem se umešavati v ta moj dopis." — Zares ubogi uredniki! Težak in grenak je naš kruh! Blagor se onim, katerim ni treba sukati uredniškega peresa in to še za tako sijajno!? plačo. Ker ni nihče na svetu vseveden in nezmotljiv, se pač tudi primeri slučaj, da naredi urednik v naglici in razburjenosti kako pikro opazko in tudi kako neljubo napako. Gorje mu pa potem od strani zahrbtnih sovražnikov: Cele kopice grozilnih pisem (brez podpisa) mu prihaja po pošti; celo 44črna roka" mu grozi; obeta se mu linča-nje, ali pa počitek v miehiganskemu jezeru. Če bi ne imeli uredniki kosmatih ušes, železnih občutkov in kot kamen trdega srca, bi marsikdo izmed teh pustil uredniško mizo že po preteku par tednov in bi obesil uredništvo na klin. Navzlic zahtevam značaja, kakoršnega mora imeti urednik, pa postaja žal sleherni žrtev svojega poklica. Stara se že v najlepših letih; pešajo mu telesne in duševne moči, slabi na živcih, je razburjen, nima mirnega počitka in peša mu spomin. Skratka rečeno, urednik postane že čez par let žrtev svojega poklica. Ko je delo pa bolj slabi človeka: ali naporno delo z možgani, ali delo z rokami ? Blagor se delavcu na farmi, kojemu brezskrbno poteka datr. Vleže se k počitku in sladko zaspi. Uredniku pa celo po noči med spanjem rojijo n. pr. razmotriVanja po glavi. Te vrstice sem napisal iz razloga da mi ne bodo še vnaprej prihajali razni protesti, napadi in ukori. Vsem takim naj končno velja opomba, da si urednik lahko poišče tudi kako drugo in boljšo službo, kjer bo imel samo enega gospodarja, ne pa celih 12,000. Odkrito povedano, da sem že večkrat mislil pri takih razmerah in v gotovih slučajih obesiti uredništvo pri 4'Glasilu" na klin; vstra-jam pa in imam potrpljenje še do poteka mojega termina z ozirom na korist ter požrtvovalnost do naše podporne organizacije. IVAN ZUPAN, * J3 urednik in upravnik Glasila K. S. K. Jednote." Dodeli, da bi se vršile seje te konvencije na podlagi modrosti premišljenosti, diskrecije, sloge,} 4diftstva in medsebojnega potrpljenja, da bo ta konvencija res vredna časti kakoršno zasluži kaka izobražena in patrijotična skupina ameriških državljanov Amen." Kaj je javna- zdravstvena strežnica? • L Glavno delo javno-zdrav^tvene strežnice (public health nurse) je pomagati ljudstvu, da je zdravo, da ozdravi, da. ostane zdravo. Prijateljica je družine in skupnosti in gleda na to, da preskrbuje vše ljudi z enako in primerno oskrbo za časa bolezni, ali še več ko tp, ona priporoča čuvanje zdravja. Vsako delovanje, ki se tiče javnega zdravja celokupnosti, spada v njen delokrog. Kakor bolničarka in učiteljica ona hodi v hiše, kjer je bolezen, streže ljudem, ki so zdravi, pred boleznijo in kaže zdravim članom družine potom nazornega poduka, kako naj oskrbujejo bolnika za časa njene odsotnosti. Zdravstvena oskrba ža bolne in zdrave,, to je njena dvojna naloga.: - Najdemo jo v šolah, hišah, javnih igriščih, "department štorih" in tovarnah — v stanovanjih reveže v in v domovih bogatašev. Njeno delovanje se razvija v malih mestecih in velemestih, na deželi in v samotnih gorskih pokrajinah. Ona je javna služabnioa, ki jo je najti, kjerkoli je treba njene službe, brez ozira 11a narod n6st, ,vero, socijalne ali gmotne razmere. Podučuje matere, kako naj pa* zijo na svoja deteta, in šolske o troke, kako naj pazijo na svoja te lesa. Zasleduje jetiko, oskrbuje ujeno žrtev in pove bolniku in o nim, ki z njim občujejo, o naj boljši metodi zdravljenji in paž nje. Pomaga šolskim zdravstve nim nadzornikom, v pregledova nju šolskih otrok in gre za temi otroci v njihove hiše, kjer prego varja stariše, naj se ravnajo po njenih nasvetih in si zogotovijo pravitno zdravljenje. Ona pazi na zdravje delavcev v industrijalnih podjetjih daje prvo pomoč v nezgodah in streže delavcem doma, ko so bolni. Zanima se za dete še pred nje govim porodom in dela priprave za njegov prihod na svet potom najboljšega nasveta materi. Skrbi za dobrobit naraščaja, s tem da organizira Lige Malih Mater, kjer kaže deklicam raznih starosti, ka ko naj kopljejo, hranijo in oskrbujejo dojenčke. Poskuša vresni čiti zdrave življenske razmere na prijazen način. Prinaša vest zdravju od poedin^a do poedinca in. vzbuja prijateljska čuvstva pri družini, kateri pomaga. Brezposelnost v Italiji. Italijanska javnost se vznemirja, ker radi neprestanih komunističnih štrajkov država izgublja krepit in raditega valuta pada. Najhujše pa je Lo, da v Italiji ni majo premoga. iJvažajo ga Angleži in Amerikanci, ki zahtevajo zanj ogromne cene 1000 kg stane 700 lir.) ^er ga pa uvažajo le malo količino, je% vsa italijanska nadzirati telesni razvoj otroka. Drži predavanja v materinskih klubih in drugod, kjer nazorno | pokanje, kako naj se pripravlja mleko, čisti steklenico mleka, in na rokicah in če se razmere ne bodo kmalu izboljšale, zna priti polom. v Pri vseh notranjih težavah ima Itklija dovolj časa, denarja in ve- daje poduk o jednostavnih P^d-j da meve Jugoslaviji polena pisih domače oskrbe otrok. Ali najbolj važen del njenega delovanja je osebni poduk posameznim materam pri njih samih doma, kako naj z onimi sredstvi, ki so njim na razpolago, ohranijr dojenee ii^otroke v dobrem zdrav ju. American Red Cross B. F. L. 1. S. —Jugoslav Stection. Razne stvari. Ameriška iivila za Nemčijo. Washington, D. C. 10. junija.— Da se bo pomanjkanje živil Nemčiji nekoliko olajšalo, so velike ameriške klavniške tvrdke dovolile Nemčiji $45,000,000 kredita Za ta denar se bo poslalo na Nem ško večjo količino mesa, masti, žita, vsira, mleka oljsa in riža; doba za odpošiljatev tega blaga je določena na 22 mesecev. Blago bodo poslale sledeče klavniške družbe: Armour, Swift Wilson, Morris, Cudahy in Ham mond. pod noge. S^daj pošilja pod krinko Rdečega križa orožje in muni-cijo v Bulgarijo, ki teden za tednom kliče vojake na-orožne vaje na macedonsko mejo. Cela Japonska nosi maske proti hripi. Londonski listi poročajo, da je španska bolezen napadla na Japonskem že več kot pol milijona ljudi, od katerih jih je umrlo 65,-852. Najhuje je gospodarila v Tokiu, kjer je umrlo 9000 ljudi ter Osaki, kjer je zahtevala 2000 žrtev. Oblasti se boje, da se bo epidemija še bolj razširila, zato so odredile, da bi vse prebivalstvo nosilo maske proti omenjeni bolezni. Nemčija je zmanjšala svojo armado. Berlin, 10. junija- — Poroča se. da se je pomanjšan je. nemške armade 11a samo 200,000 do cela izvršilo. Označeno število je bilo določeno v versaillski pogodbi med Nemčijo in "zavezniki. Cene živega srebra. (Poroča posl. dr. Ivan ShvegeL Gorenjsko.) Napetost političnega položajla in mnenje, objektivnih ameriških trgovskih krogov, da bo končno našemu narodu vend-arrle že preveč, .kako mu otipavajo telo in zanj mešetarijo in da pride na naši zapadni meji do spo rov — se zrcali v poročilih, ki prihajajo iz New Yorka o hitrem naraščanju cen živemu srebru. Koncem marca tek. leta je znašala cena v "New Yorku llT1/^ dolarja, kar odgovarja londonski ceni 27 funtov 15 šilingov, to je 3 funte 15 šilingov več, nego je znašala cena v kateremkoli času vojne Še šest tednov prej so Italijani preko Londona ponujali živo sre bro po 66 dolarjev steklenica na podlagi Cif-pogodbe, kar bi zna šalo loco New York 7T dolarjev Nato se je začela cena nenadoma dvigati, kar se pojasnjuje, tako. da je Italija celo produkcijo idrijskih rudnikov in njenih lastnifi neznatnih rovoV v Monte Amiata (Toskansko) za meseca april ir maj že vnaprej, prodala. Obenem Bogata žetev na Madžarskem. Na Madžarskem je pričakovati silno bogate žetve. Radi izborne-ga vremena bo žito za 2—3' tedne prej dozorelo. Ker bodo letos na razpolago naravnost orjaške količine žita, misli vlada odpraviti vse omejitve, ki so vezale promet z živili. SVARILO. Ne pošiljajte gotovega denarja v pismih v staro domovino! Jugoslovanska vlada je izjavila, da je prepovedano pošiljati denar v pismih. Enako poslan denar bo zaplenjen. Mi vemo, da mnogi naši rojaki pošiljajo denar v pismih, in mislijo, da če tako pismo regi-stirajo, da je potem gotovo dostavljeno. Toda pri današnjem prometu je vseeno, ali registrirate ali ne. Večkrat pride navadno pismo bolj gotoVo kot registrirano, kajti v registriranih pismih čutijo nepoklicane osebe kako vrednost, odprejo in poberejo ven, kar je notri. Mi vemo, da so samo rojaki v Clevelandu, ki so pošiljali lenar vi pismih, zgubili že mnogo tisoč dolarjev, ker denar v pismih ni nikdar dospel domov. Poleg tega pa, ako registrirano pismo pošljete v staro domovino, in če ie zgubi, ne dobite od poštne u-prave • nobene odškodnine. Odškodnina se dobi le za registrirana pisma in pakete, ki se pošljejo 00 Ameriki. Ne pošiljajte denarja v pismih ker bo, ali zaplenjen ali ukraden, kdor pa ga ima preveč in ga hoče na cesto metati, naj ga pa še najprej pošilja. Za oošiljanje denarja je vovolj domačih denarnih zavodov, ki vam to stvar preskrbi jo. A. D. , GLASILO K. S. K. JEDNOTE 1 Jednota 20.09 100.16 67.76 17.49 7.63 186.93 79.98 39.97 40.40 120.7 H 80.85 T - 48.82 43.45 32.48 141.70 42.01 112.48 * 62.26 75.62 84.37H 84.861! 76.76H 12,0011 96.6211 53.94" 19.571! 2S.25II 23.0911 . 289.39 169.3911 rjfl.8511 38.041! 55.8811 9 9411 66.3611 Izplačali: Posmrtnina . . .. Po^kodnina . ... UolniSkn podi>ora Upravni stroški . SEDAJ NAŽNANJJNIH DELEGATOV ZA 14. K0N VENCIJO K. S. K. JEDNOTE. IMENA DO Za dr. sv. Žožefa 2 Jo^et> IU.: - John A. Težak, John Pilak fohn Živer. štev, Za guvernerja HENRIK SH1PSTEAP X Za podguvernerja (Lieutenant Governor) GEO. H. M ALLEN X Za generalnega pravdnika (Attorney General) THOS. V. SULLIVAN / X Za državnega tajnika , (Secretary of State) THOS. V. VOLLON i X Za državnega blagajnika (State Treasurer) CHAS. A. LUN P \ X Ža železniški hi skladiščnega komisarja (Railroad arid Warehouse Com. P. L. P. OSTBY X Za vrhovnega sodnika (Supr. Court Justice) GEO. L. SIEGEL - X Prsti se krčijo in se upirajo, ka fcor da nočejo napisati ljute vesti. Vi deli smo, da je pred meseci tež ko obolel. Bali smo se za njegovo življenje. No, pozneje so prihajala poročila, da je nevarnost premagana- In res smo ga že nekoliko časa videvali, izprehajajočega se po ulicah. Trdno smo bili u-verjeni, da se povrne zopet v slovensko družbo, ki ji je bil vdan z najidealnejšo zvestobo in ljubeznijo : čil in zdrav, cvetočega jn vecjiio veselega lica, kakor je bil nekdaj in vedno do težke bolezni. Dne 19. maja popoldne pa nam je dosla v uredništvo vest, da je Srečko Bartel izdihnil, da ga ni več med živimi. Ta vest nas je zadela tako ljuto, da le z muko in duševnim naporom pišemo te vrstice. Le starejši, ki so sodo-življali prejšnje čase, Ifci so videli - in vedeli, kaj je bil pokojnik za . slovensko življenje in snovanje v Trstu, zlasti pa za naše gospodarsko in nsocijalno življenje, morejo razumeti to našo bol. Ni je bio prireditve, ni ga bilo snovanja, da ne bi bil Bartel vršil poleg svoje dolžnosti. Posebno na dveh poljih je pokojnik sodeloval z vnemo ♦ vročega sloveneskega srca. Bil je soustanoviteelj raznih gospodarskih naprav, večleten vzoren predsednik naše posojilnice in hranilnice. Istovrsten sot rudnik je bil na polju pevskega in glasbenega snovanja v našem mestu. Najdu-ševnejšega Ijnbiteja ni imela naša pesem na tem ozemlju. Sam izvrsten pevec, s krasnim baritonom, je bil Srečko več let neutruden pevovodja prvega našega pevskega zbora pri "Delavskem podpornem društvu." Poleg nekaterih drugih je pokojnik v prvi vrsti pokladal začetke in' temelje razsežni pevski organizaciji na tržaškem ozemlju, in s tem naši narodni postojanki. Saj vemo, da je ravno pesem delala čudeže v dobah narodnega vzdramljenja, da je bila ne le glavna, ampak tudi edina soboriteljica političnih bojevnikom in narodnih dramite-ljev. Zato govorimo le golo resnico, ko pravimo, da je Bartlovo ime nerazdružno spojeno z vso zgodovino tržaškega Slovenstva v zadnjih desetletjih. In kdor se spominja poleg zvestnega sinu svojega naroda tudi človeka — oh, kako blaga, dobra, mila duša je bil! — mora trpeti z nami isto srČ-bo bol, ki nam razjeda dušo ob mrtvaškem odru tega našega rojaka. Pripovedovati bi mogli dpl-go vrsto podrobnosti, ali za danes — ne moremo reči: Blagoslovljen bodi spomin Srečka Bartla med tržaškimi Slovenci! Naj mu ne bo pozabljeno nikoli, kar je dobrega storil v svojem življenju — za narod svoj in za sočloveka! — Prejšnja leta je bil Bartel proku-rist znane in čislane slovenske tvrdke A2ahnetove, zadnja leta pa samostojen trgovec. Rodom je bil iz Ljubljane; bilo mu je 59 let. "Edinost." Pogreb pok. Srečka Bartla je pokazal ,koliko ljubezni in spoštovanja si je pokojnik pridobil se svojim ljudomilim življenjem posvečenim vsestranskemu napredku svojega naroda. Krasni venci naklonjeni od raznih narodnih društev, sorodnikov in prijateljev pokojnikovih, ki so pokrivali prvi voz i nkrsto, in dolga nepregledna vrsta žalujočih iz vseh krogov našega naroda, ki se je udeležila sprevoda, so bili priča, kako drag je bil pokojnik tržaškim Slovencem. Ko se je pa žalostnih obredih votlo doneČih in odmevajočih se v prostrani, visoko obokani cerkvi Sv. Antona novega, dvignila krsta v kateri je za večno počivalo truplo tega navdušenega pevca, ki je toliko žalostink zapel in vodif svojim pred njim preminulim rojakom, — ne da bi se zglasila žalujoča pesem njemu v slovo in proslavo, se je vsem storilo tako milo pri srcu, da so se porosile skoro vse oči. Vsj so si brali iz oči isto svojo bridko misel. A od njega se je misel obrnila do blage udove, njegove mile, zveste družice, kateri daj Bog moči, da prenese svoje gorje. Smrtna kosa. Dne 16. maja je umrl v Trstu umirovljeni orožnik in do svoje smrti stražnik v Lloy-dovem arzenalu Fran Bajt. Skromen človek. Ali slovensko srce je bilo v njem: družina njegova je bila dom slovenskega poštenja. Zapušča petero nedoraslih in ne- preskrbljenih otročičev. Dobra srca — spomnite se teh sirot! — Dne 18. maja pa je uradnik Josip Gaberščik — tudi najpoštenejša slovenska duša. In kako najključ-je: pokojnika nista bifa le iste vasi — iz Volč pri Tolminu — ampak sta 5ima bili rojstni hiši sosedi. w Alberta Žargija, ponesrečenega gasilca so dne 6. maja spremili njegovi tovariši in mnogobrojna množica občinstva k večnemu počitku. Žalostni sprevod so otvorili Sokoli, gasilci iz Ljubljane, tobačne tovarne, Viča, Šiške in Most, za njimi so korakale ostale#organi-zacije, kojih vnet član je bil pokojni Žargi. Zastopana je'bila tu ne zmage, v kateri je fcT, Vitoriju Venetu, to, ker^ a P jaka popravljalni izpit, ka večina Italijanov daje nost taki zmagi, zmagi tipa V torio Veneto, ki v sedmeh zanaša zmešnjavo v zruši kako državo in zaključuje vojno. Italijanski javnosti je treba takih čudežnih zmag, ker jt navajena smatrati za resno izve stne slične zmage "risorgimenta" (vstajenja). Spričo teh, Resničnih bitek je bila zmaga na Piavi le skromna prispodoba. Je to zmaga, ki bi jo bila mogla Italija doseči zdrava in v dobrem stanju, v soglasju in skromna, bistra v svojih namerah in umerjena v svojih težnjah? Zmaga pr,dobljena z zho-jem, naporom, z delom, z blago voljo. To bi bila zmerna sreča delavca, ki je štedil, dočim je bil Vittorio Veneto stava, ki jo je stavil tisti, ki pozna karte. V tem je razlaga, kako da so — s pomočjo cenzure, naivnosti večine, vz-porejanja z zavezniki — vodilni razredi mogli piti iz navduševal-i?e čaše 'velike zmage" in so padali v opojnosti in domišlije, da so se smatrali za prvi narod entente, za rešitelja in definitlvnegr zmagovalca v vojni. In tako je— z militaristično in politično lažjo — zastrupljena resnična zmaga ter se je pripravil za Italijo drugi Kobarid — tisti Orlando in So-nnino s triumfalnim potovanjem iz Pariza v Rim, na kar je sledil tisti sramotni povratek. . Slovenska kulturna vzajemnost. Ena izmed zaprek za praktično izvršitev vzajemnosti med Slovani nfkdanje Avstro-OgrsKe Je bilo sfabo znanje slovanskih jezikov! V interesu starega dunajskega režima naravno ni bilo, da bi poskrbe-i za priučitev slovanskih jezikov, za njih uvedbo v šole, in tako tudi ni bilo dosti priložnosti, da bi se priučili drugi slovanskim jezikom^ Kdor se je hotel vendar učiti, je bil navezan samo na privatni poduk ali na lastno pridnost. Zato se je takoj po prevratu prr nas resno zahtevalo poučevanje slovanskih jezikov v naših šolah, zlasti poučevanje jugoslovenskih Jezikov, poljskega in ruskega jezika. Kjer je bilo le mogoče, so se takoj ustanovili kurzi na srednjih ter v glavnih in številnih podežel-nih mestih čehoslovaške republike. Sedaj gre za zasedenje lekto-ra za hrvaščino. Doposerma eiiKe-ta, posvečena tem vprašanjem zlasti glede uvedbe jugoslovanskih jezikov v naše šole, kar se bo gotovo zgodilo že s prihodnjim šolskim letom. Obenem s tem se vrši J popis oseb, ki bi znale poučevati jugoslovanske jezike. Zelo važen korak v tej akciji je ustanovitev stolice za jugoslovenske jezike in jugoslovensko'litera-turo na češkem vseučilišču, na katero je pozvan odličen slavist prof. dr. M. Mkirko, kateremu je poverjena tudi ustanovitev semi-nara, spojenega s to stolico. Za Ju^oslovene, ki študirajo na Češkem vseučilišču, je bil prav ustanovljen poseben lektorat za češči-no, za -katero mesto tje bil imenovan prof. Skrbinšek, ki je na praškem vseučilišču že nekoliko let deloval kot lektor slovenščine. Sedaj gre za zasedenje lektorata za hrvaščino. Dokaz prave vzajemnosti med obema bratskima narodoma je, da so bili ustanovljeni lektorati češčine tudi na jugoslovenskih vseučiliščih, »tako v Bel-gradu, kjer je lektor dr. Brandejs, v Zagrebu, kjer predava prof. dr. Musulin, in v Ljubljani. l'20.v, za dostavo na dom ve 1 K da mu proti dobri nagradi podeli ■!! Zavedni 20 v Paketi • brez označbe vred-; domovinsko pravico nosti do' * .kg 6 K, do 5 kg 8 K, j občinski odbor je pn do 10 k« 16 K, do 15 kg 24 K, do nil ceš, ce ga v Ljub., ... I 20 kg 32 K. Paketi preko 20 kg rajo, ga tudi mi nočemo! - AH i* * Za oaket z ozna-1 ma namene, v vmesni držav., ki Štrajk ljubljanskega carja. Med obleganjem ga za vsakih 300 dinarjev vredno- kake veljave? Opozarjamo občin-sti 1 K 20 v; pri dostavljanju na ske odbore v polit .enem okraj, dom znaša pristojbina 2 K Jfrjr. Postojni, da enodu.no pos*rbc, sicer za obvestilo 40 v. Pristojbi- d* se ta izvrzek (kreatura) ne ne za nakaznice: do 100 K se pla-1 vsi-h v kako občino zasedenega o-ča 1 K, do 200 K se plača 2 K, do zemlja' 400 K se plača 4 K 40 v itd., za vsakih 100 dinarjev oziroma del tega zneska po 40 v več; pristoj-1 nega Doma" od strani komur.is-hin& za izplačanje znaša do 200 K j tov 19. je nekaj žejnih med nji. 40 v, preko 200 K 80 v. Vse to mi popustilo svoje nakazane jim je plačati že pri predaji. Pri brzo- postojanke: žejni so bili, znali še javnih nakaznicah je doračunati j niso ničesar o prepovedanem to-jedmeh dnč\(xe brzojavno pristojbina in eks- Uenju alkoholnih pijač. In priso-kako vojsko pristojbino 2 K 40 v. Eks- pihajo k neki gostilni, na ka'cre Ssna pristojbina pri pismih, pragu je stal ljubljanski 'bir*n vr^\ostnih pismih in nakaznicah | stare korenine, ki jih je takole potegnil: 'Ali štrijkate?' — 'Da, ž^jni smo!"'Tudi jaz štrajkam in vsak iz\Ki 0(j Vsakih 100 g po 8 Vam ne dam nobene pijače, ker gostilni- 'Naiod- v ter so v\^]aj$ave odpravljene. Pridelovanje s tobaka v Jugosla- Belgrad, 11. i\:a Uprava državnih monopolov\ končala od-iup tobaka od prid\vaicev vse. ga ozemlja. Odkupilvje osem milijonov kilogramov tolsta od teh pet milijonov samo v Wjali bivšega kraljestva Srbije. \ Ljubezen dr. Turne do slovenskega delavstva. Prejeli smo: Dr. Turna je priredil dne 12. jinija 1919. predavanje v Sv. Križu, pn Trstu. V tem predavanju se je sicer zavzemal za socijalizam. «Ji končal je z izjavo, da je cvet socv jalizma — komunizem. Po predavanju pa mu je nekdo v zasebnem razgovoru omenjal, koliko kraških delavcev preživlja nabrežinska kamnolomska industrija. To postojanko da je treba na vsak način ohraniti našemu delavstvu, ker to je neizmerne važnosti za nas v gospodarskem, političnem in narodnem pogledu. Da ste videli dr. Tumo, kako je z nekako srditostjo zamahnil z roko: "Tega pa ne! Meni je slovenski delavec istoto-ftko vreden kakor kak Kalabrež. zaradi Vaše stavke ne dobim v Ptuju in v Novem mestu namočenega vina!" Drago mleko. Ker je prodajala liter mleka po 7 kron, je kaznoval osrednji verižniški urad FravčiS-ko Zatler iz Kleč na 8 dni zapora in 1000 kron globe; na 20 K giobe sta pa bili obsojeni Neža Lenan-ič in Adela Bernik, ker sta po navedeni peni kupili od nje mleko. A-maliji Babšek, ki je prodajala liter |ileka po fi kron, je dobila 8 dni zipora in 1000 kron globe. Jugoslovanski polk v Sibiriji Podporočnik I. jugoslovansko »i polka v Sibiriji, g. Bogdan PauH-čnik je dospel kot polkov delegat Ljubljano, ter nam podal nastopna informacije za širšo javnost: I. jugoslovanski polk šteje kakih 2000 mož (po večini Slovencev in Hrva\ov) ter se nahaja v mestu Nižnij Udinsk o!> sibirski železnici okrog 500 ,km severozapadno od Irkutska. Polk je v č-ški divi-zijski skupini in mu je izročenih v varstvo 300 km sibirske proge. Stanuje v vagonih. Pisem in poio-čil ne doWva z doma že 2 leti, kar je ljudem fe posebne hudo radi Mi ne bomo delali sporov. Če ho- tega, ker drugjni četam pismu čejo slovenski delavci delati za — — /Vu: isto ceno kot Kalabreži — prav; če ne, naj si pomagajo z Jugoslavijo.!!" Kaj pravijo slovenski delavci k temu najnovejšemu programu dr. Turne: slovenski delavec pojdi, s svoje zemlje s trebuhom! za kruhom, da J>o mogel tu živeti tujinec! Oziroma: če pa že hočeš, ti slovenski delavec tu ostati, se moraš pokoriti volji tujinca! Res! Delavcem se obljubljajo ko-munistiška nebesa, življenja pa naj bi naš delavec iskal drugje! Z drugo besedo: naš narod naj bi s svojim lastnini življenjem plačeval troške dr. Tumovega komunizma! Tržaška "Edinost". Kaj je to?! Iz popolnoma zanesljivega vira se nam poroča, da je dr. Ivan Šušteršič — bivši deželni predsednik kranjski — zaprosil občino Sv. Mihael pri KoSani, prihajajo. Odkar so Čehi z bolj-ševiki sklenili premirje, se pripravljajo jugoslovanski legijo-narji na vt-nitef^ v domovino. Če bo šlo v«e v redu, utegne biti naš polk meseca punija v Vladivosto ku, oktobra ali novembra pa doma, to je v izkrcevalni štaciji Dubrovniku. Delegacijo, katere elan je g. Pogačnik, je poslal polk v Belgrad, da intervenira pri vladi za naj zda t ne jšo in najnujnejšo podporo pri repatriaciji. G. Pogačnik je odpotoval 27. febr. 1920 na amerikanskem parniku Slieri-dam iz Vladivostoka. G. Pogačnik je prinesel s seboj tudi pošto našega sibirskega polka za domovino, ki bo te dni razposlana. Over the Top. — Do cilia bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. J. Povišanje poštne pristojbine v Jugoslaviji. Počenši s 16. majem t. 1. se povišajo poštne pristojbine takole: Pisma do g 1 K, vsakih nadaljnih 20 g 60 v., enako za zalepko; dopisnice 60 v, s plačanim odgovorom 1 K 20 v; tiskovine za vsakih 50 g 20 v, vzorci brez vrednosti za vsakih 50 gr. po 20 v, najmanj pa 40 v; pristojbina za priporočen je znaša 80 v; vrednostna pisma se računajo tako, da se pribije pripo-ročnini za vsakih 30 dinarjev po i NOVOST! NOVOST! Pravi vremenski kazalec za samo $2.25 To je vremenski kazalec narejen po Švicarski metodi, ki pojasnuje vremensko »tanje 24 ur naprej. .To ni . nobena igrača, temveč je znanstveno izdelano in deluje automatično pod pritiskom zraka. Ta mala hišica ima 4 okenca, dve v ospredju in dve ob straneh. Ima tudi dvoje vratic skozi katere prihajajo številke ki vam povedo spremembo vremena. Med vrati je barometer, ki kaže toploto in mraz v vaši sobi. Na gornji strani je Kuko-viea sedeča v ospredju okrašena z jelenovo glavo. Na'levi na strehi te hišice je ^mala kletka. Z eno besedo to je nekaj zelo krasnega in zanimivega za vsako osebo. Natančna navodila se pošljejo z vsako hišico. NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ. Izrezite ta oglas in priložite v pismu 25 centov poštnih znamk* za pokritje pošiljatvenih troškov. Ostalo svoto $2.25 ]>a plačate potem kadar se vam prinese blago na dom. Pišite hitro ker blago zna hitro poteči. VARIETY, SALES COMPANY Dept. 458 K, 1016 Milwaukee Ave., Chicago, III. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nov* društvena pravila, lično izdelana pisma, knverte, vabila in vstopnice sa veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-51 Blue Island Ave., Chicago, Dl. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno E&dovoljnect glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo celo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem iepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi seln prikladne Nakaznice sa blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in poeebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. C7 Na zahtevo pošljemo vsakemu društva vzoree gorinavedeaih tiskovin na ogled brezplačno I OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednots". NA POLJANI Cenjenemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da bo ▼ moji trgovini 10 dni Velika razprodaja (Reduction Sale) raznovrstne obleke, ženske, moške in otroike. Posebno po nizki ceni boste dobili obuvalo za otroke in ženske od $2.00 do $4.00. Čevlje za moške od $3.00 do $9.00. Razprodaja je tudi za vse druge obleke po zelo nizkih cenah. Pridite in poglejte ti mojo veliko zalogo za časa razprodaje. Prihranili si boste mnogo, oe kupite sedaj. Velika izbera "MIDDY" BLUZ; otroške obleke, oblek za dečke. Ženski "overall" predpasniki od $1.00 naprej. RAZPRODAJA TRAJA OD ČETRTKA 17. JUNIJA DO SOBOTE 26. JUNIJA. NE ZAMUDITE TOREJ TE LEPE PRILIKE. Anton Filak Store/ 1232 N. Center Street, Corner Ross Street JOLIET, ILL. Spisal Ksaver Medico (Nadaljevanje.) "... Ker ni dobila ljubezni, je umrla mati v mladih dneh. In ni bilo Jjubezni, ki bi umevala mladi, hrepeneči srci, sta šli sestri/. "Vem" — izrekel je Vendelin glasno, kar je čutil že. dolgo kakor pekočo rano v srcu. Kakor bridka samoobtožba se je glasilo priznanje. Ker velika krivda je bila tudi na njegovi yesti: tudi on ni dajal dolžne ljubezni^ ljubečim srcema. "Usahnite tudi vi, če zapirate srce še nadalje. Zakaj le kjer je ljubezen, je življenje. In kdor hodi skozi življenje brez ljubezni, hodi v temi. Ker luč življenja je ljubezen." Sin Tratin je vzdihnil bolno. "Vse se morda še uredi, a Trate same ne bo mogoče rešiti." "Počakajmo in upajmo! 'Prodajo jo prej ali slej gotovo. Morda jo rešimo tedaj. A dobro nam bo služila tedaj tudi vaša pomoč. Zato skrbite; da si priborite na novem mestu ugled in zaupa-„ ■ > i nje. . . Pozno v noč sta se ločila moža. Še pri slovesu je obljubljal in prisegal izgubljenec, kamen, ki je padal in se je pogrezal, a ga je zadržala čudežna moč ljubezni sredi padca in ga je dvigala spet na površje.: "Da, iz ljubezni do matere sc potrudim, Mora biti in bo! Upam, da se ne varate v meni, in da se ne varam tudi sam v svojih močeh." *•- m • * * * t. — « a - ČEMU? čemu nalagati va$ denar, da vam no si samo 3%, katorega drugi investirajo po 6% in 7%f Ali ni to za va« alabo gospodarstvo! Zakaj sami ne nalagate vaš denar na prve intabulacije (Mortgage) ali Mortgage bonde, ki nosijo po 6% in 7% obresti, ter spravite sami vse obresti od vašega denarja. V našem uradu imamo na razpolago večje število zlatih Mortgage Bondov, izdanih na 18 in 20 nastropnih stavb, ki se nahajajo v največjem trgovskem središču celota sveta na State Street, Chicago. Te intabulacije so garantirane po Chicago Title and Trust Co. in po znanem milijonerju Albert Pi«k-u. Za natančne informacije pišite ali se osebno zglasite v našem uradu. M. MLADIC & J. VEBDERBAR 1334 W. 18th Street, Chicago, HI. ftAAWJWWWWWWWWWW^ pošiljanje denarja v stari kraj, se obavlja potom čeka (drafta). Vse kar je potrebno je to: Mi vam pošljemo ček in vi ga sami pošljete naslovIjencu, in on pa kadar ta ček dobi, gre enostavno do najiblišnje hranilnice, banke in tam dobi denar zj^ ček. Čeke izdajamo na vse večje banke v .Jugoslaviji. Pošiljamo denar tudi potom pošte ali brzojavno. Naša cena je vedno najnižja. Pošiljamo denar tudi v domovino za uloge v hranilnice za vse hranilnice v Jugoslaviji ter dobimo za vas uložno knjižnico v kratkem času.. Prodajamo parobrodne listke za vse proge. Našim potnikom preskrbimo vse potne listine brezplačno. Vam preskrbimo sorod-•nike iz starega kraja v Ameriko ter opravljamo vse notarske posle kot: uradne spise, pooblastila, pogodbe, itd. Pridite osebno ali pa nam pišite za pojasnila. DENAR V STARO DOMOVINO Danes pošljemo: 1,000 kron za $ 12.00 | 500 lir za $35.00 10,000 kron za 118.00 j 1,000' lir za 70.00 Denar pojšljemo po pošti, ali bančnem draftu. Vse pošiljatve garantirane. Anton Nemanich & Son, 1000 N Chicago St., Met, III. Pol ure na dan. Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis in angleško-sloven-ski Besednjak- Vsako neznano besedo dobite v besednjaku s točno izgovarjavo napisano s slovenskimi črkami. Delajte to pol ure vsak dan. V par mesecih boste lahko brali Vsako angleško knjigo. Dobro je imeti pri rokah še kako slovnico (Sakserjevo ali Kubelikovo), vendar je besednjak glavna pomoč za neznane angleške besede. Angleško-sloven-ski besednjak lahko naročite na sledeči naslov: Dr. F. J. Keru, 6202 St, Clair Ave., Cleveland, Ohio. — Cena 5 dolarjev s poštnino vred- (Advertta.) Sedem tisoč oseb o m rje na leto aa— kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaški listi, čemu T Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dosti oairali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganja, ali kile. Kasko je pa * VamiT Ali se tudi Vi sanetaarjate fc tem. da nosite 1« kako obveao. aH kaj drugega? Taka ob verna je samo sa silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da *e ne poru i i. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Če se preveč stisnete z obveso. ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele miiice, ki potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je pa iznaila nsiln. ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obveso, ali pas zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ PO»ku»n takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeina pri domačemu zdravljenju-kile. Ta način je ie svetovno znan. PLAPAO BLAZINICA, kadar s« jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled «e«ra tudi behilka nič ne teif. Ta blaslnica je mehka kot ta-met, lahka pri noinji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, alf trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno teiilo. Pošljite svoje ime in naslov te danMi na naslov: PLAPAO CO, Block 2»«*, St Louis, Mo., da Vam polil jemo ZASTONJ na poskulnjo Plapao In vsa potrebna navodila. KJE JE? Aleksander Delapetro, rodom iz Št. Jurja pod Murnom na Dolenjskem. Njegova mati v starem kraju bi rada vedela, če živi se v Smithon, Pa. Box 400. Ako dotičnik ta oglas čita, naj piše takoj svoji materi; ako pa kdo drugi ve za njegov naslov, naj ga blagohotno naznapi Uredništvu "Glasila K. S. K. Jednote" 1951 W. 22. Place, Chicago, 111. EMIL KISS, BANKER, 133 Second Ave., Cor. 8th Street, New Yf POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODAJE ŠIFKARfE. JAVNI NOTAR Izvršuje razne listine SPADAJOČE V TO STROKO. JOHN ZVETINA BANČNA TVRDKA 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503 Pod državnim nadzorstvom.—Vstanorljeno 1898 Sprejema hranilne vloge in plačuje 4% obresti. iz mrtvega Spisal A. M. Dostojevski Prcvel Vladimir Levstik. IIIUiniUHllllllllUHnilHUmilllllWIIIIIIIIIIIIIIIIilHIIllSUIMIIINIMINIiaiHHflll i todi Lujizi; boji ge ter pravi; da naj počno, kar hočejo. — Nas pravi Lujiza, ni prej nihče videl. (Dalje.) . (Dalje.) Samo laskala se mi je in se mi smejala tako zvonko — pa tako snažna je bila, da razen nje nisem videl enake. Sama me je pregovorila, da bi se oženil z njo. Jaz seveda — kako se ne bi? Pa se ravno pripravljam, da bi šel prošnjo k podpolkovniku. .. Naenkrat začnem gledati — Lujize ni na sestanek, je ni drugič, ni je tretjič. . . Pišem ji pismo; na pismo ni odgovora. Kaj to? si mislim. Hm, če bi me goljufala, bi ravnala bolj zvito, odgovorila bi na pismo in tudi na sestanek bi prišla. Toda ona ni znala lagati, pa -je rajša kar odrezala. Teta bo kriva, mislim sam pri sebi. K teti nisem smel hoditi; ona je sicer vedela, toda midva sva delala vendar bolj prikrito, kakor da bi hodila po prstih. Hodim torej okrog kakor brez uma; napišem ji poslednje pismo ter pravim : — Ako ^ne prideč pojdem sam k tvoji teti. Prišla je, kajpada, ker se je zbala. Plakala je; neki Nemec pravi, Schultz, njihov daljni sorodnik, urar po obrti, bogat in že prileten, je izrazil željo, .poročiti se z njo. — Zato, pravi, da bi me osrečil in tudi zaradi sebe, da ne bi ostal samec na stara leta; pa tudi rad me je imel pravi, in je imel že zdavnaj ta namen, pa je vedno premišljal Tako vidiš Saša, pravi, on je bogat, in to je zame sreča; ali hočeš res preprečiti mojo srečo? —Glc* dam jo, ona pa. joče in me objem-lje. . \ Eh, pravim, saj ne govori nespametno! Seveda, ali je pametno vzeti vojaka, čeprav sem podčastnik? — No, pravim, zdra^L ostani, Lujiza, in Bog s teboj! mam ti za kaj pritrgavati sreče. Pa kakšen je on, ali je lep? — Ne, pravi prileten je, dolg nos i-ma. . . Kar sama se je zasmeja-la. Šel sem od nje; kaj hočem, sem si mislil, ni mi usojena! Drugo jutro sem jo mahnil pred njegovo prodajalnico; sama mi jc povedala,* v kateri ulici jo ima. Pogledam skozi šipo; notri sedi Nemee in dela ure; star je kakih petinštirideset, grbast nos ima in izbuljene oči, oblečen pa je v frak in glava mu tiči v takšnem visokem, stoječem ovratniku — tako važen je videti! Kar pljunil sem; na mestu Jfc>i mu bil razbil šipo — a kaj, si mislim, pusti ga pri miru, kar je izgubljeno, je izgubljeno, in vidite, Aleksander Petrovič, takrat sem se razjokal kakor otrok. . . No,, tako je minil prvi, drugi in tretji dan, dan. Z Lujizo se nisva videla. Toda medtem sem slišal iz ust neke stare kume — tudi perice, h kateri je včasih zahajala Lujiza — da Nemec ve *za njeno ljubezen in se je sklenil zato čim-preje oženiti; drugače'bi bil ča-k#l še par let. Lujizo da je zaprisegel; da me ne bo več poznala, in da drži obedve, njo in njeno tetko, dotlej še trdo v pesti; nazadnje da si utegne še premisliti, kajti za gotovo se še zdaj ni odločil. Povedala mi je tudi, da je mu je obenem kuhala. Šel sem skozi magazin, tam vidim, da so vrata v sobo zaprta — stara vrata na. kavelj. Srce mi je strašno bilo; obstal sem in prisluhnil; govorili so po nemški. Ko sem brc nil vanje vso silo, so se vrata od prla na stežaj. Vidim, miza je pokrita. Na mizi stoji velik kavnik in kava vre na špiritu; suhar je tam, in na drugem podstavku ka-rafin žganja, slanik, klobasa in še buteljka nekega viaa. Lujiza in njena tet* obedve nališpani, sedita na divanu. Njima nasproti sedi na stolu Nemec sam, v fraku in visokem, ovratniku, ki mu štrli kar mimo lic. In ob strani, na drugem stolu, sedi še en Nemec, siv starec že in debelega života, in molči. Ko sem vstopil, je Lujiza kar prebledela. Teta je skočila pokoncu in sedla spet nazaj, Nemcu pa se je pomračil obraz. Ves srdit je vstal in mi prišel naproti: — Kaj bi radi? pravi. Jaz sem bil v zadregi, pa tudi stara jeza me je trla. —Kaj bi rad? pravim. Sprejmi gosta po krščansko in (žganja mu ponudi, ko vidiš, da prihajam k tebi v goste. * Nemec je pomislil; nazadnje pravi: — Sedite. Sedel sem. — Daj žganja, pravim. — Tu je žganje, pravi on. Pijte, prosim. — Ti mi daj dobrega žganja, mu pravim "jaz. Ves, jeza me že hudo grabi. — To je dobro žganje. Užalilo se mi je, da me stavi ta ko nizko. Najbolj pa me je morilo, da je Lujiza priča temu. Izpi-jem torej in pravim: — Ti, Nemec, zakaj pa si postal tako surov;. Bodi prijazen z mano. Saj sem prišel tudi jaz s prijateljstvom k tebi. — Jaz ne morem biti vaš prijatelj, pravi on; vi ste navaden vojak. Takrat sem sevedq zbesnel. — Ti strašilo, pravem ,ti klobas Splošna i bo oporakal izjave, da jo zdravja odvisno najvsfi od prabava. Ca J« prebava Nihče ne bo tpHhw pravilne prebave. Ce jo prebava slaba, počasna aH nezadostna, se razvijajo druge bolezni. Vsakdo izmed nas bi moral torej biti oprezen in gledati, da je prebava redna. - t\ Severa's Babam of Life ^rJ^rišTs^^ de uje najuspešnejše. Ta balzam je splošni stimulant in ie dokazal svojo vrednost v zdravljenju nepreba-ve, dispepsije, pomanjkanje teka, navade zabasanja in splošno hirajoče »tanje. Cena 15 centov in 4e davka. Naprodaj v vseh lekarnah. ■ mtBSBaBBBoBSBKm P-A-T-E-N-T-l Pišite po mojo knjigo, ki daje .pojasnila o iznajdbah in patentih. Knjigo vam dopošljem ZASTONJ. Jaz imam že 30 letno skuinjo kmt , odvetnik za patente, vsled cesar lahko posvetim vašemu patentu posebno pozornost. Moj urad »e nahaja samo nekaj korakov od ^Patentnega urada in jaz lahko izvršim vašo zadevo v kratkem daau. Pošljite mi avojo iznajdbo v pregled. , Pišite mi danes v svojem lastnem jeziku. A. M. WILSON, Registered Patent Attorney, 315 Victor Bldg. Washington, mmrnm d. o. * ilnjnlninlHini^OP! SIFK ARTE Ne čakajte! Prostor na vseh boljših parni-kih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej. NEW YORK-DOBROVNIK- TRST. 13. julija — Belvedere. 27. julija — President Wilson. NEW YORK-HAVRE ali CHERBOURG. 23. junija — La France. 26. junija — La Fayette, 26. junija — Caronia. ' 3. julija — La Savoie. 3. julija — Mauretania. 10. julija — La Lorraine.' 13. julija — La Tourraine 14. julija — La France. 17. julija — Imperator. 19. julija — Rochambeau. * 31. julija — Aquitania. • Navedeni vozni red je podvr-žen slučajnim spremembam. Piii-nik, ti! Ali veš, kaj jahko napra- te po cenik za posamezne parHi&e vim s teboj še ta hip, ako hočem ? in razrede. POZOR SLOVENCI! Spodaj podpisani prodam farmo 120, ali 80 akrov s poslopjem, ali 60 akrov brez poslopja, kakor kateri želi. Prodam jako po nizki ceni in na lahke obroke; prodam, ker imam preveč zemlje. Kogar veseli na farme, ijna sedaj lepo priliko za nakup farme. Farma jc eno miljo od Willarda, Wis., kjer je največja slovenska farmarska naselbina v Ameriki. Za pojasnila pišite na naslov: 7 JOHN BAYUK, Bx 13 (Claris Co.) Willard, Wis. i 1 S) za DUBROVNIK ® TRST, HAVRE @ fh HAMBURG E prodajemo po [5| najpovoljnenih @ cenah za najsigurneje brzoparnike. ■ DOPREMAMO osebe iz starega kraja z maKmi S . stroški in brez zavlačenja. . B POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo ® čeke na dolarje, ali .krone, katere izplaču- ® jejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. .NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posl^ tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči. JOHN A. LAJEVICH & CO. 1137 West 18th Street, Chicago, III. Phone: Canal 4116. S II 11 D H 0 ® 11 II m a ® d s [aim Zastave, bandera, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. Začimbe, zelišča in najraznovrst-j: ! nejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pilite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station , NEW YORK CITY. MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR * Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ^ Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvritye VSA v Notarsko stroko »padajoča dela le polnih 10 let na istem mestu. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. BBS d 11 s ® ® ® ® a ® lil POTNI LISTI:—Potnikom j>re-skrbim potne liste in drugo, kar Če hočeš ,te ustrelim s pištolo! Potegnil sem pištolo, stopil preden j in mu nastavil cev tesno na j rabijo za potovanje, glavo, tako da se ga je dotikala.] % IZ STAREGA KRAJA: Drugi so sedeli, kakor da niso ne je do sedaj prižlo v Ameriko že živi, ne mrtvi; še ganiti^se niso več slovenskih naseljencev, za ka-upali. Posebno starec je bil ves.tere sem jaz izdelal potrebne li-bled; molčal je in se tresel kakor Našim Jugoslovanskim prljatelfem zCltlsholma Minnesota In okolice: Vsled velike prezidave in popravkov našega navadne-) ga bančnega poslopja, smo se začasno preselili v poslop-. je ravno čez cesto od pošte. V tem poslopju ostanemo kake štiri mesece, dokler ne bo naš bančni urad prenovljen ter popravljen. Vse Jugoslovane iz Chisholma, | Minn., in okolice uljudno va- IZ STAREGA KRAJA i je prižlo že mnogo oseb, katerim sem jaz izdelal prošnje na podlagi ka- C terih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v A me- A riko. Kdor želi poslnti svojcem v stari domovini take proSnje, naj se zaupno obrne na mene in ja* mu bo>dem zadevo povoljno uredil. TTDI V VSEH DRUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJU, sc poslužujte moje pisarne. Delo povoljno, cc no nizke. L ANTON ZBAŠNIK, javni notar, soba 102 Bake well Bldg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant Sts., (nasproti Courts), nli pa zvečer na (lomu, 5633 Butler Street. f w ! I šiba na vodi. Nemec se je začudil, a ni izgubil pameti. — Ne -bojim se vas, mi pravi, in vas prosim kot dostojnega človeka, da takoj opustite svojo šalo; bojim se vas pa nikakor ne. — Oho, pravim, ti lažeš! Bojiš se! Kaj le boš! Še glave si ne upa ganiti izpod pištole ; sedi kakor štor. — Ne, pravi, vi tega nikakor ne smete storiti. » — Zakaj pa bi ne smel, pravim, kaj? — Zato, pravi, ker vam je strogo prepovedano in boste za to za pojutršnjim, v nedeljo, pova- strogo kaznovani. bil obedve na kavo, in da bo tam šeneki sorodnik, starec, ki je bil svoje dni trgovec, a je zdaj popolnoma obubožal in služi v neki kleti za skladiščnega nadzornika. Ko sem izvedel, da se v nedeljo morebiti odloči vsa reč, me prijela takšna jeza, da se nisem mogel premagovati. In ves tisti naslednji dan sem imel neprestano samo to pred očmi. Kar raztrgal bi tega Nemca, sem si mislil. V nedeljo zjutraj še nisem Vedel ničesar, kaj bom storil, ko se je bila jutranja služba božja končala in smo sedeli zopet v kasarni — sem skočil pokoncu, oblekel plašč ter se napotil k Nemcu. Mislil sem, da dobim vse tam. In zakaj sem se odpravil k Nemcu in kaj sem hotel tam povedati — sam ne ven)- A za vsak slučaj sem vtaknil v žep pištolo s petelinom stare vrste; še kot deček sem streljal iz nje. Človek bi si bil mislil, da sploh ne strelja več. Toda nabasal sem jo vendarle, s kroglo, misleč si: če lUe začno"^po-diti, ali če bodo surovi z mano,' potegnem pištolo in jih nženem v kozji rog. Pridem tja. V delavnici ni nikogar; vsi sede v zadnji sobi. Razen njih ni bilo žive duše, nolMMie služinčadi. Njegova e-dina služkinja je bila Nemka, kil Vrag vedi, kaj je mo'tilo tega zabitega Nemca. Da hie ni sam razdražil, bi bil še danes živ; vse je nastalo samo iz prepira. — Torej praviš, da ne smem? — Nel — Ne! — Ne smem T — Tega nikakor ne smete storiti z mano . . . — Tak na, klobasa! Komaj sem izprožil, že se je zvalil s stola. Oni so zakričali. Vtaknil sem pištolo v žep in odšel. Ko sem'prišel do trdnjave, sem vrgel pištolo v koprive pred trdnjavskimi vrati. Prišel sem domov, legel na posteljo in začel premišljati: zdajle pridejo pote. MSne ura, mine druga — ni jih. Proti mraku se nisem mogel več premagovati od koprne-nja; šel sem iz kasarne, da vidim Lujizo, pa če bi me stalo nevem-kaj. Prišel sem mimo urafja; polno ljudstva in policije je bilo tam. Nato tečem h kumi: — Pokličite Lujizo! Komaj sem dočakal, da je prišla; vrgla se mi je okrog vratu in zaplakala. — Vsega sem kriva jaz, mi pravi, ker sem ubogala teto. Rekla mi je tudi, da je prišla teta takoj po mojem dejariju domov in zbolela od strahu — in ca ne mara vedeti ničesar; sama ni povedala nikomur in je prepove- stine in katerim sem jaz poslal bimo, da bi se posluževali karte. Ako želite tudi Vi dobiti naše banke. Zapomnite si sem svoje sorodnike, mi pišite za to, da ima vaš rojak J. tozadevna pojasnila. ' Osboltrpri nas samo en posel Za nadaljna pojasnila se obrni- te na Leo Zakrafšek 79—9fli Ave., New York,N.Y. POOBLASTILA ZA STARI KRAJ, PROŠNJE IN IZJAVE, ža dobavo potnih listov iz stare domovine v Ameriko izdeluje pri gene-ral-konzulatu SHS registrirani sloven ski javni notar IVAN ZUPAN, / 1951 W. 22. Place, Chicago, 111. Pišite za pojasnila. SVOJE ROJAKE ZD*J ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO. Priseljniške postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Mlatijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Bptler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in1 pojasnil. in ta je, da točno, prijazno in v zadovoljnost postreže vsem onim, ki se obrnejo nanj. Banka odprta od 9 do 3. Ob sobotah zvečer tudi od 7. do 8. ure. FIRST NATIONAL BANK, CHISHOLM, MINNESOTA Gust Carlson, preds. G. L. Train, blagajnik. R. Maturi, podpredsed. J. Osbolt, pomož. blag. KJE JE? moj brat Josip Markovich. Ker imam zanj neko važno poročilo iz stare domovine, bi vedel rad za njegov sedanji naslov. John Markovich, Box 3, Leets-dale Pa. Telefon: Canal 6027. ' FRANK GRILL'S DAIRY! Pr%£ slov. hrvatska * mlekarna *. + j - 1818 W. 22. St. Chicago, 111. Se priporoča našim gospodinjam. Mleko razvažam na! ^ dom. «t Dr. Koleri SLOVENSKI ZDRAVNIK 636 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. S Dr. Koler je najstarejii slovenski zdravnik, specialist v Pitts- £ qj: burjrhu. ki ima 2 8-letno prakso v zdravljenju vseh molkih bolezni. Zastruplje nje krvi zdravi z gla-sovitem 606, ki ga je izumel dr. prof. Erlich. Ce imate mozolje ali menurčke po telesu ali v grlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehu-je zdravje, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil. Hydrosele ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. Bplezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri pučanju vode, ozdravim z gotovostjo. Revmatizem, trganje, bolečine otekline, srbečice, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste ki^ri, ozdravim v kratkem času, da Vam ni potrebno ležati. Uradne ure: vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. zvečer; v petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne. - Bodite previdni z denarjem! -Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je Bedaj potreben ta opomin, kajti vsled vetje tanoiine denarja med ljudstvom delajo fipekulantje velike dobičke s onimi, ki jim sredo na limanice. Nal denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postreibL Mi plačujemo na hranilna ulof. po ki jih pripiiemo k Klavnici ako jih ne dvignete. Naia banka je pod nadzorstveni vlade Združenih ch-žav hi članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meftetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar ielita poslati denar v staro domovino! - - Ako imate doma Liberty Bondt, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, m prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naSi uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do S. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 E3GE3E Dt=JE c Kretanje parnikov za Jugoslovene In cena voznih listkov za medkrovje. I. NEW YORK — TRST: "PANNONIA" 19. junija . . . ................ 4 4 PROVIDENCE'' 1. julija................. II. NEW YORK—HAVRE: .130.00 . 90.35 "LA FRANCE" 21. junija " LEOPOLDINA '' 22. junij« "La S-AVOIE" 3. julija ---- "LA LORAINE" 10. julija . 593.00 76.50 7(5.50 76.50 Za sedaj imamo še za vsaki parnik nekoliko prostorov. Ker je mnogo potnikov, zato se pa tudi vsi prostori v naprej razprodajo. POTREBNO jc toraj, da si zagotovite prostor za eden ali drugi parnik edinole s tem, da pošljete označeno svoto v naprej. S tem si tudi prihranite nepotrebno čakanje v New Yorku. Za vsa nadaljna pojasapa glede potovanja in pridobitve Vaših dručin in sorodnikov ali prijateljev iz stare domotiue sem, pišite na staro tvrdko EMIL KISS, Banker, 133 SMond Avenue. NEW YORK, N. Y Vstanovljeno 1898. a i - -I a I I i i i m i i