ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE O OSNUTKU DOLGOROČNEGA RAZVOJA
So cilji postavljeni nerealno?
»To je /birka želja za naslednjih petdeset let in ne petnajst. Morali bi se odločiti, kaj je prednostno, kaj je nujno, upoštevati l>i morali se-danjo in prihodnjo situacijo.« To tehtno mnenje, ki je bilo v razpravi, včasih tudi z dragimi besedami, vendar /. enakim pomenom, še večkrat ponovijeno, je na seji zbora združenega dela 27. junija povedal delegat III. konference delegacij — Žito Ivan Vukman.
V obravnavi je bil namreč osnutek dolgoročnega plana občine in mesta za obdobje 1986-1995/2000, ki so ga že pred zbori občinske skupščine prerešetali tudi vsi pristojni organi, sveti in komisije. Gra-divo je doživelo plaz pisnih pripomb, nekaj jih je bilo povedanih tudi na seji zbora združenega dela, manj pa na zboru krajevnih skupnosti. Osnulek je delegatom razložila Nina Jevšnik, predsednica komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, ki je opisala nje-gove glavne značilnosti, kot tudi vprašanja, ki so v tem dokumentu še odprta.
Delegat Žita Ivan Vukman je osnutku očital tudi to, da je v njem premalo pozornosti natne-njene bančnemu sistemu in po-same/nim j)anogam industrije. Spraševal je tudi, ali je razširitev brniškega letališča res potreba ali le želja. Glede industrije je bil podobnega mnenja tudi Stane Tomažič iz 11. konference dele-
gacij - Kolinska. Kot po-manjkljivost pa je navedel še to, da je v osnutku  upoštevan  le
osrednji del našega mesta, ne pa tudi obrobna naselja. Delegati VII. konference Papimice Vevče so opazili, da je v gradivu izpuš-čen zazidalni otok MP7, ki je namenjen investiciji beljene le-sovine (to ugotovitev je povedal Marjan Kopecky), delegacija XVI. konference SCT pa je opo-zorila, da je gradbeništvo v gra-divu premalo omenjeno, še zlasti v teh razmerah, ko gradbinci tudi zunaj težko pridejo do posla.
Ciril Emič \z \\\l. konference
BTC je predlagal, naj bi bila rno-silka gradnje proste carinsske cone in pretovorne dejavnoosti njihova delovna organizaciija. Predsednica občinske izobraiže-valne skupnosti Elda Gregoirič-Rogelj je sodila, da so čilji na jpo-dročju osnovnega šo.lstva pre\več ambiciozni, nerealni. Od lkje neki naj bi vzeli denar za 30 novih šol, se je spraševala. Da je v gradivu preveč govora o drujgih dejavnostih, premalo pa o indu-striji, je ocenil tudi predsedmik občinske skupnosti za zaposlo-vanje Janez Kržmanc »Kar na-prej gGvorimo. kako gospodar-stvo zaostaja za plani, kako je obremenjeno. Vse to je odveč govorjenje. Edina prava pot je več ustvarjati,« je dodal. Ttudi 0,6-odstotna rast zaposlovamja je nerealna, saj ne bomo taako hitro širili in posodabljali incdu-strije, da bomo lahko na leto , za-poslili 150 novih delavcev.
(Nadaljevanje na 2. straini)
(nadaljevanje s 1. strani)
Predsednik našega izvršnega sveta IVliJan Jelenc je delegatom pojasnil, da je tudi ta organ ugo-tovil v osnutku več pomanjklji-vosti, ki pa izhajajo tudi iz tega, ker nosilci planiranja niso pri-pravili dolgoročnih razvojnih na-črtov. Izjema sta le Žito in Papir-nica Vevče. Zaprimer je navedel gradbeništvo; zanj je bilo v raz-pravi rečeno, da je v gradivu premalo upoštevano. Toda kako naj tudi bo, je menil predsednik Jelenc, če delovne organizacije iz tega področja same nimajo kon-kretnih programov.
Delegati zbora združenega dela so sklenili, da se razprava o osnulku dolgoročnega plana ofo-čine in mesla podaljša do 15. ok-tobra (takšen je bil ludi predlog IMK SZDL), do takrat pa naj de-lovne organizacije, ki so nosilke razvoja v naši občini, pripravijo tudi konkretne dolgoročne pro-Vgrame._________________         .
Prav takšen sklep so sprejeli tudi na zboru krajevnih skupno-sti, kjer pa je bilo ob tej točki dnevnega reda skromno število razpravljalcev. Oglasila se je de-legatka Iva Žnidaršič iz KS Bizo-vik in opozorila, da je kot manjše lokalno središče v Mostah pred-videno tudi njihovo naselje. Kra-jani sprašujejo, kje, saj obstajajo možnosti za zidavo in razvoj le na kmetijskih zemljiščih. V gradivu so tudi izpuščena vzdrževalna dela na Bizoviškem potoku in ureditev mestnega prometa. Na pomanjkljivosti v poglavju, ki govori o usmeritvah in strategiji dolgoročnega razvoja na temelj-nih razvojnih področjih, je poka-zal predsednik občinske skupš-eine Niko Lukež kot delegat KS Moste.
V njem je namreč po-glavje o krajevnih skupnostih premalo dodelano. Martina Sta-rič iz KS Kodeljevo pa se je pri-družila zahtevam drugih po real-
nem in racionalncm planiranju v tcni dokuinentu.
Na zboru združenega delu je bil predlog odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje si-stema obrambe pred točo dele-žen pripomb iz dveh delegacij.
Delegata Žita in Kolinske sta
dejala, da ta sistem financiranja ni najboljši, saj odlok ne zave-zuje vseh porabnikov hrane, zato sta se zavzela za razširitev kroga zavezancev. Član izvršnega sveta Uroš Janko je njima in drugim delegatom pojasnil. da je bila v tem smislu že dana pobuda za spremembo republiškega zako-na. Pričakovali je torej, da bo zdajšnji način financiranja v ve-Ijavi samo še letošnjt leto, v pri-hodnje pa se bodo sredstva ver-jetno zbirala iz prispevkov za ra-zvoj kmetijstva.
/. zadnjega zasedanja zborov občinske skupščine kaže omeniti še točko dnevnega reda, v kateri
so delegati usklajevali srednje-ročni plan občine z določili za-ko»a o varst\u kmetijskih zem-Ijišč. Gre namreč za to, da v srednjeročnem načrtu zazidalni otok MŠP-8 Zeleni gaj ni več namenjen Stadionu tehnične kulture, čeprav je bilo v pripravo tega zemljišča vloženega že pre-cej denarja. Zato so delegati sklenili, da je treba v dolgoroč-nem planu občin in mesta opre-deliti namembnost območja MŠP-8 Zeleni gaj.
Povcmo naj še, da so zbori ob-činske skupščine proglasili graš-čino Kodeljevo in grad Fužine za kulturni spomenik, okolico okoli obeh poslopij pa za naravno znamenitost oziroma spomenik oblikovane narave. S tem sta ta dva kultuma spomenika zavaro-vana pred propadanjem kot tudi pred sprmembamt, ki bi utegnile spremeniti njihovo avtentičnost.
D.J.