Narotnfna znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaga vsa Is o nedelje I. LETO MURSKA KRAJINA Tednik la gospodarstvo, prosveto in politiko Murska Sobota, 6. novembra 1932. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 590 Din, pol strani 300 Din. — Cm malim oglasom do 30 besed 10 Dia, vsaka beseda več 1 Din. — Me4 tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanja popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vratafte ŠTEV. 36 Kdaj bo konec krize? i. Kdaj bo konec krize? Ali srno že bili na vrhuncu krize? Taka in enaka vprašanja čujemo dnevno in čujejo jih ljudje po vsem svetu. Finančniki, narodni gospodarji, industrijci, trgovci, kakor tudi politiki razmotrivajo ta vprašanja na svojih zborovanjih. In na teh zborovanjih zlasti v industrijskih državah zapada se čujejo čim pogosteje glasovi, da smo najhujšo krizo že dosegli in da se bližamo počasi, a tem si-gurneje dobi novega procvita in napredka. Ali so ti glasovi utemeljeni ? Poglejmo po svetu. Vidimo, da se je kriza najprej začela v industrijskih državah, predvsem v Združenih državah severne Amerike. Leta 1929 v času največjega blagostanja so začele delnice velikih industrij in ostali vrednostni papirji na borzah nenadoma padati. Ljudje, ki so veljali za premožne, so čez noč postali siromaki. Skoro v istem času so začele padati cene poljedelskim produktom, ki se pridelujejo v tropičnih (vročih) krajih, kakor kavčuk, riž, kava in drugo. Ker so lastniki plantaž sedaj mnogo manj dobivali za svoje poljske pridelke, niso mogli več v toliki meri kupovati industrijskih izdelkov. Posledica tega je bila, da so fabrike mnogo manj prodale. Ustavile so se mašine, obrati so se zapirali in tovarnarji so začeli odpuščati delavce, ker jih niso mogli več zaposliti. Tako smo od leta 1929 dalje po časopisih dan za dnevom čitali, kako v industrijskih državah število brezposelnih raste. Zadnje čase smo čuli o milijonih, ki so morali mesece in leta držati roke križem, čeravno so bili zdravi, krepki, mladi in voljni prijeti za vsako delo. Da so morali s svojimi rodbinami vred trpeti tudi pomanjkanje, je razumljivo. Zato je uporaba mesa in poljskih pridelkov silno padla. In sedaj še le se je ima kriza pri nas v poljedelskih državah, ko nismo mogli več prodajati svojih poljskih pridelkov, Čeravno so cene obupno co padle. Vsi oni stradajoči lilijoni ljudi v velikih mestih niso mogli kupovati toliko hrane, kot prej, ker niso nič zaslužili. In tako se je zgodilo, da so živila propadala, a ljudje so stradali. Ako se dvignejo cene poljskih pridelkov do višine, da bo kmet z izkupičkom mogel kriti svoje potrebe, bomo rekli, da se kriza bliža koncu. Zato je pa predvsem potrebno, da začnejo tovarne zopet obratovati, da delavci zopet dobe zaposlitev in žive redno življenje. Tedaj bo nastalo večje povpraševanje po živilih. Večja uporaba in s tem združeno večje povpraševanje bo pa dvignilo cene. Najprej se mora torej rešiti kriza v industrijskih državah in nato bo rešena tudi pri nas. Veliko zborovanje JRKD v Mariboru. V nedeljo, dne 6. novembra 1932 se vrši v Mariboru veliko zborovanje Jugoslovanske Radikalne Kmečke De mokracije. Začetek bo ob pol deseti uri predpoldne v dvorani pivovarne Union na Aleksandrovi cesti. Na zborovanju bodo govorili ministri gospodje inž. Radivojevič (prometni minister), dr. Demetrovič (kmetijski minister), dr. Kramer, Pucelj in dr. Mohorič, nadalje senatorji in poslanci iz cele države. Po zborovanju bodo sprejemali deputacije, prošnje, pritožbe in želje. Pozivamo vse naše pristaše, da se tega zborovanja v velikem številu udeleže. Po potrebi naj se sestavijo deputscije o naših zadevah in se zgla-sjo pri gospodih ministrih. Na zborovanje se vsakdo pelja s četrtinsko vožnjo. Legitimacije za četrtinsko vožnjo se dobijo v občinski pisarni v Murski Soboti. Sreski odbor JRKD v M. Soboti. POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. Sedaj, ko banovine in občine sestavljajo svoje proračune, jim je finančno ministrstvo dostavilo okrožnico, v kateri opozarja na dejstvo, da občinski proračuni še vedno predstavljajo vsoto izdatkov, ki ni v skladnem razmerju z davčno močjo prebivalstva. Radi tega se morajo črtati ali vsaj zmanjšati vse ne potrebne osebne izdatke. Tudi pri materialnih izdatkih se mora kolikor mogoče štediti. Povsem nedopustno pa je uvajati nove davščine za kritje proračunskega primanjkljaja. Kakor smo že poročali je bil med našo državo in Italijo podpisan klirinški sporazum. Ta podpis je sicer izzval v vrstah naših trgovcev skrb, da bo zaradi tega naš izvoz v Italijo trpel. Ta strah je neutemeljen, kar nam dokazuje dejstvo, da je baš po klirinškem sporazumu z Avstrijo naš izvoz celo nsrastel. Sporazum je sklenjen za dobo treh mesecev. Verjetno je, da bo v tem roku velik del itaijanskih terjatev v Jugoslaviji likvidirana, tako da bo po tem roku dana možnost, da se kliring popolnoma ukine ali pa primerno izpremeni v našo korist. V Novem mestu se je vršilo veličastno zborovanje J. R. K. D., na katerem so pred več tisočglavo množico govorili g. minister Pucelj in številni poslanci iz dravske banovine, kakor tudi iz južnih krajev. — Narodni skupščini je bil predložen načrt zakona o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev. Italija. V Italij| so praznovali desetletnico fašizma. Predse 1nik itat-janske vlade Mussolini je it el v .Tu-rinu in Milanu pred stoti* č glavo množico govor, posvečen ! jeminom n|pprvo dsbe fašistične akc je In p** napovedim o bodoči usodi fašistične Itaiije ter vse Evrope, Med drugim: je tudi dejal, da bo v 10 letih vsa Evropa fašistična ali fašizmu prijateljska in da bo Italija prevzela vodstvo civilizacije. Pr&slava desetletnice je bila v vsej državi prav bučna. Listi so izhajali v povečani izdaji, po vseh občinah se je prečitala poslanica Mussolinija črnim srajcam (fašistom) in v vseh zvonikih so zvonili pol ure v proslavo. Mnogo denarja se je izdalo za to, posebno v Julijski Krajini (naše zasedeno ozemlje), da bi proslava bolj bučno izpadla in da se pred zunanjim svetom pokaže, da v Italiji ni narodnih manjšin (Slovencev in Hrvatov), ki bi ne bile za fašistični režim. Toda ta načrt je propadel. Domače prebivalstvo je bilo napram proslavam brez brige. Radi tega so sklenili ogorčeni fašisti, da se bodo maščevali. Pa je bilo izdano povelje in 300 naših ljudi je zopet nastopilo trnjevo pot v zapore v Gorico in Trst . . . Zaprli so celo 25 pastirjev ker niso hoteli zažgati kresove v proslavo fašistične obletnice. Da bi pa pred inozemsko javnostjo ne izgledalo, kakor da se hočejo fašisti maščevati nad jugoslovansko narodno manjšino, so jih obdolžili komunizma. Med aretiranci je tudi bivši poslanec Istre Josip Srebrnič, ki se je šele nedavno vrnil iz prognanstva na itaijanskih otokih. Madžarska. Po petmesečnem odmoru se je zopet sestal parlament k rednemu zasedanju. Opozicija napoveduje najostrejšo borbo proti vladi in je pričakovati, ds bodo pj?r!s?men lame seje prav viharne. Delovni program Gofflbfršove vlade je bil objavljen ter obsega 100 točk. Za glavno nalogo v zauanji politiki smatra vla-| da akcijo, ki naj z vsemi mlroljub-| eimi sredstvi doseže revizijo mirov-! nih pogodb. — V Baiaton Borfgaru je v 64 letu starosti umrl šef stranke malih posestnikov Gaston Gall. Romunija. Predvidena proračunska vsota 17 milijard lejev se bo znižala na 15 milijardov, ako se bodo z redukcijo uradništva dosegli zadostni prihranki. — Pogajanja med Rusijo in Romunijo, ki so bila prekinjena, se bodo nadaljevala, Grčija. Vlada Venizelcsa je podala ostavko. Predsednik republike je poveril mandat za sestavo nove vlade voditelju monarhistične stranke. Vsi znaki kažejo, da mu ne bo uspelo sestaviti vlado in se pričakuje razpis novih parlamentarnih volitev. ČeškoslovsSka. Nova vladal katero je z velikim naporon sestavi, Malypetr, je bila zaprisežena Bolgarska. V Čustend"u zaključen kongres bolgarski, nih oficirjev. Na kongresu' je bila sprejeta resolucija v kateri s ša, da se bodo bolgarski re2 oficirji vedno borili proti komi i zrnu in tudi proti vsem onim, ki prijateljsko sožitje z Jugo; ujc. Ker je vlada docela nezmožr velja viti avtoriteto oblasti in i.ak ..u^asii napram makedonstvujuščim, e priča kujev državi v najkrajšem ča: sežne in važne izpremembe Vojaški krogi, ki stojijo v taboru »al-di> stvujuščih napovedujejo proglasitev diktature. Pozna se vedno večji vpliv italjanskega fašizma. — K i je kralj otvoril, s čitanjem prestolnica govora parlament, so komunisti povzročili incidente. Kralj je prekinil fiitanje ter mirno opazoval dogodke / uvorani. Ostali poslanci pa so pri metafi na komuniste razne pred: e! in jih naposled z silo vrgii iz dvo; >Jie. Ko je bil zopet vpcstavljen red je kraij nadaljeval čitanje prestolnt govora. 8. november Ml. i Dnevi potekajo in lel je zavrtelo in 8. t. m. mineva leto, odkar so se prvič izvršile volitv« v jugos.a-viji. Znano je vsem in vsem nam je v živem spominu parlamentarno življenje naše mlade države. Deset let jč bila narodna skupščina torišče medsebojnih prerekanj in brate borbe, dokler ni bila mer očuva svobodno državo, j ,;ui . \ in vladar vzel sam vajeti v roke in \t. postavil temelje, na kater graditi bodočnost našega jugoslovaff* skega naroda in naše dra e Jugoslavije. Dal je narodu ustavi narod je bil pozvan, da si izvol stopstvo, ki naj dela v b države in naroda. Tako j lil pred enim letom in j poslal ; narodno predstavništvo nove -••udi. t novimi načeli, z rcvimi idejamf drugo voljo, in ki naj ?astopaj%. delujejo v smislu načel 6, inuarj«. 1929. Mi se ne bomo pri tej spuščali v podroben pregled dela, a ga je izvršila v tem času nafe vlada jn narodne predstavništvo. >ai pa bonic peric tali najvažnejše, kar daje svoj neizbrisljiv pečat naši dobi In posebej še temu letu. Kriza 1 To besedo čuješ denes celo iz ust malega deseta. Da kriza 1 Kriza ni nova, poznaii so jo že prej, vsako stoletje se je pojavila. Slediia je vedno vsaki vojni in tako je današnja kriza tudi posledica svetovne vojne. Kakor vse države sveta, tako je objel val krize tudi našo državo, samo s to razliko, da je v nekaterih državah še mnogo huje, kakor pri nas. Kriza pritiska na vse strani, zajela je vse sloje in vse panoge narodnega gospodarstva. Naša vlada je posvetila vse svoje sile, da obvaruje našo državo vsaj najhujšega, če že ni bilo mogoče preprečiti pritisk svetovne krize na našo državo. To leto parlamentarnega življenja naše države je bilo najtežje, kar jih je bilo od njenega obstoja. Zato je bilo vse delo vlade in narodnega predstavništva usmerjeno v pravcu zavarovanja proti še hujšemu pritisku, proti gospodarskemu propadu države. Z mirno dušo lahko rečemo, da je naša vlada dobro prestala najhujše pretresljaje in da se je tudi narodno predstavništvo zavedalo, da so časi sila resni. Tega se pa niso hoteli zavedati naši notranji in zunanji sovražniki in veselili bi se, ako bi propadla država. Ne bo ostalo prikrito, kako so razni bivši politiki izrabljali to veliko nesrečo človeštva in tudi naše države, da bi narod nahujskali proti vladi proti oblasti, da so sami na razne načine krizo še povičavali. Dali bi vse, tudi narod bi žrtvovali, samo, da bi zopet lahko prišli do oblasti. Tudi pri nas doma, v našem Prekmurju so ljudje, ki bi radi vso krizo in vse težave minulega parlamentarnega leta naprtili našim odgovornim politikom. Vse bi radi zvrnili na nje in jih prikazali narodu kot njegove škodljivce. To se jim ni posrečilo in se jim tudi ne bo. Saj narod sam dobro čuti in ve, da je bilo biti »politik" v prejšnjih letih in danes velika razlika. Takrat so bili, lahko rečemo zlati časi in danes je ves svet v silnih krčih hude bolezni — krize. Naši zastopniki pa so lahko ponosni na vse to, saj mora imeti, tisti ki se je ta čas podal na težavno pot narodnega zastopnika res velik pogum in neizmerno energijo, da se bori proti višji sili in se poteguje za svoj narod. Naši zastopniki so to nalogo častno izvršili. V stalnih stikih z narodom in z neumornim delom so •storili in dosegli marsikaj, brez česar bi bila kriza pri nas še večja. Narod bo znal ceniti njihov trud in delo in na drugi strani bo tudi pravilno ocenil delovanje užaljene gospode, ki bi rada to delo ovirala. Stopili smo v novo leto parlamentarnega življenja. Narodno predstavništvo bo v tej dobi obravnavalo in sprejelo važne zakone. Nadejamo se, da bo to leto še ugodnejše in bo kriza tekom te parlamentarne dobe popustila. Kakor smo bili vedno polni nad in upanja, tako tudi sedaj zremo z jasnim čelom v bližnjo prihodnost. Podvojili bomo svoje sile in rtoje delo, da bomo podprli naše darodne zastopnike pri njihovem delu :a našo krajino. Znamo, da ni ne nestu zdihovanje in zabavljanje, ampak !:lo in zopet delo. To nas bo rešilo, .n vsakdo, kdor ljubi svoj narod in domovino, se bo pridružil tistim, * ki v najtežjih časih, kar jih pomnimo, niso pustili našega ljudstva njegovi usodi, ampak ramo ob rami utirali ot k boljšim časom naproti. Murska Sobota — Osebna vest. Šef oddelka tu kajšnje bolnice g. dr. Brandieu Silvij, je bil imenovan od Kr. banske uprave za zdravniškega vodjo v tukajšnji bolnici. — Vsi sveti. Lep jesenski dan je izvabil množice ljudstva na pokopališče, ki se ie odelo v raznobarvno jesensko cvetje. Kakor vsako leto, tako je bil tudi letos okrašen grob naših padlih borcev za Prekmurje, kar je oskrbela tukajšnja šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev. V večernih urah pa je zapel moški in me-Sarti cerkveni zbor, pomnožen z nekaterimi drugimi pevci, dve žalostinki pod vodstvom g. Tuš Mirka. Globoko in lepo prednašane pesmi v večernih urah sredi grobov, so dosegle svoj namen: našla so si pot v srca. Za petje najlepša jim hvala 1 — Francoski krožek. Za okoličane se bo vršil tečaj francoskega jezika ob nedeljah od 10. do V2I2 ure dopoldan v Sokolskem domu. Tečaj je namenjen zlasti onim, ki nameravajo iskati zaposlitve v Franciji. Mesečna učnine bode znašala 10 do 15 Din. Pričetek bo v nedeljo 6. t. m. — Zrel ptiček. Delavec Skeder Jožef iz Sotine, je bil že dolgo časa iskrena želja vseh orožnikov, da se z njim srečajo, saj fant je imel že tako kosmato vest, da je postal res izredno dober plen za vsakega varnostnega organa. Skeder je bil velik prijatelj tujih koles in povsod, kjer se mu je le nudila prilika, se je z njim odpeljal ne meneč se za lastnika. Svoj delokrog je pa razširil prav do Murske Sobote, kjer se mu je posrečilo, da je izpred davčne uprave odpeljal dvoje koles, a izpred hotela »Krone" eno. Razven teh pa si jih je še nekaj drugod prilastil, tako da se lahko o njem reče, da je bil res —- širokopotezen. No, slednjič pa je tudi za njega odbila ura prostosti, ker se je po vestnem zasledovanju našemu orožništvu posrečilo, da so ga dobili in dali na varno. Ukradena kolesa je prodal, nekaj pa jih je imel skritih v slami, pri nekaterih posestnikih. Skeder je bil radi sličnih tatvin že v Avstriji obsojen na 8 mesecev zapora. Tja je namreč zbežal že 1. 1928 ko bi moral odriniti k vojakom, da odsluži svoj vojaški rok. In sedaj ga čaka dvojna kazen. — Ponarejevalec dinarjev. Prevelika ljubezen do denarja je že marsikoga spravila v nesrečo in ob prostost. O tem vam bi lahko sedaj pravil ključavničarski vajenec pri g. Kučanu v M. Soboti, Ranko Alojz doma iz Petajnc, ki se je kljub svoji mladosti nakopal že težek zločin na svojo vest. Želja, da bi na lahek način prišel do denarja, ga je zapeljala, da je sklenil sam izdelovati dvajsetdinar-ske novce. Sam si je sestavil stiskalnico in napravil bakreni odtis novca. Z izgovorom, da je bolan, se je napotil s svojimi pripravami, domov v Petajnce, kjer se je lotil izdelovanja novcev v času, ko so bili njegovi stariši na polju. Za zmes je uporabil kovinske dele od ležajev pri avtomobilih, ki so iz cinka, kositra in antimona. Izgotovil je nekaj komadov, zvečer pa je neko deklico poslal z takim novcem k tamkajšnjemu trgovcu po sladkor in kavo. Ker se mu je posrečilo, da je prvi novec spravil srečno v promet, je poslal drugi dan v isto trgovino neko slaboumno deklico po tobak. Toda tokrat pa je deklica prišla praznih rok nazaj češ: »Nič nisem dobila, denar pa so mi obdržali." Ranko je takoj slutil nevarnost in zbežal nazaj v Mursko Soboto. Orošništvo pa je bilo med tem že poučeno o njegovi podjetnosti, ter ga je takoj drugi dan že aretiralo. Kakor sam izpove, ni imel pri svojem poslu nikaklh pomagačet?, a vse priprave, katere je imel za izdelovanje novcev, je baje vrgel v Muro. Preiskava bo dognala, koliko je na tem resnice. Tako se je na hiter in neslaven način končala pot mladega prekmurskega ponarejevalca denarja, ki bo v kratkem prav skesano stal pred sodnikom, ki mu bo moral odmeriti prav občutno kazen. Dolnja Lendava — Vodna zadruga. Prva seja posvetovalnega odbora pri Vodni zadrugi, ki je bil pred dnevi imenovan, se bo vršila v nedeljo 6. t. m. Imenovanje je bilo tako pri interesentih, kakor v vseh drugih krogih sprejeto jako povoljno. Od tega odbora se pričakuje mnogo in upamo, da bo res zadostil svoji nalogi. — Kuhinja za uboge otroke. Našo tozadevno vest moramo izpopolniti v toliko, da so v kuratoriju še gospa Pikuševa; predsednica Kola; predsednica Evangeljskega ženskega društva in predsednica Izraelitskega ženskega društva. — Kuhinja in jedilnica se bosta nahajali v občinski hiši, za kar so bili preurejeni prostori. To bodo lični 3n čisti lokali, kjer bodo dobili otroci vsak dan toplo kosilo. Kuhale bodo članica kola menjaje. Stroške bo nosila lendavska občina in nabirali se bodo darovi pri bogatejših meščanih, pomagala pa bodo tudi humanitarna društva. Misel za to prepotrebno ustanovo je izšla iz vrst sreskega odbora JRKD in jo je že lani pokrenil njegov socialni odsek pod vodstvom kateheta g. Ver-banjška. Da se pa ta ideja realizira, gre zasluga g. županu Šiftarju in g. podžupanu dr. Pikušu. Prihodnji četrtek bo že okrog 40 gojencev osnovne in meščanske šole veselih obrazov zajemalo gorko jed, ki je sedaj opoldne ni imelo. Ljubitelji mladine, podprite to akcijo 1 — Spomin na mrtve vojake. Preteklo soboto smo imeli v Lendavi lepo in žalostno svečanost. Ta dan je bil posvečen tistim, ki so ostali na bojnih poljanah. Udruženje vojnih invalidov je priredilo žalno spominsko slavje mrtvim junakom. V vseh treh cerkvah so se vršile božje službe, ki so se jih udeležili zastopniki oblasti in vseh društev. Cerkev je bilna polna vojnih vdov in sirot v črnih oblekah. Pretresljiv je bil pogled na to žalujočo množico, ki je posvetila te ure mrtvim svojcem in se jih spomi-nala z gorko molitvijo k Najvišjemu. Bog jim daj večni mir in pokoj 1 — Predsedstvo Udruženja vojnih invalidov se zahvaljuje vsem, ki so pripo. mogli k spominski svečanosti. Hvala zastopnikom uradov in društev ter pevskemu zboru, ki je zapel pri maši zadušnici. Mrtvim junakom slava 1 — Martinova prireditev, ki jo pripravlja Kolo z Rdečim križem se bo vršila v soboto dne 19. novembra, — Lendavski pločniki. Lendava se rada ponaša s svojimi tlakovanimi ulicami in hodniki. Ponekod so pa pločniki tako razdrti, da je ponoči nevarno hoditi po njih. Dobro bo, ako občina pokrene akcijo, da se pločniki primerno popravijo. — VpraSanje osnovne Sole. Pri lendavski šoli so zadnji čas postale nevzdržne razmere z ozirom na lastništvo šol. poslopja in popravljanje istega. To stanje ne bo moglo trajati vedno in ga je treba na ta ali oni način rčšiti. Beltinci —- Proslava. Sokolsko društvo, kot nacijonalna vzgojna organizacija, ni prezrlo, odnosno ni pozabilo na spominsko slavnost Kumanovske zmagoslavne bitke, ki je biia zyezda vodnica našemu osvobojenju in ujedinje-nju. Slava borcem-junakom, ki so žrtvovali življenje na oltar domovine — velike in mogočne Jugoslavije. Pod okriljem Sokola se je zbralo v nedeljo, dne 30. X. t. 1. v telovadnici pri br. Zemlšču članstvo in pazljivo sledilo predavanju, ki ga je imela s. Rojkova. Prirediteljem, t. j. oni mali grupi vedno enih in istih narodnih delavcev v Beltincih, k uspehu te prireditve čestitamo I Igra. Sokolsko društvo Beltinci uprizori v nedeljo, dne 13. XI. t. 1. ob 16. uri v telovadnici pri br. Žemliču dramo v štirih dejanjih od Janeza Jalen »Srenja. Režija in vse vloge so prav dobro zasedene, vsled česar upamo, da bo tudi yprizoritev te težke drame dobra. Za smeh In zabavo se bo podal komičen duo od Pavla Razbergerja »Stražar in prestopač". Kdor se hoče tedaj razvedriti, naj pride v nedeljo, dne 13. XI. v Beltince. Razglas. Sresko načelstvo v Dolnji Lendavi razglaša, glasom izvršne sodbe okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi, da je Žalik Ignacu doma iz Male Polane, prepovedano zahajati v krčmo za dobo enega leta. Začetek dobe prepovedi posečanje krčme se začne 30. oktobra 1932 in se konča 30. oktobra 1933. Vsakdor se bo po zakonu kaznoval, ki ve za razglašeno prepoved, pa vendar postreže taki osebi z opojnimi pijačami. SOKOL Sokolska četa v Cankovi uprizori v soboto 5. nov. 1632 ob 19 uri in v nedeljo 6. nov. ob 15 uri 30 pri Voglerju na Cankovi veseloigre: »Kakšen gospod, takšen sluga" rn »Dva gluha". Prijatelji poštene zabave uljud-no vabljeni. * * * Redna seja uprave Sokolskega društva M. Sobota bo v sredo dne dne 9. no*. 1932 ob 20 uri v Sokolskem Domu. Zdravo 1 Organizacija. S seje sreskega odbora JRKD za dolnje lendavski srez. Kakor je Murska Krajina že javila se je vršila v nedeljo 16. oktobra letos četrta seja dolnje lendavskega odbora JRKD v Dolnji Lendavi. Dasi je bilo slabo vreme, se je vendar udeležilo seje 19 odbornikov, kar je pač dokaz, da se odborniki naše organizacije zavedajo dolžnosti, ki so jo vzeli nase z izvolitvijo za odbornika sreske organizacije. Na seji so se zopet obravnavale važne zadeve, ki jih bomo v izvlečku objavili. Najprej sta podala svoja .poročila predsednik dr. Pikuš in tajnik Horvat. Poročila so se pred vsem nanašala na izvršitev sklepov beltinske seje. Vsi sklepi so bili izvršeni in so večinoma tudi rodili uspehe. Tako je najbolj pereče vprašanje preskrba s senom tik pred rešitvijo. To vprašanje se je na beltinskl seji podrobno obravnavalo, kjer je g. poslanec Hajdinjak prvič razvil s?oj načrt glede prehranjevalne akcije. Tozadevni sklepi (Murska Krajina jih je tistokrat objavila) so dali g. poslancu in sreskemu odboru obilo dela, ki je pa bilo kronano z uspehom. — Gle de Izvoza živine smo tudi uspeli, da se je Prekrrurju dovolil večji kontingent in so dobili kontingent (pravico izvoza) nekateri izvozničarji. Tudi ta zadeva je dala dosti poslov in dela, posrečilo se je pa dvigniti ceno živini, da so si kmetje res oddahnili. Tudi drugi sklepi, nič nsanj važni so bili z uspehi izvršeni, iz česar se pač vidi, kako važna institucija je sreski odbor, ki obravnava vsa važna vprašanja in jih pomaga reševati g. poslancu. Poročila so navzoči odborniki vzeli z odobravanjem na znanje. Obravnavalo se je na to naše važno gospodarsko vprašanje, ki nas silno zanima, to je agr. reforma. Odbor se je ponovno postavil na stališče, da bo zahteval čimprejšnje imenovanje ambulantne komisije, ki naj končno uredi agr. reformo. Splošna želja ljudstva je, da prične komisija takoj delovati. Odbor je ponovno sprejel resolucijo, v kateri naša organizacija zahteva, da se pri nas naj ne naseljuje več novih kolonistov. Ta zemlja, ki je na razpolago, bo še nam premalo, ker je Prekmurje v državi najbolj gosto naseljeno. Storilo se bo vse, da se veleposestvu odvzeta zemlja razdeli med domače interesente. — V tom oziru je takoj interveniral g. poslanec Hajdinjak in upamo, da bo naša zahteva uspela in da ne bo do uspeli tisti, ki v tem oziru hočejo škodovati Prekmurju. Pogovor je bil zopet o Vodni zadrugi. Naše stališče v tem ožiru o-stane nespremenjeno. (Med tem pa je bil imenovan že -novi obbor, kakor smo to že javili.) Glede nerednoSt* pri regulaciji Mure pa sedaj preiskuje vso zadevo pristojna oblast in bodo imeli vsi prizadeti priliko, da iznesejo svoje misli, pritožbe in dokaze. (Tako bo tudi ta pereča zadeva kmalu urejena.) Ta seja pa Je bila posvečena tudi notranjemu organizatoričnemu delu. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da nekatere organizacije delajo zelo živahno, druge pa se še niso znašle. Da se bo organizatorično delo še bolj poglobilo, so bili sprejeti važni sklepi. Posamezne organizacije se dodele članom sreskega odbora v vodstvo. Od pravilnega delovanja krajevnih organizacij je v mnogočem odvisen uspeh. Zato morajo organizacije poslovati nad vse živahno in razumno. Na razna vprašanja, da Murska Krajina ni objavila nekaterih sklepov sprejetih na beitinski seji, odgovarjamo, da bomo te sklepe objavili v prihodnji številki našega lista. * * * Murska KrafSna. Lendavski sreski odbor ponovno apelira na vse kraj. organizacije, da posvete vso skrb širjenju našega lista. Murska Krajina je v tem kratkem času pridobila lepo število čitateljev, vendar pa se to število mora z novim letom podvojiti. Ta dva meseca do novega leta mora biti važna naloga vsake kraj. organizacije in naših širlteljev I * * * V Maribor I Srčski odbor ima na razpolago legitimacije za četrtinsko vožnjo v Maribor za 5. in 6. novembra. V Mariboru so v teh dneh razne prireditve kulturnega in gospodarskega značaja. Vrši se tudi banovinska skupščina in v nedeljo veliki shod stranke. Člani banovinskega odbora so itak povabljeni. Kdor pa se še hoče udeležiti mariborskih prireditev nij pride po legitimacije, ki se dobe pri predsedniku dr. Pikušu ali v tajništvu. O Higijeni Pritnarij Dr. BRANDIEU. (Nadaljevanje.) Preden bi nadaljevali o tem predmetu smatram za potrebne), da v zvezi s tem kar smo preje čitali, malo pomislimo da v našem kraju vladajoče zdravstvene razmere. Pojavilo se je več slučajev različnih nalezljivih bolezni kakor: griža, difterija (davi-ca, piita) škrlatinka in dr. Dočim so uradne osebe (zdravniki in drugi) storili vse po predpisih, naše ljudstvo ni imelo mnogo brige napram svojim bolnikom tako, da so jih nekateri prepozno pripeljali v bolnico, ter jim ni bilo moči več pomagati; na drugi strani pa je to dalo možnost, da se je bolezen razširila med ostale. Bolezen, katera se pri nas javlja v jesenskem času je griža, na kateri lahko oboii vsak, brez ozira na starost. V bolnico je bil pripeljan bolnik iz D. Ledavskega okraja, obolel je na griži. Doma so hišo osnažili (desinfici-rali), bolnika samega so pa v bolnici izolirali (dali v posebno sobo). Predmete s katerimi je prišel bolnik v dotiko so osnažili; krvavo blato so mešali z apnom in tako so bakcile uničili. Sestra bolničarka je imela ograjen poseben plašč, roke si je umivala v sublimatu, kolikokrat je pnšla iz bolnikove sobe. Isto je storil tudi zdravnik in tako niso oboleli, dasiravno bi lahko dobili bolezen, če ne bi pazili. Po ozdravljenju se je dotični okopa! in oblekel svojo obleko, katera je bila tudi desinficirana v parnem kotiu. Cist in zdrav je odšel domov v očiščeno sobo in bolezen se ni mogla razširiti, ker so bžii bacili na navedeni način uničeni. Ista bolezen se je javila pri nas v severnem delu našega sreza in sicer zaporedoma v večih vaseh vsled tega, ker so ljudje čakali ne vedoč, da je to nalezljiva bolezen. Zdravnika so poklicali prepozno, in tako je bilo dovolj časa, da se je bolezen lahko razširila. Zdravnik je poslal bolnike takoj v bolnico, toda nekateri so bili tako bolni, da so še isti ali naslednji dan umrli. Ko so ljudje to videli, so postajali bolj pazljivi in ker so se bali, so takoj, čim so se pojavili prvi znaki bolezni, poklicali zdravnika. Kdor prihaja pravočasno, pri tistemu je zdravljenje lažje in je več upanja, da ostane pri življenju, kakor pri onih, ki prihajajo prepozno. (Se bo nadaljevalo.) Ob neki slovesni priliki sem bii povabljen v priprosto, sicer pa trdno kmečko hišo na južino, z nekim dru gim starejšim gospodom, ki pa ni imel dobrih zob. Gospodinja nam prinese na mizo razkosanega, res lepo pečenega purana v veliki skledi. „Tako sedaj pa se kar poslužite, pravi, ne da bi nam prinesla tudi nože, — vilice smo sicer imeli, da smo si lahko nabadali solato. Vzel sem kar z roko eno bedro, tudi moj tovariš bi rad, videl sem kako poželjivo je gledal kose v skledi, toda kaj mu je hasnilo, ko pa noža ni dobil zraven vilic. Pošepeče mi naj mu dam nož, a žal ga nisem imel seboj, siromak pa vsled slabih zob ni mogel grizti kar iz kosti. Gospodinja mu prigovarja naj le vzame, a oa se brani, da ne more, da mu v želodcu nekaj ni prav itd., siromak ni hotel gospodinje osramotiti pred možem, da bi zahteval nož; mož pa se tudi ni spomnil v svoji priprostosti, česar manjka, naravno, saj ni on gospodinja. Tako se je zgodilo, da je moj tovariš, kateremu na čast je bila prirejena ta južina, jedel samo solato, purana pa je samo žalostno in poželjivo gledal. To je veseli del tega dogodka. Ko sva odšla, se je pa začel žalostni del. Gospodar je namreč mislil, da žena ni dobro spekla purana, da je moj tovariš to takoj na prvi pogled opazil, in se je grozovito razjezil in — padali so še celo medsebojni udarci, potem pa je nastal v hiši težki molk. Gospodar in gospodinja sta si bila v jezi in nista cel teden ničesar spregovorila drug z drugim ; to pa samo radi nevednosti v serviranju. Danes je že pač takšen čas, da je treba kmečkemu človeku, da se tudi v tem pogledu modernizira, zato pa dekleta, ako imate priliko, kar v gospodinjske tečajo, stariši pa jim tega nikar ne branite. Saj bode vendar lepo urejena jedilna shramba, lepo servirana miza, ponos vaših hčerk, vaše veselje in največja privlačna sila dobrih fantov — ženinov; bolj kakor še tako pisani panteljci na še tako dragih svilenih oblekah. Konec. TON-KINO Lastmk G. DITTRICH v Murski Soboti „MOJA ŽENA? TVOJA ŽENA ?"- Muzikalna zakonita komedija od Robert Liebmanna Louis Verneula. Režija: Hans Sel; arz. V gl. vlog.: Lillan rlarvev in Wiily Fritscl Predstave s« vriijoi t SOBOTO dne 5. novembra ob >/»9 uri in « NEDELJO, dne 6. novembra ■ oi-dne ob 1/2^ uri in zvečer ot- »//J kri POZOR! Dostavljam na dom me d žim ur siti premog iz novih rudnikov, - vsaki množini. Najlažje in najhiv eje »i poskrbite ta premog, ako ga naročite pr TURH&UEH3U II KOM. Vozim premog od 15 stoto-' ns rej vsako količino. Dostavljam točno in sigurno. Radi velikega povj—Sevanja po tem premogu, morajo vo niklčestc čakati po dva dni ali se pa vračeja praznih voz. PosluSita s« ugodna p JSUn in turni* brez skrbi Premog dostavil« ao »8?! tince, Mursko f otooto i druge kr« i. Cena prevoza na, godnejšž? Ivar KnugtrjiH pota. Smrt švedskega kralja vžigalic Ivarja Kreugerja še vedno zanima široko javnost. Nedavno je izšla v Parizu knjiga z naslovom ,,Tajnost Ivarja Kreugerja", ki jo je napisal Mario Frali. V njej se avtor podrobno bavi z odnošaji med pokojnim veleindu strljcem in Moskvo Frali piše, da se je borba med Kreugerjem in Rusijo pričela še pred svetovno vojno. Produkcija vžigalic v Rusiji je znašala 1913. leta 5 milijonov zabojev po 10.000 škatljic. Od tega sta bila 2 milijona zabojev izvožena na Balkan. Kreuger je težko prenašal to irntiUurpnco in se ie pripravljal Ha 'jfc Oprostila »- -varnega •fcotifcurenta. Vse do leta 1920. je živel kralj vžigalic mirno, ker fe Sovjetska/Rusije . tlzdcipvala le, pol - milijona zabbjev sii^ic, kar seveda ni Mdostojiftlo ftifTTa aoitmtt trg. Od Miafffc sb ftoljtariki pri&ni -p visijo, sporazum -t« leta 1626. bdj žov«l 4 Moskvo. Že prvi utis ga je prepričal, da s&vteti eufro .potrebuje!« denar}!. -Ko js obisk« ravnatelja ?!i -i *a "odstop ^monopola -m skih vžigalic. Kljub vsemu pa tokrat ni bil sklenjen sporazum. Nato je Kreuger zahteval, da se mu proda vsa ogromna zaloga pripravljenega trepe-tlikovega lesa Toda boljševiki so zahtevali tako veliko vsoto, da je kralj vžigalic ni zmogel. Po svoji vrnitvi na Švedsko je Kreuger pričel še ostrejšo borbo proti Sovjetski Rusiji, čeprav je bil že sam v precejšnji denarni zadregi. Kreuger je dal posojila še nekaterim državam, od katerih je dobil vžigalični monopol, toda sovjetske vžigalice so prodrle na druga tržišča. Po 2 letih je Kreuger ponovil pogajanja z Moskvo, toda takrat že na sovjetsko iniciativo. V Stockholm fe dopotoval sovietski komisar Fiiš-;aan in š&vil Kreuger ju po dlčnega trti ; pripravljen jfb posojilo sovjfttska vlada ne bo fev»žala v Usfs-no gotovih Vžigalic, temveč samo pijl febfikate brfz fosforja. Dogptoviie 33] i bi se vžigalice na Švedskem po tam-i vžtgaUčnem * ; benefii je predlaga! ostotfihfe pc une -d*užbe. ki bi dobila monopol za prodajo sovjetskih vži ropi in po ostalem svetu. Kreugei m<: bi dal zato sovjetski vlad 80 milijdnov dolarjev v gotovini, in el bi pa pri novi družbi 50% čis ega dobička. Kreugerja je ponudba zainteresirali), je pa tudi takoj opazil, a 4 savjeti nujno potrebujejo dena ; s te- ga je ponudbo odklon da bo dosegel pozneje še ugodnejše pogoje. Borba se je ra:: Ko se je v Neme posiabisis finančna kriza, je Kreuger pose- t Nemcem 125 milijonov dolarjev zaprl Nemčijo za uvoz sovjetskih galic. Moskva je s ter udarec, še težje pa j< Kreuger sam, ker je de kar je -nap itak omajano K?eug stanje. •N* ta ii&žin je avtorja knjige Idili Sbvft renca edfe?i <««}£{! radpg Švedskega kralja vagine JESja. "obila t* u6| £ ar v . .,. Mi ^gfoai [j. o Pravila ZDRUŽBE TRGOVCEV za srez Murska Sobota. (Nadaljevanje.) Uprava. Člen 32. Uprava je izvršilni organ združbe. Uprava se voli na skupščini z absolutno večino prisotnih članov za tri leta. Konstituira se v prvi svoji seji po izvolitvi uprave in je sestavljena iz predsednika, dveh podpredsednikov in 12 članov. Večina članov uprave mora bivati na sedežu združbe. Prav tako se volijo tudi namestniki članov uprave, ki jih je 6. (Uprava sme imeti največ 12 članov, mora pa jih imeti najmanj 5.) Člen 24. Uprava opravlja vse posle združbe, kolikor ne spadajo po zakonu o obrtih in po teh pravilih v pristojnost kakega drugega organa združbe. V področje uprave spada zlasti: 1. vpisovanje in evidenca članov, izvrševanje sklepov skupščine, predpisovanje članskega vloga (članarine) in določenega prispevka poedinim članom in skrb za njih izterjanje ; 2. zastopanje združbe pred upravnimi ob-lastvi in sodišči, nasproti članom in drugim osebam; 3. sestavljanje proračunskega predloga in sklepnega računa in potrebnih poročil in predlogov za skupščino kakor tudi upravljanje imovine združbe; 4. upravljanje dohodkov in imovine združbe v mejah zakona o obrtih in teh pravil; 5. nadziranje ustanov in zavodov združbe; 6. postavljanje in odpuščanje začasnih nameščencev združbe, določevanje njih prejemkov, skrb za celotno stanje in delovanje združbe; 7. oddajanje mnenj, predlogov in pojasnil v primerih, ko to zakon o obrtih določa. Člen 25. Uprava rešuje posle svojega področja v sejah, ki jih sklicuje predsednik, odnosno podpredsednik, če pa sta zadržana, najstarejši član uprave. Predsednik odnosno podpredsednik, odnosno najstarejši član uprave mora sklicati sejo, kadar nadzorstveni odbor ali ena tretjina članov to zahteva. Te seje sklepajo polnoveljav-no, če je na njih prisotnih najmanj polovica članov uprave. Sklepa se z absolutno večino prisotnih glasov. Ob enaki razdelitvi glasov je odločilen glas predsedujočega. Glasovanje je javno, razen o osebnih vprašanjih. O delu seje se vodi zapisnik, ki ga podpisuje predsedujoči obenem z zapisnikarjem. Uprava mora vršiti svoje posle vestno in hitro. Člen 26. Za združbo podpisuje pravnoveljavno in jo zavezuje predsednik združbe s še enim članom uprave ali tajnikom, šefom urada združbe. Vsi spisi združbe morajo imeti poleg teh podpisov uradni pečat združbe in biti vpisani v vložni zapisnik. Za legitimacijo uprave pri opravljanju pravnih poslov zadošča potrdilo zbornice, da so v izkaznici navedene osebe resnično člani uprave združbe v času, ko se izkaznica izda. Člen 27. Vsi člani uprave vršijo svoje posle brezplačno, vendar se jim smojo povrniti stroški, ki so jih imeli v interesu združenja; dopustno je odškodovati jih tudi z-\ zamudo časa. Za protizakonito in nevestno izvrševanje poslov odgovarjajo člani uprave nerazdelno s svojo imovino. To ne velja za člane, ki so se v zapisniku zavarovali proti dotični odločbi, kakor tudi ne za člane, ki dotični seji niso prisostvovali in s svojim naknadnim ravnanjem niso pokazali, da soglašajo z dotično odločno. Člen 28. Če se izprazni člansko mesto v upravi, preden mandat preteče, se spopolni z namestnikom po vrstnem redu v listi izvoljenih namestnikov. Mandat člana uprave, ki je to tako postal, traja toliko časa, kolikor bi trajal mandat njegovega prednika, čigar mesto je zasedel. Če se izprazni člansko mesto v upravi in je celotna lista namestnikov izčrpana, mora uprava takoj nato sklicati skupščino združbe, na kateri se izvrši spopolnitev izoraznjeneg mesta, kakor tudi volitev vseh namestnikov. Tudi za to spopolnitev veljajo glede trajanja mandata odredbe predhodnega odstavka. (Dalje sledi.) m Tržne cene Biki kg od 2 do 4 50- Din, telice kg od 2 do 4 50— Din, teleta kg 4 do 5-50 Din, krave kg od 1 do 2-3. Svinje kg 6-7 Din. ' V nadrobni prodaji so cene sle deče: govedina kg. 6 ~ 8 Din, svinjeti-na kg. 10—14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 350 do 3.75 Din, moka II. kg. 3.25—3.50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava surova kg. 50 - 90 Din, kava prazen? kg. 56-140 Din, riž kg. 6-14 Din sladkor kristalni kg. 15*— Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17-~ Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, oljf; olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Krešks; kg. 2 50 Din, so! morska mleta kg.> 2-75, sol živinska kg. 1*40 Din, mllcl navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog tejj Gazela kg. 12 Din, milo terpentinske kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveč« pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 150.— Din, žito 1 q 120- Din, koruza debela 1 q 165'— Din, koruza čequatine 1 q 130- Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 90-100 Din, ječmen 1 q 120-130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40 55 D, seno 1 q 60—70 Din, slama 1 q 40—50 Din. Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q96'- Din, tomažova žlindra 18/20% 1 q 120- Din, Nitrofoskal 1 q 148*-Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 — Din, »oneni prah pri odjemu celega vago 1 q 18-— Din. Cement Trboveljski 1 q 67 -n, cement Splitski 1 q 65'— Din, iO žgano 1 q 36'— Din« Moderne zimske damsKe plašče v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite pri Nc V 136/32. Ali ste že poravnali na-očnino ? Če ne, napravite to še danes! Prostovoljna javna dražba. Na predlog dedičev ležeče zapuščine po rajni Grabar Ani, rojeni Vratarič se vrši jSSS&SS; * fv- - - v pondeliek dne 7. novembra 1932 ob 9 uri na licu mesta v Polani prostovoljna javna sodna dražba nepremičnin vi. št. 161 d. o. Veščica, vi. št. 4. 99 in 119 d o. Polana, to je okroglo 8 10 oralov njiv, travnikov in gozdov, hiše št. 6 z gospodarskim poslopjem s pripadajočimi pritiklinami in premičninami vred. Izklicna cena, pod katero se ne proda, znaša 77.153 Din, vadi pa znaša 10% izklicne cene. Dražbene pogoje se lahko vpogleda pri podpisanem sodišču, med uradnimi urami v sobi štev. 20. Ohrajno sodišče v Murski Soboti, odd. 9 , dne 30. oktobra 193Z. KUKEL KAROL modni kroiai Murska Sobota Cerkvena ulica (Nasproti sodišču) Prihajam tudi na aejme in ne pozabite obiskati moje razstavljeno blago ! t Bakanče z gumipodplatom" 3X^11 Din 79 BAT'A, M. Sobota. Mol fiURlSVE51 PBIHRfiHITE U če si nabavite BD toplodar I« Cena 96 Din. BD TOHODRH se lahko tudi uporabi za segrevanje sosedne (druge) sobe, če se namesti BD toplodar v drugo sobo. BD , se pri čiščenju zelo lahko razstavi in sestavi. Dobiva št prt turam BHBTfl OITTRICH proizvodnja kovinskih izdelkov TEL. ŠT. 40. MuFSba Sobota So , ** * 'ss* 't. so Pri naročilu prosimo premer cevi, od peči. Proda se posestvo z hišo in gospodarskim poslopjem. 3 orale njive, gozd, živina in poljsko orodje. Vse skupaj se takoj proda z premičnino ali brez premičnine. Podrobnosti se poizvejo pri ANTON FRIDAU. Baračevo p. Slatina Radinci. Mlatilnica se kompletna proda z samovozačem tvrdke „MAV." 5 HP. Več se poizve pri ŽALIK LUDVIKU mehanik v Murski soboti. iS ŠIVALNE STROJE radio aparate« gramaffone ti in ploSfe kakor tudi kolesa in vsakovrstne dele dobite dokler zaloga traja po stari znižani ceni pri tt. ERNEST ŠTIVAN v Murski'Soboti. Izdaja: Konzorcij „Mwska Krajina". Predstavnika Benko Josip in Hajdinjak Anton, narodna poslanca.