Križaniću je ugotovil kontinuiteto v proučevanju Križanićevega burnega življenja, njegovih idej in del. V historiografiji prevladuje še vedno Jagić- Valdenbergova komponenta, čeprav doživlja v zadnjem času občutne ko­ rekture. \ reKture. Referenti so obravnavali še Križaničevo teološko pojmovanje dogajanj (dr. I. Golub), njegov akcent (dr. Josip Hamm in dr. Milan Moguš) in neka­ tere njegove muzikološke aspekte (mr.. Izak Špralja). Referati, ki so bili prečitani na simpoziju bodo izdani v posebnem zbor­ niku. Ignacij Voje MEDNARODNO ZNANSTVENO POSVETOVANJE O ZAČETKIH SOCIALISTIČNEGA TISKA NA BALKANU 20. IN 21. DECEMBRA 1971 V BEOGRADU Beograjski Jugoslovanski inštitut za novinarstvo in Inštitut za zgodo­ vino delavskega gibanja Srbije sta decembra lani ob stoletnici začetka izhajanja prvega srbskega socialističnega lista Radenik, ki ga je v Beogradu od aprila 1871 do maja 1872 izdajal Svetozar Marković, priredila znanstveno posvetovanje, z zgornjim naslovom, ki so se ga poleg referentov iz vseh naših republik, Vojvodine in Kosova udeležili- tudi raziskovalci iz SZ, NDR, Romunije in Bolgarije. Istočasno je Zgodovinski muzej Srbije priredil raz­ stavo o listu Radenik. Na simpoziju je bilò. prebranih 36 referatov, med njimi trije iz Slo­ venije. F. Vatovec je na podlagi literature v svojem referatu Kako je cen­ zura zatirala pojav prvih socialističnih časnikov na Slovenskem podal pregled slovenske delavske publikacije od njenih začetkov ob koncu 70. let pretek­ lega stoletja do prve svetovne vojne, pri katerem velja omeniti, da referent še vedno vztraja pri sporni Zeleznikarjevi udeležbi v pariški komuni. Mislim, da tudi ni točno, da ima Železnikarja za utemeljitelja slovenskega socialistič­ nega gibanja ter radikalnega marksista, ker ga je bolj imeti za levega pred­ stavnika ljubljanskih obrtniških demokratov. Delovanje Železnikarja in njegov vpliv na obrtniške demokrate je v referatu v Ljudskem glasu 1882—85 orisala J. Fischer, ki je obdelala profil lista in njegovo mesto v takratni ljubljanski sredini. F. Rozman je v referatu o Naših zapisih opo­ zoril predvsem na njihovo gledanje na revizionizem, češki separatizem ter njihov odnos do narodnostnega vprašanja. Za ostale referate velja, da so se omejili bodisi na prikaz posameznih listov in prikazali njihov program, idejno usmeritev in delovanje, bodisi da so problemsko obravnavali dobo in razmere, v kakršnih so izhajali ali pa samo določeno problematiko iz njihovega torišča udejstvovanja. O samem Radeniku, ki je prvi socialistični list v Srbiji, so govorili trije referenti: D. Kačarević je v referatu Program iRadenika, Vragolana, Jednakosti in Javnosti resumiral programe teh prvih socialističnih listov, posebej Rade- nika, za katerega se je v literaturi menilo, da programa sploh ni objavil. O njegovih ekonomskih konceptih je govorila K. Trifunović, M. Bjelica pa o njegovem financiranju. Od ostalih srbskih socialističnih listov je M. Nikolič obdelal niško Budućnost, L. Simoković, Jakovljević in R. Aničić so govorili o tisku Podrimjà, I. Kovačevič o smederevski Narodni volji 1875—76, Z. Spasić o Javnosti, ki jo je 1873—74 v Kragujevcu izdajal S. Marković, R. Stanić pa o Borbi 1882—83. Novosadsko Zastavo je v njenih prvih letih obde­ lala V. Pilić, S. Mesaroš pa pregled socialističnega tiska v Vojvodini od 1890 do 1918. Med problemske referate spadata referat B. Djukića O odnosu srbskega socialističnega tiska do balkanskih narodov ter M. Vukomanovića o socialističnem tisku v Srbiji 1900—1901. D. Foretić je podal pregled socialističnega tiska v Dalmaciji, Istri in Reki do 1919, B. Pribić pa o kul- turno-prosvetni politiki glavnih socialističnih glasil na Hrvatskem v obdobju 389 in^TiJf A C-1Kna.Plc-^rhen je opozorila na pisanje osrednje revije avstrijske <1?л v d