leto xxiii. Štev. i januar 1974 cena 0,20 din , Lansko leto 29. novembra je minilo 20 let, odkar je za planince, predvsem za člane kolektiva Induplati, na Mali planini odprt DOM INDUPLATI. Tekom časa smo ga na različne načine upravljali in ga nazadnje dali — sedaj TOZD — enoti Restavracije in počitniški domovi v oskrbo. Navdušeni nad lokacijo, da nam že od prvih dni ni bilo treba nositi težkih nahrbtnikov v planino ampak, da je to bilo postorjeno s pomočjo tovorne žičnice, se že nekaj let tudi sami »vozimo« v planino. Kdaj pa je bil dom bolj obiskovan, pred leti ali sedaj je manj pomembno od dejstva, da je še vedno v enaki meri privlačen. Zato se hitro odločite. ŽE PRIHODNJO NEDELJO OBIŠČITE TUDI VI NAS DOM NA MALI PLANINI! NAČRT DELA SPREJET — PO NOVEM! Letošnji načrt proizvodnje, prodaje in finančnega učinka je bil sprejet na nov, do sedaj povsem neobičajen način: na zborih delavcev vseh enot Prvič o njem ni odločal 32-članski delavski svet, pač pa 900-članski kolektiv. To je naš prvi prispevek k spremembam, ki jih v naše medsebojne odnose uvaja nova ustava. Načrt je bil na vseh zborih sprejet enoglasno in brez sprememb. To nas ob vstopu v novo leto vse hrabri in potrjuje prepričanje, da je bil narejen strokovno in v skladu z željami ter potrebami vseh. Zato je naš in zato zastavimo vse sile, da ga bomo tudi izpolnili. Janko Zadnja novica iz leta 1973 Postopek v zvezi s kqnstituiranjem delovne organizacije po novih ustavnih določilih ie bil izveden Do 19. decembra — izvolili smo delovno telo za pripravo organiziranja TOZD; — izdelali smo pismeno analizo o Pogojih za organiziranje TOZD. Razprava o tej analizi je tekla na sestanku delovnega telesa za pripravo organiziranja TOZD ter na sestankih družbenopolitičnih organizacij in na zborih delavcev. Po 19. decembru — Na zborih delavcev je bila sprejeta odločitev, da organiziramo v naši delovni organizaciji naslednje TOZD: INDUPLATI — TOZD Restavracija in počitniški domovi, INDUPLATI — TOZD Industrijska PIX>INDUPLATI — TOZD Stanovanjska enota. — Sprejeti so bili začasni statutarni isklepi TOZD; — opravljena je bila medsebojna vročitev sklepov o organiziranju TOZD; — opravljena je bila predzaznam-ba sklepov o organiziranju TOZD pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Povezano s tem nas čakajo prve dni v januarju naslednje naloge: — sklic delovnega telesa za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju in določitev predloga tega sporazuma, — obravnava tega sporazuma v posameznih TOZD, — sklenitev in podpis samoupravnega sporazuma, — volitve vseh samoupravnih organov v posameznih TOZD in v Delovni organizaciji, — končna registracija konstituiranja delovne organizacije po novih ustavnih določilih. Urednik Organizacija TOZD Predlagamo: organizacij o štirih TOZD Pred odločitvijo o TOZD Delovni ljudje v naši delovni organizaciji so na svojih zborih, ki so bili dne 19., 20. in 24. 12. 1973, sprejeli sklepe o organiziranju TOZD, potem ko so predhodno obravnavali pismeno izdelano analizo pogojev za organiziranje TOZD. To analizo, v kateri so obravnavani številni ekonomski, finančni, organizacijsko-upravni, kadrovski in drugi kriteriji za organiziranje TOZD v naši delovni organizaciji, so prejeli vsi delavci, obravnavana pa je bila nadrobno na delovnem telesu za izvedbo priprav organiziranja TOZD ter družbeno političnih organizacijah. V okviru obravnave te analize so se na omenjenem delovnem telesu izoblikovali trije predlogi za organizacijo TOZD v naši delovni organizaciji, in sicer: — da se kot poseben TOZD formirajo skupaj industrijska prodajalna, stanovanjska enota in restavracija in počitniški domovi, kot druga TOZD pa preostalo (proizvodni del delovne organizacije) ; — da se kot poseben TOZD formira restavracija in počitniški domovi, kot drugi TOZD pa preostali del delovne organizacije, t. j. proizvodni obrati skupaj z industrijsko prodajalno in stanovanjsko enoto; — da se v delovni organizaciji ne organizirajo TOZD. Po obravnavi navedenih predlogov je prišlo delovno telo do sklepa, da dele delovne organizacije Restavracijo in počitniški domovi. Stanovanjsko enoto in Industrijsko prodajalno organiziramo kot TOZD. V takšnih novih razmerah ne bi mogli samostojno ekonomsko uspešno poslovati. Zaradi tega se je delovno telo odločilo za tretjo možnost, t. j., da v delovni organizaciji ne bi organizirali TOZD. Na seji OOZK je bila celotna problematika o organiziranju TOZD v naši delovni organizaciji ponovno obravnavana. Člani OOZK so sicer prav tako prišli do zaključka, da bi s prehodom na TOZD deli naše delovne organizacije Industrijska prodajalna. Restavracija in počitniški domovi ter Stanovanjska enota nujno morali izkazovati slabše ekonomske rezultate, kar bi bila posledica razčiščenih odnosov med temi deli samimi in temi deli ter preostalim (proizvodnjo) delom delovne organizacije. Tako bi na uspeh poslovanja v industrijski prodajalni predvsem vplivala okoliščina, da bi se vanjo, kot TOZD, morala prenesti osnovna sredstva, ki jih ima v uporabi, s tem pa tudi stroški njihovega vzdrževanja, dalje stroški porabljene električne energije in ogrevanja, čiščenja prostorov, robljenja zaves, ki jih je doslej kril preostali (proizvodni) del delovne organizacije. Na uspeh poslovanja restavracije in počitniških domov bi vsekakor vplivala okoliščina, da bi morala nositi del prispevka za skupne službe za uporabo svojih upravnih prostorov, za čiščenje prostorov, za njihovo ogrevanje itd. Poseben problem pri tej enoti pa predstavlja tudi vprašanje investicijskega vzdrževanja počitniških domov, saj je očitno, da ga enota sama v celoti ne zmore. Pri stanovanjski enoti bi seveda takoj prišlo do izgube, če bi morala sama nositi stroške zaposlenih delavcev in plačevati uporabo skupnih prostorov. Vendar pa so člani OOZK menili, da zgoraj navedeni razlogi sami po sebi ne morejo biti ovira za organiziranje navedenih delov delovne organizacije, njihove medsebojne odnose in odnose s preostalim delom delovne organizacije, ki so bili doslej bolj ali manj zakriti, je treba v celoti razčistiti s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v delovno organizacijo; tako je treba zagotoviti tem enotam možnost, da poslujejo pod enakimi pogoji kot doslej. To pomeni, da se bo ob razčiščenih medsebojnih razmerjih preostali (proizvodni) del delovne organizacije zavestno odločil za dotiranje teh enot oziroma za oblikovanje uspešnejših pogojev njihovega poslovanja. Če se zavedamo, da je osnovni pomen restavracije in počitniških domov ter stanovanjske enote v zagotavljanju družbenega standarda delavcev, in da od teh delov delovne organizacije pričakujemo določene storitve za delavec pod sorazmerno ugodnimi pogoji, t. j. določene bonitete, je razumljivo, da moramo tem enotam obenem tudi zagotoviti, da pokrijemo njihovo eventualno izgubo. Po drugi strani pa delavci preostalega (proizvodnega) dela delovne organizacije vsekakor ne morejo biti zainteresirani za poslovanje naše industrijske prodajalne, ki je nedvomno opredeljena z določenim konceptom naše komercialne politike. Zaradi tega bo treba tej enoti nadomestiti eventualno zvišane stroške poslovanja z dajanjem ugodnejših pogojev pri nakupu blaga (npr. s priznavanjem skonta) ter tako omogočiti, da bodo še naprej dosegali cilje te naše ko- Oddelek konfekcije Induplati v Pečah O stari šolski stavbi, kjer se je nedavno razfbrmirala podružnična osnovna šola v Pečah, so začeli razmišljati potem, ko je otroški živžav v njenih prostorih zamrl. Šolsko poslopje je dobil do nadaljnjega v upravljanje svet Krajevne skupnosti Peče. Dodelitev zgradbe še ne pomeni, da bo tudii ustrezno vzdrževana in služila koristnemu namenu. Lastnik je zatorej navezal razgovore s Socialistično zvezo in predstavniki občinske skupščine Domžale. Ti so sklenili, da ponudijo stavbo tovarni Induplati iz Jarš zato, da bi v njej odprli primerna delovna mesta. Induplati je ponudbo sprejel. Obnovili so prostore, jih primerno opremili s stranskimi prostori in postavili peč in napeljavo za centralno ogrevanje. V celoti so obnovili električno napeljavo lin trafo-postajo. Dela so bila povezana z večjimi finančnimi izdatki, vseeno pa so bila končana v septembru, ko je delo steklo. Induplati — Konfekcija Peče pomeni za 25 delavk iz vasi in okolice stalno delo in vir dohodkov, za kraj pa jamstvo, da vas ne bo doživela zle usode propada. Pred nastopom dela v Pečah so se nove delavke priučile dela v matični tovarni v Jaršah. Praksa je trajala 7 tednov. Danes, ko je ta prva in najtežja faza za nami, želimo, da bi postal obrat v teku časa večji in bi nudil delo še novim delavcem, Olga Sušnik (Nadaljevanje z 2. strani) niercialne politike. Organiziranje TOZD na osnovi navedenih delov nase delovne organizacije je tedaj izvedljivo s tem, da v samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo vgradimo kot enega najpomembnejših elementov solidaritetno načelo. S pomočjo tega načela bo mogoče premostiti tiste težave, ki jih v ekonomskem pogledu lahko porodi organiziranje TOZD na ravni navedenih delov in na njegovi osnovi zagotoviti vsem TOZD nemoteno poslovanje in razvoj ter doseganje skupno dogovorjenih ciljev. Na zborih so delavci obravnavali analizo in vse naštete predloge za organizacijo TOZD ter nato soglasno sklenili, da v naši delovni organizaciji organiziramo štiri TOZD, in sicer: »Induplati« — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken, »Induplati« — TOZD Industrijska prodajalna, »Induplati« — TOZD Restavracija in počitniški domovi, »Induplati« — TOZD Stanovanjska enota. Ocena komunistov: proizvodni plan za leto 1974 je zelo zahteven Po letni konferenci je imela naša osnovna organizacija ZK prvi sestanek v decembru. Na prvi točki dnevnega reda je bila obravnava konstitucije podjetja po novih ustavnih dopolnilih. Na osnovi osnutka analize pogojev za organiziranje TOZD in nekaterih dodatnih obrazložitev komisije, ki je delala na tem osnutku, smo se odločili, da se naša delovna organizacija organizira v štiri TOZD. SKLENJENO JE BILO, DA SE TAKO IMENOVANI »INDUSTRIJSKI OBRATI« ORGANIZIRAJO V ENO TOZD, OSTALE ENOTE PA USTANOVIJO SVOJE TOZD. Evidentirani so bili tudi pooblaščeni podpisniki za posamezne TOZD v mejah pooblastil in komisije za pripravo samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v OZD. Obravnavali smo tudi osnutek plana za leto 1974 in ugotovili, da je zelo zahteven in da moramo v naslednjem letu vsi vložiti kar največ truda, da ga bomo lahko tudi realizirali. Razpravljali smo tudi o načrtu stanovanjske izgradnje (najemnih stanovanj »INDUPLATI«), o reševanju perečih stanovanjskih problemov ter u konkretnem, že storjenem delu na tem področju. V naslednjem letu nameravamo v tovarni organizirati predavanja z družbenopolitično tematiko ter organizirati idejno-politično izobraževanje članstva, zato je potrebno, da jie eden od članov zadolžen za organizacijo in pripravo teh predavanj. Zadolžili smo tovariša Franca Jeraja. Karolina Puhan vVN>X\X>X>>XXX>>X>NXXXXXXXX\XXX>XX\XXX>XXX>^\XXXXX>X>X>X\>XXXX\X>>X>N>X>XSXXX>NXSX>XSXSXSXVXXX>XSXXV\: VSEM SVOJIM NEKDANJIM SODELAVCEM ŽELIM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1974 Vojak Marjan Peterka V. p. 7644/5-2 91213 GOŠTIVAR Makedonija Našemu sodelavcu-vojaku želimo tudi mi uspešno in zadovoljno leto 1974 in ob tej priliki čestitamo NAŠI JNA K 32-LETNICI uspešnega obstoja, delovanja in zmag kolektiv Induplati xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx' S to svojo odločitvijo so delavci potrdili predlog OOZK, obenem pa jasno izrazili svojo pripravljenost, da nakazane ekonomske probleme rešujejo s skupnimi močmi. Ob tem pa se seveda takoj zastavi vprašanje, kaj bomo pridobili z organiziranjem TOZD v naši delovni organizaciji. Jasno je, da nam samo organiziranje TOZD ne bo prineslo nobenih večjih ekonomskih uspehov, saj so ti lahko plod le večje produktivnosti, boljše organizacije dela, pravilnih poslovnih odločitev itd., t. j. konkretnih delovnih rezultatov. Pač pa nam ORGANIZIRANJE TOZD OMOGOČA POGLOBITEV SAMOUPRAVLJANJA, kar bo v prihodnosti bistveno močneje temeljilo na neposrednem odločanju delavcev samih. Poleg tega pa se bodo v novih ekonomskih razmerah poslovanja razčistili vsi tisti ekonomski odnosi, ki doslej niso bili povsem jasno izraženi. s tem pa se bo tudi čisteje izoblikovala kategorija dohodka vseh štirih navedenih TOZD. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV TOZD ZA DOSEGO SKUPNIH CILJEV BO ZAVESTNO DEJANJE, prav tako tudi solidarnostna pomoč med TOZD. Prav zavestnost takih odločitev bo po drugi strani seveda nujno narekovala tudi strogo namensko uporabo tako združenih sredstev ter iskanje kar najbolj racionalnih načinov poslovanja. Iz tega lahko zaključimo, da pomeni organiziranje TOZD dejansko tisto začetno osnovo, na podlagi katere se bo lahko izraziteje izoblikoval pomen delavca kot subjekta — ustvarjalca v celotnem poslovnem procesu delovne organizacije, hkrati s tem pa tudi povečalo jamstvo za pravilno uporabo vseh, v njej združenih sredstev. Ingo Paš Direktor Bergant: Domače probleme bomo morali sami hitro reševati Za odgovore na nekatera splošna in gospodarska vprašanja smo prosili direktorja Induplati tovariša inženirja Berganta. Sodimo, da bo večina članov kolektiva z zanimanjem prebrala zapis s tega razgovora, ki nakazuje program ___________ ________dela za to (1974.) leto._____ Odločitev kolektiva ob koncu leta 1973, da se organiziramo v TOZD, je trezna in napredna. S tem v zvezi vas vprašam, tovariš direktor, kakšne spremembe nam prinašajo TOZD glede na način vodenja poslovne politike podjetja in na obstoječo tehnično organiziranost. Direktor Bergant Do sprememb po organiziranju TOZD v Induplati ne bo prišlo. Enote, ki se bodo sedaj konstituirale v TOZD so že bile toliko samostojne, da so samostojno ugotavljale dohodek in ga tudi delile. Imele so že sedaj vse pravice do operative, predvidevamo pa spremembe v organiziranosti, ki bo pogojena z ustanovitvijo skupnih služb podjetja. Predvidena oblika organizacije pa ni dokončna, ampak se bo prilagajala razvoju. Induplati bodo predstavljale v prihodnje temeljne organizacije združenega dela: INDUPLATI — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken, INDUPLATI — TOZD Industrijska prodajalna, INDUPLATI — TOZD Stanovanjska enota, INDUPLATI — TOZD Restavracija in počitniški domovi. NOVI NAZIV PODJETJA BO DELOVNA ORGANIZACIJA INDUPLATI JARŠE (DO Induplati). Na čelu TOZD bodo vodje, v osnutku sporazuma pa predvidevamo, da bodo temeljne organizacije pooblastile vodstvo DO za nastopanje pred javnostjo in oblastnimi organi tudi v njihovem imenu. Gospodarsko stanje podjetja je trdno. Napovejte zato oceno o predvidenem poteku proizvodnje in prodaje v letu 1974. Start je boljši kot v preteklem letu. Smatram, da je plan postavljen realno. Zato ni bojazni, da nalog ne bi realizirali, če bodo seveda vsi veljavni dejavniki delovali normalno. Domače probleme bomo morali sami in hitro reševati pa uspeh ne bo izostal, pri tem mislim na hitro reševanje organizacijskih zadev, O pnodaji imam optimistične napovedi — precej predvidene proizvodnje imamo namreč že prodane — izvoz in J NA. Iz vašega odgovora razumem, da |e že velik del izdelkov Induplati komercialno prodan. Povejte, prosim, kam je izvoz usmerjen. Zc nekaj let spreminjamo taktiko pri izvoznih poslih in iščemo takšne kupce, ki so voljni sodelovati pri našem proizvodnem programu. Našli smo dva dobra sodelavca, ki nas zastopata na skandinavskem področju. Za ta trg smo priredili izdelke tako, da je kar 80% izvoza v naprej prodan v Skandinaviji. V načrtu pa imamo, da se z novimi izdelki približamo željam in potrebam prebivalcev v deželah v razvoju. Zaenkrat kontaktirajo s kupci od tam naši zastopniki, ki skrbijo za jugoslovanske izvozne posle. O cenah, ki jih sedaj dosegamo v skandinavskih državah bi povedal, da smo že uspeli prodajati po takšnih cenah, s katerimi pokrivamo določeni odstotek dohodka, da pa stremimo, da bi se ta delež v prihodnje še povečal. Poudariti pa moram, da je vse to odvisno od kvalitete izdelkov in uslug, kjer mislim na dogovorjene dobavne roke. Predvidevate težave z nabavo tekstilnih surovin oziroma strojev (za oplemenitilnico) in tekstilnih pomožnih sredstev. Težave so že tu. Naftna kriza povzroča težave na vseh področjih. Ta kriza bo prizadela tudi nas, ker del surovin tudi Induplati uvaža. Trudimo se, da bi to krizo v naši organizaciji ublažili, zato skušamo nabavljati materiale na raznih straneh. Upamo, da nam bo to vsaj delno olajšalo situacijo seveda, če ne bo prišlo do novih za-plotljajev. Drugačna je situacija pri politiki kupovanja strojev. Predvideni stroji za novo oplemenitilnico bodo dobavljeni, po že fiksiranih dobavnih rokih. Tako bo vsa oprema za ta obrat do konca tega meseca (januarja 1974 — op. p.) že v Induplati. Težje je pri pomožnih tekstilnih sredstvih, kjer so težave prisotne že poldrugo leto. Pomagamo si tako, da se s točnejšim programiranjem proizvodnje izognemo dolgim dobavnim rokom — tudi do 6 mesecev. Kako bo vplivala »sodobna« energetska kriza na Induplati? Tudi Induplati bo delno prizadet — ne le z redukcijo električnega toka — tako, da bo primanjkovalo surovin. Več o tem sem že odgovoril. Pri reševanju težav ob možnih novih od- klopih električnega toka računam na popolno razumevanje vsega kolektiva. Taksne in podobne izpade dobave električnega toka bomo morali nadoknaditi takrat, ko bo toka dovolj. Če bo potrebno tudi z delom ob prostih sobotah in morda celo nedeljah. Računate z nadaljnjim rastom cen na trgu. Vse tako kaže, čeprav je moje mnenje, da je to nesmiselno. Vsakdo, ki je odgovoren za določanje cen izdelkom, in za oblikovanje ustreznih davkov, bi se moral postaviti v vlogo potrošnika. Se bo oddelek konfekcije Induplati v Pečah tekom leta (1974) povečal? Verjetno v letu 1974 ne. Pred drugim mora zaživeti to kar obstaja. Oddelek konfekcije v Pečah mora tekom teta 1974 osvojiti celotno proizvodnjo oziroma vse faze konfekoioni-ranja prtov in garnitur. S tem namenom urejamo ostale prostore v šoli, oddelek pa bomo v bližnji prihodnosti opremili še z nekaterimi novimi šivalnimi stroji. Če bo na voljo v Pečah še več delavcev, bo šel razvoj z začetim tempom naprej. Toda, to ponavljam, ne v letu 1974. Kam bo podjetje še investiralo sredstva? S planom za leto 1974 so naše investicije določene. Kolektiv je preko svojih samoupravnih organov ta plan sprejel. Gre za dokončanje nove zgradbe za oplemenitilnico — rok konec leta 1974 — in za nakup novih dopolnilnih strojev za tkalnico. Letos si bomo prizadevali poiskati nove dobavitelje in financerje za dodatno opremo predilnice in oplemenitiilnice ter delno za tkalnico in konfekcijo. Računamo, da bo ta program uresničen do konca leta 1975. Nam lahko potrdite politiko vodstva in samoupravljavcev, da za administrativne službe podjetja letos ne bomo nabavljali strojev, ki bi olajšali oziroma posodobili tek dela. Investicijska sredstva so po planu razdeljena, želje in potrebe pa prevelike, zato je smotrno, to ponovno naglašam, dokončati že začeto. Pri odločitvi glede investicij ni prizadeta le administracija, ampak tudi vzdrževalni obrati. Sodim pa, da je treba pred nakupom novih strojev racionalno izkoristiti že obstoječe. Kakšna bo politika podjetja do stanovanjskega vprašanja? Tudi tu je s planom pot začrtana. Znano je, da je konferenca aktiva OOZK sklenila, naj namenimo v prihodnje več sredstev iz namenskih skladov za gradnjo najemnih stanovanj. Komunisti smo se zavzeli tudi za to, da bi zagotovili potrebna sredstva za gradnjo še enega stanovanjskega bloka poleg prvega v gozdu na Pelechovi cesti. Akcija je, po tem vprašanju, v začetni fazi, dokončna odločitev pa bo prepuščena kolektivu, ki se bo o tem izjasnil, ko bodo za to pogoji. V podobnem primeru vam pripadata dve premiji ODGOVARJA PRAVNIK NADALJEVANJE RAZGOVORA Z DIREKTORJEM INDUPLATI INŽENIRJEM BERGANTOM Podjetje bo še naprej dodeljevalo kredite za individualne gradnje, da bi tako hitreje pridobili nove stanovanjske površine oziroma, da bi pospešeno dokončali začete gradnje. Na zadnjem občnem zboru Partizana so vas izvolili za predsednika društva. Kakšen plan dela ste si zamišljali, da bi društvo kar najhitreje konsolidirali. Res je, prevzel sem vodstvo TVD z namenom, da se dejavnost aktivira, ki je bila v zadnjem času prilično zanemarjena. V organizacijo Partizana bomo skušali zajeti vse dejavnosti, k' so se vršile na tem področju tako v tovarni kot na ožjem okolišu. Naš namen je reaktivirati šport rekreativnega značaja tako za člane kolektiva kot za prebivalce v tem kraju. Delo bo postalo smotrno takrat, ko se bodo medsebojno povezali vsi dejavniki. Nespametno bi bilo cepiti sile tako v finančnem pogledu kot tudi na kadrovskem. Naš cilj je z minimalnimi finančnimi sredstvi ustvariti bazo za dobro sodelovanje vseh in ustvariti pogoje za rekreativno udejstvovanje vseh, ki bi želeli aktivno sodelovati. Vsekakor smo trdno odločeni pritegniti v naše vrste vso mladino, predvsem pa tisto, ki jo zastruplja duh modernega časa. Začeli bomo najbrž pri najmlajših, želimo pa zajeti že na začetku vsa starostna obdobja. Upam, da je koncept začrtane poti dober in tudi ustvanljiv, rabili pa bomo pomoč vseh, ki so voljni pomagati. Mislim, da lahko ta razgovor izkoristim za poziv kolektivu, da se člani v čim večjem številu vpišejo v članstvo Partizana, če že ne kot aktivni, pa vsaj kot podporni člani. Za konec bi vam postavil še zelo zasebno vprašanje. Radi bi slišali, kako gleda direktor na aktualno vprašanje. Mislite, da je sedanja cena bencina dokončna in stabilna. Želim si, da bi lahko ob nedeljah hodili po naših cestah brezskrbno peš. Ta razgovor nam omogoča pogled v naš jutri. Nedvoumno pa moramo prebrati tudi tisto nakazano zahtevo, da napovedi niso pogojene le od dobre in najboljše volje vodstva. Sodelovati mora ves kolektiv in ustrezni morajo biti tudi činitelji, na katere neposredno -nimamo vpliva. Za razgovor se direktorju -inženirju Bergantu zahvaljujem in prosim za podobno obliko pogovarjanja s kolektivom v prihodnje. Urednik Vprašanje: V avtomobilski nesreči je umrl moj sorodnik. Voznik, s katerim se je vozil, je imel sklenjeno nezgodno zavarovanje za potnika, zaradi česar je žena umrlega tudi že dobila izplačano pogodbeno določeno vsoto za primer potnikove smrti. Ali je žena umrlega upravičena terjati še kakšno odškodnino, in če je upravičena ali mora svoj morebitni zahtevek zmanjšati za že izplačani znesek? Odgovor: Nesporno je, da ima žena umrlega pravico terjati od zavarovalnice povrnitev škode tudi -iz naslova obveznega zavarovanja proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim -osebam z uporabo motornega vozila. Vprašanje pa je, ali je pri danem stanju stvari upravičena terjati s tega naslova povrnitev celotne škode in tako kumulirati zahtevka iz obeh vrst zavarovanja, ali pa mora v ta -svoj zahtevek vračunati to, kar je že dobila iz navedenega nezgodnega zavarovanja, se pravi, da kumulacija ni dopustna, in da je upravičena terjati le povrnitev tiste škode, ki presega škodo, krito z že izplačano pogodbeno vsoto? Pri odgovoru na to vprašanje je treba najprej presoditi značaj navedenega nezgodnega zavarovanja potnikov, ki je vsekakor prostovoljno in tudi temelji na drugih predpisih kot omenjeno obvezno zavarovanje proti odgovornost'". Po drugi -strani pa je treba tudi presoditi okoliščino, da je lastnik avtomobila plačal premije tako za eno kot za drugo vrsto zavarovanja. Končno je treba tudi poudariti, da našemu zavarovalnemu pravu ni tuja možnost, po kateri je dopustna kumulacija posameznih odškodninskih zahtevkov. Na osnovi povedanega torej sklepamo, da je vdova, -t. j. žena vašega ponesrečenega sorodnika, v danem primeru upravičena terjati — poleg že izplačane vsote iz navedenega prostovoljnega nezgodnega zavarovanja — tudi povrnitev škode iz -navedenega obveznega zavarovanja proti odgovornosti, in sicer — -ne glede na to že izplačano vsoto — v celotnem obsegu, se pravi, da je upravičena do kumulacije obeh zahtevkov, t. j., da ni dolžna svojega zahtevka za povrnitev škode z naslova -navedenega obveznega zavarovanja proti odgovornosti vračunati že prejetega zneska z naslova navedenega prostovoljnega nezgodnega zavarovanja potnikov. Ingo Paš O NOČNEM DELU ŽENA Primer Induplati za zgled Dne 4. 12. 1973 je imel v naši delovni organizaoij-i svoje zasedanje Svet za tekstilno in usnjarsko industrijo republiškega -odbora Zveze sindikatov Slovenije. Na tem zasedanju je svet med drugim obravnaval problem nočnega dela žena v tekstilni industriji ,im vprašanje njegovega zmanjševanja ter postopne ukinitve. Člani sveta so s posebno pozornostjo proučili informacijo o ukinitvi nočnega dela žena v naši delovni organizaciji, ki je bila izvedena s 1. 1. 1973, in pri tem v celoti pozitivno ocenili to našo akcijo tako v njenih izhodiščih kot metodah praktične uresničitve. Sklenili so, da je treba k tej akciji v republiškem in zveznem merilu pristopiti pogumneje in v tej zvezi tudi sprejeli naša stališča, da gre pri uresničitvi te akcije predvsem za dosego pomembne socialne pridobitve (ki že po svoji naravi ne trpi odlašanja), kakor tudi, da je vprašanje praktične izvedljivosti te akcije neposredno povezano z vprašanjem pravilne izbire proizvodmo-po-slovne usmerjenosti -in doslednega uresničevanja tako začrtanega programa. Po zasedanju so si člani sveta ogledali našo tovarno. Ingo Paš V NOVEMBRU JE DOSEGLA Tkalnica najboljši rezultat REDUKCIJA V DOBAVI ELEKTRIČNEGA TOKA IN POMANJKANJE SUROVIN SO OVIRALE UTEČENO DELO. KLJUB VSEMU IZREDNI REZULTATI V PROIZVODNJI. OPOZORILO: IZDELUJMO VEC PRVOVRSTNIH IZDELKOV! Predilnica je dosegla slabši rezultat in mesečni plan izpolnila le s 77 %. Vzrok je v redukciji električnega toka, ko stroji za predenje višjih številk, glede na zaloge preje, niso obratovali. Poleg tega je bila dobava vlakna v novembru izredno slaba in je ostala predilnica na koncu meseca brez surovin. Sukančarna je mesečni plan dosegla 80,1 %, kar je celo bolje kot v oktobru. Vendar je bila tudi sukančarna prizadeta zaradi pomanjkanja elektrone energije. Za izvoz Nm 20/3 bombažne preje nismo delali, ker je zmanjkovalo Nm 20/l. Tkalnica je dober rezultat iz oktobra v november še izboljšala. Mesečni plan proizvodnje, merjen v 000 votkih, so dosegli 128,9 %, kar je najboljši letošnji rezultat. Pomanjkanje električnega toka obrat ni prizadelo in je izkoristil celotni razpoložljivi čas za obratovanje. Vsi zastoji zaradi redukcije toka so bili nadoknadeni z nočnim in nedeljskim delom. Boljši je tudi 11-mesečni rezultat dola. Plan v votkih za 11 mesecev je tkalnica dosegla s 116,2 % oziroma le za 16,2 % manj kot v letu 1972, ko je tkalnica delala v treh in delno celo v štirih izmenah. Količinsko je bila dobava preje dobra, primanjkovalo je le preje določenih barv Nm 34/2 leacril, predvsem za izdelavo artiklov iz kolekcije za leto 1974. Dobavili tudi niso 16/1 meraklon preje in 34/2 poliester, ki ga rabimo za izdelovanje zaves za naročnika JŽ. V produktivnosti na mo izvršeno uro smo novembra dosegli zelo dober rezultat in želimo tak nivo produktivnosti obdržati naprej. Vseeno moramo stremeti, da rezultat še izboljšamo, ker imamo za to pogoje, ki jih bomo z nabavo novih unifil strojev še izboljšali. Oplemenitilnica je mesečni plan izpolnila s 111,6 %, zato predvidevamo, da bo oplemenitilnica letni plan dosegla 100% ali ga celo presegla. Količina neodpravljene proizvodnje surovih tkanin — v MTT Maribor — nam omogoča predvideti takšen rezultat. V primerjavi s tkalnico ima oplemenitilnica boljši rezultat dela v letu 1973, zato lahko zaključimo, da je zaloga neopravljene proizvodnje manjša kot prejšnje leto. Konfekcijo pomanjkanje električne energije ni prizadelo. Delali so celo 1759 nadur, kar je 5,5% vseh opravljenih ur. Plan proizvodnje so v konfekciji dosegli 158,7 %, merjeno v norma urah, in je to eden najboljših letošnjih rezultatov. Poudariti moramo, da oddelek konfekcije v Pečah izboljšuje svoje delovne uspehe predvsem z večjo produktivnostjo. V Pečah so novembra izdelali 84.715 kosov raznih prtov in ser-vietov. V primerjavi z oktobrskim rezultatom so dosegli v oddelku za izdelovanje ponjav slab rezultat. Vzroka ne gre iskati v pomanjkanju naročil, ampak v odsotnosti delavcev iz oddelka, ki so ta čas na terenu popravljali ali montirali nove skladiščne objekte. To je povzročilo motnje v proizvodnji in to, o tem smo že pisali, spremlja oddelek konfekcije že več mesecev. Prisotno je, enostavno povedano, pomanjkanje moške delovne sile. Kolikor zadeve ne bomo uspeli urediti z zaposlitvijo novih delavcev, bomo morali poseči v notranjo organizacijo dela. Skrajšati moramo tudi dolge izdelavne roke, ker samo kvaliteta izdelkov ne zagotavlja več solidne prodaje, ampak je ta vse bolj odvisna od trajanja časa od naročila blaga do odpreme izdelka. Kvaliteta surovih dn adjustiranih tkanin je bila v novembru zopet slabša. Delno je kriva za to slabša kvaliteta Nm 10/l in Nm 18/1, malon šan-tung efektna preja in Nm 9/1 malon, katero nam je dobavil Tekstilni kombinat Strumica. Poglejmo, kateri naši artikli so pod kvalitetno ravnijo: ant.: 2114 v obeh širinah. Kvaliteta izdelavnega materiala je dobra. Proces izdelave artikla ni težak. Vseeno dosegamo le 86% 1. klase. Krivce za napake najdemo v tkalnioi in v oplemenitilnici v enakem razmerju. Z nabavo materiala jc vedno težje, cene so vsak dan višje, skratka, material je vedno dragocenejši, zato moramo z materiali skrbno ravnati in si prizadevati za proizvodnjo kar največ izdelkov I. kvalitete. Zavoljo redukcije električnega toka je bilo izpolnjevanje plana po posameznih proizvodnih obratih v novembru zelo različno. Zmanjševanje proizvodnje je bilo organizirano tako, da sta bila končni finančni rezultat oziroma prodaja čim manj prizadeta. Redukcijo toka sta zato najbolj občutila obrata predilnica in sukančarna. Drugi obrati so bili prizadeti samo zaradi slabše organiziranosti dela. Za konec tokrat še nekaj značilnih artiklov z navedbo kvalitete. Količina I. kvalitete je navedena v %. 2021 / 96 = 87,3 % 2114 =86 % 3203/160 = 84,8 % 3203/140 = 81,5 % 3204/120 = 81 % 3198/120 = 74,3 % 3198/150 = 80 % 3001/120 = 54,7% 3183/140 = 65,5 % 3161/120 = 84 % 3109/120 =91,3% 3114/130 =55,7% 3117/130 + 33 = 88,6% 3191/130 + 33 = 93 % h 3179/140 =79,2 % 3173/140 = 73 % Franc Jeraj Prijetno slovo za osemnajsterico Stisnimo pri slovesu roko in pozabimo na vse, kar bi v dolgih letih sodelovanja bilo lahko boljše. Nauk iz tega: na napakah se učimo! V petek H. decembra 1973 se je od devetnajstih povabljenim odzvalo vuoilu kar osemnajst gostov, ki so od pomladi dalje posamič ali v dvoje odšli v pokoj. Le dva med njimi sta bila v Jnduplati manj kakor 20 let, kar deset pa več kot 30 let. Na poslovilno slovesnost jih je po običaju povabil kolektiv, za sodelovanje in minulo delo pa jim je spregovoril direktor dipl. ing. Srečo Bergant. Med gostitelji so bili še predstavniki podjetja ter samoupravnih in družbenih organizacij. Direktor inženir Bergant sc je gostom opravičil za neljubo zamudo in za takojšnji povratek na delo, ker mu pač čas ravno ta dan ni dopuščal, da bi se dalj časa zadržal 2 našimi nekdanjimi sodelavci. Denarne nagrade in spominska darila so ob tej priliki prejeli Ivan DER2IC, Julka BALOH, Vinka RIIIAR, Franc NOVAK, Marija KRIVEC, Franc BOHORC, Ivana GALJOT, Ivan OVEN, Heda KLADNIK, Pavla HRI BAR, Marija 2UN, Nada ROJC, Franc..a LOŽAR, Marija POSAVEC, Marija PIRNAT, Matilda HRIBAR, Franc DIVJAK in Mara JERAJ ter Cilka KLEMENC iz ourata Restavracija in počitniški domovi Induplati. Med pogovorom z našimi upokojenci sem si zabeležil tri, ki so drugačni kot pripovedi ostalih. Poudariti pa velja, da je vsaka pripoved drugačna, krivulje življenjepisov sc razlikujejo in ljudje, ki so tc krivulje pisali tudi. S Hcdo Kladnik sva govorila o najbolj zanimivih dogodkih, ki sva si jih zapomnila, Heda med pripovedovanjem in jaz pri Poslušanju. Za moio sogovornico je pomenilo Pripovedovanje obujanje spominov na čas °d leta 1939 do jeseni 1973. Tovarišici Klad-nikovi je bila to prva in edina zaposlitev, zato sem si jo izbral in zapisal. Heda Kladnik Delo je nastopila pred 35 leti, nekega pomladnega dne. Bolj točno datuma ne ve več. Danes pogreša sodelavce, s katerimi je delila toliko let delo in čas. O ljudeh, ki nadaljujejo njeno delo ima najboljše mnenje. zdi se ji, da je bila z vsemi eno, kar Je odraz vživetja v vse, kar jc pomenilo nje no poklicno udejstvovanje. Cas, s katerim ie Prosto razpolagala, je delila med družino in Politično udejstvovanje. Zato jo najdemo prva leta po svoboditvi pri mnogih družbenopolitičnih delih medtem, ko se za šport Heda ni posebej zanimala. Za vse ni nihče. Pred koncem najinega razgovora sem ji zastavil še neobičajno vprašanje in to, kako ocenjuje današnjo mladino ob vzporejanju na mlade v času, ko je bila še sama najstnica. !n, verjemite, Heda sodi, da je mladina da- nes povsem enaka tisti iz njenih otroških let. Naglasila je, da nima pripomb na današnje ponašanje in navade mladine niti nima predloga, kje bi naj bila danes mladina drugačna. Za vse posebnosti ima opravičilo, ki bi se zbrano glasilo »bili so pač drugi pogoji ali so pogoji drugačni danes«. Prve dni upokojitve si je rezervirala za branje. Najbrze se bo ta rezerviram cas podaljšala. Odločila se je namreč, da pridejo sedaj na vrsto tudi knjige in ne le časniki in revije. V zameno za razgovor, pri katerem je bila aktivnejša, izpolnjujem naročilo, ki ga je naslovila na nekdanje sodelavke in sodelavce. skratka na kolektiv Induplati. Vse najboljše želim vsem. je rekla tovarišica Hladnikova in zaključila z dobrimi željami za novo leto 1974. Franc Divjak je bil med odhajajočimi tudi Franc Divjak. Na vprašanje, kako in pri kom je začel z delom v tovarni je dejal, da ga je sprejel tovariš Re bernik, delo pa je dobil v prcdpredilnici pri mojstru (sedaj že pokojnem) Johanu Koncilju. Skoraj tri desetletja jc vdihoval prah trdih vlaken, ki so nekoč predstavljale osnovno surovino za izdelke tovarne. Skupaj z mokro jc bila predpredilnica najbolj neljub kraj, okrog katerega so naredili ovinek vsi, ki so to lahko. Po zamenjavi surovin in tehnološkega postopka je Divjak delal več let v oddelku za krojenje in šivanje ponjav. Tovariš Franc Divjak od doma do svojega delovnega mesta ni imel daleč. Stanoval je, in še stanuje, v Zgornjih Jaršah takoj na drugi strani industrijskega tira. Kratka pot do delovnega mesta in navdušenje za obdelovanje vrta je bilo dobro nadomestilo za slabe pogoje pri delu v tovarni. Njegov videz nam to potrjuje. Z osebnimi dohodki je bil še kar zadovoljen čeprav bi se tudi večji plači ne protivil. S posamezniki, ki so postali in ostali v ožjem krogu znancev se poslavlja od Vavpotiča, od Kobilice in drugih in želi, da bi srečno delali naprej in tudi oni prišli do pokojnine. Moj tretji sogovornik je bil Ivan Oven. Izbral sem si ga zato, ker je bil član prvega delavskega sveta v Induplati leta 1951. Takrat je delavskemu svetu, ki je štel 30 članov, načeloval Franc Bcrnot,- od članov se še spominja Fariča, Pavloviča. Mlekuža, Koncilja in drugih. O tem piše podrobno v knjigi 30 let Induplati, ki jc izšla v založbi podjetja leta 1953. O prvih sestankih samo-upravljalccv in njihovih odločitvah sodi, da je bilo to pionirsko delo, brez potrebnih izkušenj. Manjkalo jc znanje in zaupanje v delavsko samoupravljanje. Dandanes smo s tem že daleč četudi z vsem še vedn.i nismo Po 31. letih dela v Induplati zadovoljni in to najsodobnejšo obliko upravljanja, po neposrednih proizvajalcih, še vedno razvijamo in oblikujemo. Tovariš Oven je delal v kleti predpredilnice, kjer jc pripravljal mešanice. Spominjam se. da ga včasih skozi prah sploh nismo mogli videti čeprav je bil le nekaj korakov od nas. Skrajno nezdravo delo je načelo njegovo zdravje in pred leti jc moral na zdravljenje. Po zdravljenju, in sedanji upokojitvi, se lahko upravičeno nadejamo, da se bomo še v deli na vsakoletnih srečanjih z upokojenci. Ivan Oven Ivan Oven je prišel prvič v Jarše, ko je dobil delo pri gradnji predilnice. »Bilo je leta 1937, začeli pa smo z zakoličevanjem gradbišča in prvimi izkopi. Vodil nas je mojster Battelino, podjetje pa se je imenovalo Obnova. Po dveletni prekinitvi dela sem se vrnil na delo v Induplati. Tudi tokrat sem bil graditelj, le pri drugem podjetju. Delal sem do leta 1941 — pri mojstru Rihtarju — potem sem moral k vojakom. Kmalu sem prišel v ujetništvo a še hitreje mi je uspelo ubežati iz ujetništva in se vrniti domov.« Kljub težkemu delu je bil Oven vesel in zadovoljen, kadar je izvršil zahtevami delo dobro in bil zato celo od obratovodje pohvaljen. Prijetni so mu tudi spomini na prva povojna leta, ko »smo« tekmovali, kdo bo dosegel večji delovni učinek. Takrat, že dolgo je od tedaj, so nam med tekmovanjem delili čaj, mi pa smo med delom peli od veselja, da delamo v svobodi in z novimi uspehi krajšamo pot do zacelitve v vojni pridobljenih ran. Nekega takšnega tekmovalnega dne, bila je nedelja in prostih sobot sploh poznali nismo, so nas po delu povabili na skupno kosilo v dvorano. Ja, pravi Oven, to so bili lepi časi. Lepi za takratne razmere. Da mi tovariš Oven ni pripovedoval pravljice potrjuje odlikovanje, s katerim ga je družba odlikovala za požrtvovalno delo. Dobil je medaljo dela. Po mnogih letih mu gre za to priznanje ponovna čestitka. V imenu vsega kolektiva za katerega je tako prizadevno delal. Enako kot pri prvih dveh sc jc tudi ta razgovor končal s sporočilom kolektivu z dobrimi željami za nadaljnji tehnični napredek in za zdravo in zadovoljno novo leto 1974. Za dodatek navajam še nekaj misli, ki sem jih slišal ta dan. Ena takh je, da si je nekdo tekom dolgih let zaslužil priznanje v obliki odlikovanja, pa so ga prezrli. Ni mu sicer žal za čas porabljenega za skupno in družbeno-politično delo ampak za priznanje, ki so ga takrat dobili drugi. Nekdo je pripomnil, da nas tehnični napredek potiska v odtujevanje in za človeške, medsebojne odnose skoraj ne ostaja časa. Slišal sem tudi pikro pripombo, da vidimo vsak uspeh le v materialnih dobrinah. Morda so to drobne pripombe, ki pa opozarjajo, da smo družba ljudi, ki gradi svojo prihodnost na skupnih, demokratičnih osnovah. Na to ne pozabimo in ne na ljudi. ki jih velja nagraditi oziroma pohvaliti že sredi njihove aktivne delovne dobe. Za konec sc zahvaljujemo našim upokojencem za čestitke ob novem letu z enako željo, da bi zdravi in zadovoljni uživali zasluženi pokoj. Lipovšek Obiskali so nas turisti iz Sovjetske zveze Zanimivosti z Velike planine Od upravljalcev žičnic in hotela na Veliki planini smo prejeli tole obvestilo, ki bo zanimivo za smučarje in druge obiskovalce belih strmin in našega doma na Veliki oziroma na Mali planini: • Sredi decembra 1973 so zaključili I, fazo izgradnje smučarskih naprav na Veliki planini, tako da so sedaj na voljo nihalka (gondola) in sedežnica ter 4 smučarske vlečnice s skupno kapaciteto 4.000 smučarjev na uro. S Na smučiščih, kjer so žičnice, so tudi bifeji, kjer prodajajo topla in hladna jedila in pijače. • Smučarske proge so urejene in je močno smučanje že, če je snega vsaj 30 do 50 cm. Skupna dolžina smučarskih prog je okrog 7 km. • Na spodnji postaji gondolske žičnice v dolini Kamniške Bistrice je urejen nov parkirni prostor za 200 avto-avtomobilov. Skupaj s prejšnjim parkirnim prostorom je sedaj prostora za okrog 400 avtomobilov. • Za teptanje smučarskih prog imajo sedaj še en teptalni stroj znamke ratrac, zato zagotavljajo, da bodo vse proge vedno primerno urejene. • Smučanje ob žičnicah in vlečnicah na Veliki planini bo mogoče samo z nakupom dnevne karte, ki velja ob delavnikih 25,00 dan, ob sobotah in nedeljah pa 40,00 din. Otroci do 10. leta plačajo vedno le 25,00 din. S temi voznimi kartami (obesite si jih okrog vratu) je plačana uporaba nihalke in sedežnice ob prihodu in odhodu ter uporaba sedežnice in vlečnic za neomejeno število voženj med smučanjem. S Z nakupom običajne povratne karte za vožnjo z nihalko in sedežnico do Zelenega mba in nazaj za 15,00 din, .otroci za 10,00 din, se lahko peljete na tej relaciji le enkrat in za smučanje ni uporabno. • Nihalka (gondola) obratuje kot vedno od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Vozi vsako polno uro, če pa je smučarjev-turistov več, tudi med tem časom. • Obratovalni čas sedežnice od Šimnovca do Zelenega roba je 10 minut čez vsako polno uro. Ce je na progi dovolj smučarjev, obratuje sedežnica neprekinjeno od 9. do 16. ure. Enak delovni čas imajo tudi vse smučarske vlečnice. • Pripravljajo tudi varstvo za otroke zato, da bi se lahko njihovi starši med tem brezskrbno smučali. • Na Šimnovcu posluje izposojevalnica smučarske opreme. S Povedali so nam, da je SMU-ČARSKO-ŽIČNIŠKI SISTEM NA VELIKI PLANINI NAJCENEJŠI V SLOVENIJI. V decembru so nas dvakrat obiskali turisti iz SZ. V prvi .skupini je bilo 70 turistov, ki so bili iz različnih krajev SZ, drugo skupino pa je sestavljajo 35 turistov iz Leingrada. Gostje so si z velikim zanimanjem ogledali posamezne obrate, najbolj pa so se navdušili nad končnimi izdelki v konfekciji, saj lepo zapakirani prti in garniture nudijo ros lep pogled. Posebna novost zanje pa je bila tudi zračna hala. Po ogledu tovarne so izrazili željo, da bi si še radi ogledali naše kegljišče, saj pri njih avtomatskega kegljišča ne poznajo. Z navdušenjem je skoraj vsak iz skupine podrl .nekaj kegljev, eden več, drugi manj, kakor je pač kdo imel srečo. Kasneje so v pogovoru zastavili več vprašanj. Zanimala jih je organizacija podjetja, od kje dobivamo surovine, kam izvažamo naše Izdelke in od kje so naši stroji? Naslednje vprašanje se je glasilo, kakšni so naši povprečni osebni dohodki, kakšna -so .nadomestila za bolniški stalež, kaj sploh predstavlja osebni dohodek posameznika (norma, dodatek na storilnost itd.)? To vprašanje so zastavili, ker so si med ogledom konfekcije ogledali oglasno desko, na kateri je bil razobešen spisek vseh OD za mesec november. Zanimalo jih je še, koliko časa traja porodniški dopust, kako je urejeno otroško varstvo, prehrana zaposlenih, kako je preskrbljeno za ceneno letovanje naših delavcev, zaščita delavca pri delu glede varnega dela itd. Še in še bi radi spraševali, vendar je predvideni čas hitro potekel in morali smo se posloviti. Ob .slovesu so nam vsem zaželeli srečno in uspešno leto 1974 in novih delovnih uspehov. Marica Jerman VV>X\XXXXWSX>X>>X>X>X>>>XNXNXXX>X\X\XSX\\>>X>XXXXX>vXXXX\X>>>>XXS>XXXXXNXXXXXX>XX\>XX\\XXXVXXV\V>XSX>XNXSXVSXN>XSX>X>XNX>XVNXVNXSX>X>XVNX>XX>XNX>NXSXVNXSXNXV>X>X<>^>>XXXX\X>>X>XSX>>XNXXNX Fizkulturniki so obljubili obnoviti delo Po nekajletnem premoru so se jar-ški flizkuliturniki zbrali in sklenili obnoviti delio. Načrti niso veliki, zato pa tembolj obetavni. Za predsednika so soglasno izvolili dipl. ing. Sreča Berganta. V petek popoldne, 14. decembra, so se v Zgornjih Jaršah zbrali fizkulturniki in ljubitelji rekreativnega športa. Izrednemu občnemu zboru je predsedoval inženir Janko Ukmar in v uvodnih besedah pojasnil, da je sklican zbor na pobudo vseh tistih, ki bi radi ponovno delovanje TVD Partizana Jarše, kot ga poznamo iz prejšnjih let. »Za razpravo rabimo poročila,« je rekel predsednik in nadaljeval: »Poročil ni, ker že dolgo ni poročevalcev. Dobro je stalno delovala le sekcija kegljačev in zadovoljivo sekcija strelcev. v okviru prireditev kolektiva Induplati so bili občasno uspešni tudi smučarji in atleti na poletnih igrah v Počastitev 50-letnice Induplati.« O denarnih zadevah je podala poročilo tovarišica Danica Bleje. Njeno, časovno precej obsežno poročilo pravi, da je imelo društvo v šestih letih in Pol 38.385 din dohodkov in nekaj več kot 30.000 din izdatkov. Saldo, ki izhaja iz te računice, je 7.965,71 din. Za nadzorni odbor društva je poročala tovarišica Andromakova in pripomnila, da nimajo pomislekov na blagajniško Poslovanje, medtem ko drugod, zavoljo znanih okoliščin niso delovali, zato tudi napak niso delali. V improvizirani razpravi je bilo na-glašeno, naj se društvo, ki ima dovolj Privržencev, omeji na začetku na nadaljevanje dela oziroma na poživitev teh panog: kegljanje, strelstvo, namizni tenis, mali nogomet, smučanje in na telovadbo. Le-to naj bi organizirali za cicibane in pionirje. S tehtno uvodno mislijo je v razpravo posegel direktor Induplati inže-nir Bergant in rekel: »Oživljamo dva rekreacijska centra v neposredni bliži-°i- Prvega v vasi Preserje in drugega v tovarni Induplati. Sodim, da moramo težiti k združitvi teh dveh centrov, ki *mata enake cilje in iste ljudi (pretež-n°) v svojih vrstah. Tu smo, da oblikujemo in organiziramo rekreativni šport in pri tem izkoristimo prostore hi sredstva, ki jih imamo na voljo. Zato sem prepričan, da bomo nalogo dosegli le v obnovljenem društvu Partizan, ki rabi za svoj obstoj zaledje, ki je za omenjenega isto.« Z decembrskega občnega zbora TVD S kratkim pozdravom je v razpravi sodeloval tudi tovariš Stane Skok iz Domžal, kateremu je družba zaupala sodelovanje v vodstvu telesne kulture v občini. Poudaril je, da smo na osnovi ustavnih amandmajev odprli nov list tudi v razvoju fizkulture, ki temelji sedaj izključno na medsebojnih dogovorih in na sporazumevanju. Takšno je sedaj tudi financiranje, ki tesneje kot doslej združuje plačnika in izvajalca fizkulturnih vaj in prireditev. Tovariš Skok je pojasnil predlagani način financiranja iz participacije na OD in o načinu delitve zbranih sredstev. ODBOR »TVD PARTIZAN« JARŠE izvoljen na občnem zboru 14. decembra 1973 Upravni odbor: Predsednik Podpredsednik Tajnik Blagajnik Načelnik Načelnica Člani: Bergant Srečo, dipl. ing. Lipovšek Otmar Odar M alka Bleje Danica Zupan Marjan Požar Mija Zabukovec Lado, ing. Cesnik Jože predstavnik osnovne šole Radomlje Nadzorni odbor: Predsenik Rebernik Franc Člana: Vida Andromako Branko Novak, dipl. ing. Častno razsodišče a Predsednik Paš Ingo, dipl. iur. Člana: Mira Kavčič Miro Simič Gospodar društva: Lenčka Gerbec in Lado Hočevar Jože Česnik je nadaljeval razpravo z orisom dela na terenu Preserje, kjer so po otvoritvi nove telovadnice pri osnovni šoli Radomlje pričeli gojiti rekreativno telovadbo za moške in za ženske. V kratkem času so zaživele še sekcije za košarko, za odbojko in za nogomet, kar zagotavlja hiter razvoj športa in fizkulture v tem delu občine. Vsekakor pa je treba težiti k združitvi dela s TVD Partizanom Jarše ob ustrezni obliki sodelovanja. Naslednji diskutant je bil Franc Majdič, ki je navzočim predlagal, naj bi pri volitvah v odbor izbrali tovariša Marjana Zupana. Boljši in prožnejši načelnik bi bil Zupan, je naglasil in nadaljeval, da se s tem ne odpoveduje delu v društvu, da ga pa dislokacija sili v takšno odločitev. Novi predsednik tovariš Bergant je obljubil sodelovanje in prevzem vodstva vse do vzpostavitve normalnih pogojev za delo. Taka obljuba in iz takšnega mesta pa zagotavlja, da bo društvo zopet zaživelo v polnem obsegu in z vidnimi uspeh' pri tekmovalnih nastopih. Preuranjeno je govoriti o sodobni reklami za pozornost pri delu društva, vsekakor pa bo o delovnih načrtih in o tekmovalnih rezultatih spremljal delo društva list Konoplan. Tudi to je neko zagotovilo, da delo društva ne bo ostalo nepoznano. Zdravstvohik i Marija Šiška, dr. med. Lipovšek Članice našega kolektiva iz Peč V NOVEMBRU ENAKI OSEBNI DOHODKI X. ObSŠI - Domžale - 73 Induplati - ekipni prvak V letu 1973 so dosegle ekipe Induplati velik uspeh. Osvojili so od 22 sodelujočih ekip 1. mesto v skupni uvrstitvi na jubilejnih X. SŠI Domžale 73, in OSVOJILI PREHODNI POKAL. V vseh devetih športnih panogah, v moški in ženski konkurenci, so bili najbolj množično zastopani. Za lansko tekmovanje v občinskem merilu so se res najbolje pripravili, tako da ta pokal ne pomeni slučajni uspeh, temveč organizirano delo komisije za šport in rekreacijo. Do sedaj so sodelovali na vseh SŠI občine Domžale, v končnem plasmaju so bili vedno nekje v sredini, razen na IX. SŠI — 72, ko se je že pokazal napredek in so osvojili 4. mesto v skupni razvrstitvi sodelujočih ekip. VIŠINA VREDNOSTI TOČKE ZA MESEC NOVEMBER JE OSTALA NEIZPREMENJENA, IN SICER 0,0169 DIN Dodatna merila za mesec november so bila izplačana po oddelkih: oddelek dodatno merilo november 1973 vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po Pravilniku vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po Pravilniku R-D-Z 13% R-D 15% Povprečno izplačani osebni dohodek za celotno podjetje v mesecu novembru je znašal 2.258,66 din. Povprečni OD se je napram mesecu oktobru povečal za ca. 250.— din. Povečanje gre na račun zvišanja točk na vseh delovnih mestih, in sicer za 60. Prikaz osebnih dohodkov po oddelkih, najnižji — najvišji, je naslednji: predil. tkal. oplem. konfek. vzdržev. uprava najnižji 1292,20 1652,56 1752,22 1466,92 1599,78 1698,06 na j višji 4528,16 4457,18 4300,66 4280,64 5006,82 6728,54 »Razen udeležbe na SŠI smo lansko leto izvedli veliko tekmovanj v okviru 50-letnice Induplati — ekipna med-obratna tekmovanja (izredno zanimanje) in razna tekmovanja s sosednjimi podjetji. V najlepšem spominu pa nam ostaja tekmovanje v čast 50 let Induplati, ki smo ga organizirali 8. septembra in povabili k sodelovanju: Stol Kamnik, Dekorativno iz Ljubljane in BPT Tržič. Nastopilo je 200 tekmovalcev. Vse sodelujoče ekipe so bile prijetno presenečene in so pohvalile našo zelo dobro organizacijo tega tekmovanja. V lanskem letu smo organizirali tudi vzpon na Grintovec. Akcija je še kar dobro uspela, saj se je po večletnem premoru takšnih obiskov v planine udeležilo vzpona na najvišji vrh Kamniških planin 27 članov našega kolektiva. Na prijetnem planinskem večeru v koči na Kokrškem sedlu smo se dogovorili, da tudi v bodoče organiziramo podobne izlete. Nisem navedel vseh dejavnosti naše komisije za šport in rekreacijo. To je le nekaj glavnih. V letošnjem letu si želimo čim več prijetnih športnih srečanj in nadaljnjega napredka na področju športne rekreacije. Našim članicam in članom prisrčno čestitamo k uspehom v letu 1973 ter vabimo člane našega kolektiva k sodelovanju.« Franc Majdič V oddelku predilnica je osebni dohodek v enem primeru tako nizek zaradi vstopa novinke z izplačilom 80 % ocene delovnega mesta. POSTANI TUDI Tl AKTIVNI ŠPORTNIK Vera Habjan Medobratno tekmovanje ob proslavi 50-letnice Induplati Lep uspeh ekip — Uprave — v kegljanju Naša komisija za šport in rekreacijo je organizirala v mesecu novembru — ekipna tekmovanja v kegljanju v moški konkurenci 6 X 100. v ženski 6 X 50 lučajev. Nastopili so v moški skupini ekipno: Uprava, Vzdrževanje, Konfekcija, Tkalnica in Izven-industrijski obrati. V ženski skupini: Uprava in Konfekcija ter samo 2 tekmovalki iz Tkalnice (kje je naša mladina in tudi starejši bi se lahko malo razvedrili). Obvestila iz kadrovske službe Vstopi : 1. Potokar Mitja, pravni referent, vstopil 3. 12. 1973. 2. Kurmanšek Roman, stroj, inženir, vstopil 3. 12. 1973. 3. Pogačar Sonja, šivilja, vstopila 3. 12. 1973. 4. Rems Ivana, del. v konfekciji, vstopila 3. 12. 1973. 5. Podbevšek Marija, del. v konf., vstopila 6. 12. 1973. 6. Kuhar Tatjana, del. v konf., vstopila 8. 12. 1973. 7. Lipovšek Otmar, ref. za informiranje, vstopil 17. 12. 1973. 8. Bužimkič Šefik, del. v cer. oddelku, vstopil 19. 12. 1973. 9. Zrim Zdenka, del. v konf., vstopila 19. 12. 1973. 10. Tavčar Jožefa, del. v konf., vstopila 19. 12. 1973. 11. Maravič Nenad, del. v konf., vstopil 20. 12. 1973. 12. Vidovič Desanka, del. v konf., Vstopila 24. 12. 1973. Izstopi : 1. Hribar Pavla, tkalka, izstopila 8. 12. 1973. 2. Hrnčič Hasan, čist. strojev, izstopil 18. 12. 1973. 3. Žun Marija, tkalka, upokojena 31. 12. 1973. 4. Pirnat Marija, del. v odd. kov. konst., upokojena 31. 12. 1973. 5. Ložar Francka, tkalka, upokojena 31. 12. 1973. 6. Posavec Marija, previjalka, upokojena 31. 12. 1973. 7. Kralj Dana, čist. prostorov, izstopila 31. 12. 1973. POROČIL SE JE: Veršnik Rudi, EOP. Končna uvrstitev ekip: Moški 6 X 100 lučajev: kegljev 1. Uprava 2087 2. Vzdrževanje 2012 3. Konfekcija 1848 4. Izven ind. obrati 1809 5. Tkalnica 1717 Končna uvrstitev ekip: Zenske 6 X 50 lučajev kegljev 1. Uprava 870 2. Konfekcija 592 3. Tkalnica 178 (samo 2 tekmovalki) Rezultati posamezno — moški 100 lučajev kegljev 1. Pavlič Tone 385 2. Križman Oto 379 3. Zupan Marjan 363 Zupan Brane 361, Andromako Dane 358, Markovič Dragan 353, Limoni Janez 349, Zabukovec Lado 348, Bergant Srečo 347, Majdič Franc 339, Sešek Ivo 338, Prenar Jože 338, Gabrič Justin 335, Hafner Pavle 335, Jemec Janez 332, Bulič Miha 331, Rode Stane 313, Hafner Janez 309. Rebernik Franc 308, Vod-lan Franc 297, Doma Avgust 297, Repnik Lojze 292, Sare Zdravko 286, Urbanija Viktor 283, Stanisavljevič Angela 275, Cerar Minka 261, Sare Drago 251, Klemenc Franc 242, Hribovšek Slavko 237, Hren Tone 231. Rezultati posamezno — ženske so lučajev kegljev 1. Požar Mija 190 2. Grbec Slavi 157 3. Gorjup Marija 143 Kavčič Mira 135. Peršin Minka 133, Zajec Fanika 112, Kranjc Zdenka 109, Vesle Marija 104, Slapar Ančka 103, Dojčev Francka 95, Lipovšek Marija 87, Juhant Monika 83, Ki-selak Marija 83. Želimo čimveč takih športnih srečanj tudi v bodoče in Vas, ki se še niste vključili v športno rekreacijo vabimo, da se udeležite prijetnih športnih in rekreacijskih srečanj. Majdič F. ZAHVALA Ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi skrbnega in ljubečega očeta in moža ALOJZA ZALOKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sodelavcem za izkazano sočustvovanje in ostalo pomoč, ki nam je bila nudena v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudii za darovano cvetje, kakor tudi vsem, ki so našega najdražjega očita spremili na njegovi zadnji poti. Neutolažljive žena Dragica s hčerkami Vilmo, Mirando in Anito ZAHVALA Vsem sodelavkam v težki konfekciji se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, ki ste mi jo nudile ob smrti moje drage mame. Vsem še enkrat najlepša hvala. Hčerka Milka Slevec ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame MARIJE GROŠELJ se sodelavcem in sodelavkam iz čistilnice blaga lepo zahvaljujem za izraze sožalja, za cvetje in za denarno pomoč, s katero ste mi v tej težki situaciji pomagali. Hčerka Marija Svetlin z družino ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža in skrbnega očka JANEZA DOLINARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam konfekcije za pomoč ter dr. Šiški in tovarišici Škrinjarjevi za bodrilne besede v težkih trenutkih. Žalujoča Marija Dolinar IZ UREDNIŠTVA IZID ŽREBANJA NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Do 25. decembra vključno je v uredništvu oddalo rešitev novoletne nagradne križanke 110 reševalcev. Po odločitvi, da se v zameno za visoke nagrade podeli več nagrad v enaki vrednosti, smo v sredo, 26. decembra ob 12.30 uri izžrebali za nagrade naslednje reševalce: 1. nagrado v znesku 250.— din prejme Danijel ANDROMAKO, teh. služba 2. nagrado v znesku 150.— prejme Anastazija KURALT, razvojni oddelek 3. nagrado v znesku 100.— din prejme Ani BERK iz predilnice 4. nagrado v znesku 50.— din prejme Majda VRHOVNIK, prodaj. Induplati 5. nagrado v znesku 50.— din prejme Vera HABJAN, kadr. soc. služba Izžrebani reševalci novoletne križanke lahko dvignejo svoje nagrade v glavni blagajni podjetja od 16. januarja do konca januarja 1974. REŠITEV KRIŽANKE: PELOPONEZ, ABESINIJA, LOPATA. P, MLAKA. MOL, RAI, AGENDA, MOLITEV, O. OLEAT, IPAVEC, SHIRAN, A, OLTAR. AKA, SANJE, CEV, EREMIT, ENA, EMIRAT, SOMRAK, AN, NEJASNO, S, AFRIKA, NAFTA, STO, REZEK, Pl, AO, STALNOST, S. AT, ER-SKIN, AD, OCI, RIAL. TRK, ATI, KUM, ALMANAH, AGATA, ME, GNU, PLASTIKA, INN, VILA, INA, LA, ABA, ACETON, DVER, LATA, JATAK, NEON, KORAN. Izdaja v 1000 Izvodih delovna organizacija tovarne INDUPLATI JARŠE. Odgovorni urednik Otmar LIPOVŠEK. Člani uredniškega odbora: Slavi GERBEC, ing. Jože KLESNIK, Cilka MRDZENOVIC, dipl. Ing. Branko NOVAK, dipl. Ing. Avgust OREHEK, dipl. iur. Ingo PAS, dipl. "*g. Janez PEZDIR, dipl. Ing. Boža POGAČNIK, Ivo SESEK, Majda ŠKRINJAR, ing. Janko UKMAR In ing. Lado ZABUKOVEC. — V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti, direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OO ZK, predsednik mladinske organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani. KRIŽANKA (ni nagradna) 3FSTAVIL: TULI 7 6L/04U O PORTU - Niz. ma GL. MESTO NORVEŠKE a Drči KRIŽ URŠULA ANDERS J 3LCPA VDANOST DOMIŠLJIJA JUŽNI AMERIKI NASPROTNO OD STA1L OSEBNI ZAIMEK MESTO POD FRUŠKO SRSSKO M. IME MESTO V DALMACIJA SLCVfNSK/ TEDNIK. JAJČNIK TROPSKA RASTLINA AKTINJ ELEMENT PLETENJA i Mr PESNIKA GRUDNA VPRAŠAL. PIRHA VŽIGALNIKOV ANTOkJ AŠKERC NTZOZFM. NOGOMETNI KLUD. GL. MESTO SZ REKA V EGIPTU OSEM IZ. USUJE DEL TENIŠKI IGU E POKRAJINA V INDOtONI irALjANSK/ PESNIK ŠVEDSKI DIPLOMAT EGIPČANSKI BOS NAKIT S SLIKO ObJOlJE MUSKI E EDUARV KAZALNI ZAIMEK. DAJANJE KOMPLIM. METODA RAZISKAVE topil MAČK POVRŠINSKA MERA GOZDNI Sro%r POSPEŠEK. IME PISATELJA CANKARJA PCO&bNA VOJAŠKA PRIREDITEV V.ENEVV EDWART> REDKA VRVI NA LJUDSKA TEHNIKA IME PEVCA MATTINA AKCENT VRSTA Žuželke VERDIJEVA URADNI SPIS MESTO NA UHVATSKFH DUŠIK IT. tovarna GLA risiIka HJ.EŽA NCV/tONA MESTO ?0D URALOM RAZLIČNA SAMOSL. HVALNICA MESTO v JUŽNI T RANCI JI SAM o c. L A VANIEU IMMANUEL KANT IVAN TAVČAR. HA AMERICA vesoljska AGENCIJA