Andrej Zorčič Dejan Ogrine« Strme smučine Andrej Zorčič in Dejan Ogrinec e s t 7<9|6 •^z/crss') iLoo^ o 3 ošl Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-596/91 mb z dne 21. 10. 1991 je ta vodnik oproščen davka na promet proizvodov. Za interno uporabo © 1991 Andrej Zorčič in Dejan Ogrinec Razmnoževanje, izposojanje ali predvajanje vsebine ali njenega dela v komercialne namene je dovoljeno le s pisnim pooblastilom avtorjev. u Uvod V zadnjih dveh desetletjih se je v Alpah močno razmahnilo smučanje po strmih stenah in grapah. Tudi pri nas nismo veliko zaostali, kljub temu da se je s tovrstnim smučanjem načrtno ukvarjala le peščica navdušencev, predvsem iz vrst alpinistov. Presmučana je bila vrsta sten in grap doma, pa tudi na tujem. Pojav bi lahko označili predvsem kot dvig kvalitetne ravni tur¬ nega smučanja, brez ostrega ločevanja na ekstremno in turno smučanje, saj gre v bistvu za isto dejavnost — smučanje v prvobitni gorski naravi. Knjižico lahko v grobem razdelimo na dva dela. V prvem delu so osnovni napotki, kako se smučarske ture lotiti, ki pa seveda sami po sebi še niso jamstvo za uspeh, in kratek oris razvoja te zvrsti alpinizma. Drugi del sestavljajo opisi in skice petdesetih izbranih smučarskih tur različnih težav. To predstavlja približno četrtino do sedaj opravljenih spustov v Sloveniji, seveda, če ne štejemo smukov prve in druge težavnostne stopnje. Teh tukaj nisva opisovala, saj sta to že davno storila Ciril Praček in Miro Črnivec v vodniku TURNI SMUKI, ki je leta 1985 doživel že drugo izdajo. Večino opisanih tur sva presmučala tudi sama, izbor smeri je bil povsem subjektiven, vseeno pa sva se trudila, da bi z opisi zajela celoten slovenski gorski svet. Upava, da nama bo bralec odpustil morebitne napake, saj sva knjižico napisala predvsem iz ljubezni do smučanja in gora in to z najboljšimi nameni. Za pomoč pri izbiranju opisov posameznih tur se zahvaljujeva: Borutu Črnivcu, Davu Karničarju, Andreju Karničarju, Luki Karničarju, Janku Oprešniku, Franciju Savencu, Andreju Terčelju in Iztoku Tomazinu. Avtorja Vsebina Turno smučanje — osnova za zahtevnejše spuste na smučeh 1 Smučanje po strmih grapah in stenah 6 Zgodovina ekstremnega smučanja 12 Razvoj našega ekstremnega smučanja 16 Opisi izbranih smučarskih tur 20 Planica.21 Kranjska Gora.24 Martuljek.27 Mojstrana. 29 Bohinj. 34 Bovec.40 Tržič.43 Jezersko.47 Kamniška Bistrica.52 Logarska dolina.55 iv rnp v ♦ JLurno smučanje osnova za zahtevnejše spuste na smučeh v senci gora se bo v prebujajočem jutru začel dolg in naporen dan. Od T prvih sončnih žarkov obsijan sneg te vabi, da se podaš na strmi in utrudljivi vzpon. In kakšno veselje seje s prijatelji znajti v tej surovi in obenem neskončno lepi naravi. Snežni kristalčki pokajo pod smučmi, ko loviš svoj ritem vzpona. Med vzponom vsak po svoje uživa v gorski tišini, z mislimi se predaja čarobni gorski naravi: zasnežene smreke, sence na jasah, igra svetlobe na snegu in višje gori beli vrhovi, ki se izgubljajo v sinjini. Počasi se približuješ svojemu današnjemu ciju: lepemu sedlu ali vrhu, ki se blešči na nebu. Prihod na vrh je uspeh, po drugi strani pa tudi velika nagrada. Po postanku in okrepčilu pride na vrsto trenutek spusta. Na severnih pobočjih je sneg prhek, lepši pa je na južnih, saj je tam sneg osrenjen, z drugimi besedami, idealen za smučanje. Spust je zaključek vzpona in če si turo uspešno opravil, so za teboj ostale vijugaste sledi, ki sijih zapisal v sneg s svojim srcem in nogami. * * * Seveda pa ni vedno tako. Smučar ima svoje želje, gora pa mu na njih muhasto odgovarja: vreme se lahko spremeni, sneg postane težji, napor pri vzponu se stopnjuje in smuka postane kazen. Potrebna je čimboljša tehnika vzpona in smučanja, če hočeš turo uspešno končati. Nekateri sanjajo o bolj športnem, ekstremnem spustu z gore. Prav turno smučanje je eden od predpogojev, osnova za drznejše podvige. Vzpon po smeri spusta je skoraj neizogiben, trud pa je poplačan s poznavanjem terena, kar je seveda za uspešen konec zelo zaželjeno. Pod grapo smučar postane alpinist, opremljen s cepinom in derezami, s smučmi na nahrbtniku. S pogledom, uperjenim v snežno pobočje, že misli na smučanje. Vsekakor pa naj gredo vsakomur svoje smuči glede na njegove zmožnosti. Oprema Obleka: Obleka turnega smučarja mora biti predvsem dovolj kvalitetna in lahka, česar pa danes ni težko najti. Kvaliteta in material sta odvisna od vsakega posameznika. Smuči: Danes imaš na izbiro veliko modelov. Prve so posebne smuči za turno smuko, ki so zelo dobro prirejene zahtevam smučarja v gorah. Vendar večkrat ne najdeš dovolj dolgih in trdih smuči, tako da se nekateri smučarji raje odločijo za običajne, ki pa niso dosti težje, saj je teža odvisna predvsem od smučarskih vezi. Karkoli že izbereš, izberi smuči, ki so primerne za vožnjo izven urejenih smučišč. 2 Vezi: Vezi turnih smučarjev morajo biti lahke, enostavne, dobro morajo držati čevelj pri obremenitvah, da so vame in da se pri smučanju ne odpirajo. Izogibaj se kompliciranih modelov! Pri zahtevnejših strmih spustih lahko za vzpon uporabljaš posebne vložke, ki jih pritrdiš v običajne smučarske vezi. Le-ti ti omogočajo dviganje pet in hojo pri vzponu pod grapo ali steno. Seveda je ta kombinacija neprimerno težja od običajnih vezi za turno smuko, zelo prav pa ti pride pri spustu na strmem terenu. Čevlji: Ti povzročajo največ problemov. Biti morajo udobni in precizni obenem. Nekateri najraje obujejo običajne čevlje za alpsko smučanje. Večina se raje odloči za posebne čevlje za turno smuko, ki so za to prirejeni, to pomeni, da imajo posebno nastavitevza vzpon in za spust. Važno je predvsem, da te v čevljih ne zebe in da so dovolj udobni. Palice: Palice so lahko običajne ali pa zložljive. Pomembne so predvsem dovolj velike krpljice, da se v svežem snegu ne udirajo pretirano. Kože: Za vzpone se že dolgo uporabljajo sintetične samolepilne kože. Predvsem jih moraš pravilno vzdrževati. Hrani jih v suhem in toplem prostoru. Srenači: So lahko zelo uporabni. Uporabljaš jih na trdem terenu, samo¬ stojno ali v kombinaciji s kožami. Alpinistična oprema: Taje v veliki meri odvisna od ture, ki si jo izbereš in od razmer v gorah. Običajno so to dereze in cepin. Če pa je tura zahtevnejša ali imaš opravka z ledenikom je to lahko še: vrv, ledno kladivo, čelada, plezalni pas, dve pomožni vrvici, vponke, ledni vijaki. Toda, če te opreme ne znaš uporabljati, je lahko tudi nevarna. Če nisi alpinist, se tega naučiš v alpinističnih šolah — tečajih. Ostala oprema: Nahrbtnik naj bo udoben za nošnjo, biti mora dovolj velik in imeti mora nastavke za nošnjo smuči. Vsebina nahrbtnika brez že naštete opreme naj bo: puhovka, vetrovka in vetrne hlače, gamaše, par ali dva rokavic, kapa, rezervno spodnje perilo in nogavice, dobra sončna očala, krema proti soncu, čelna svetilka, čutara, maža za smuči, lepilo za kože, prva pomoč, nož, kompas, orodje za popravilo opreme, oddajnik-sprejemnik za iskanje zasutih v plazu, lopata za sneg, vrvica za vleko smuči in zemljevid. Seveda je tudi ta oprema odvisna od ture. Priprava na turno smučanje Uspeh ture je v marsičem odvisen od dobre priprave. 3 Izbira ture: Kriteriji za izbiro so različni: fizična pripravljenost, tehnične sposobnosti, motivacija, razmere v gorah, vreme. Tura, ki si jo izbereš, lahko traja eno dopoldne, en dan, ali pa več dni. Lahko si izbereš eno izhodišče za več dni ali pa turo povezuješ od točke do točke, pač kakor se odločiš. Veliko vlogo pri izbiri igra letni čas, saj se razmere v gorah v grobem najbolj spreminjajo prav z letnimi časi. Jeseni sneg že pokriva vrhove, vendar snežna odeja še nima prave podlage, zato morda ni neumno opozoriti, da zaradi kamenja raje vzemi stare smuči. Pozimi ti nagaja hud mraz, kratki dnevi in nenehna velika nevarnost snežnih plazov, zato je včasih bolje smučati na nižjh vrhovih ali pa vaditi smučanje v celem snegu ob smučiščih. Ne nazadnje so s svežim snegom pokriti gozdovi prav čarobni. Spomladi, ko se žičnice ustavijo, pa postanejo vrhovi pravi raj za turno smuko. Sneg, veliko lepega vremena in dolgi dnevi, ti omogočajo čudovito smuko. Morda še opozorilo: izogibaj se organiziranih tur, ker lahko naletiš na preveliko gnečo. Sestava skupine: Turni smučarji so ponavadi prijatelji ali znanci, predvsem pa je važna enotnost, enak interes. Če udeleženci po znanju in izkušnjah niso enakovredni, naj vodstvo prevzame tisti, kije najbolj izkušen. Seveda mora biti tudi potrpežljiv in sposoben prevzeti nase vse odločitve, ki so potrebne. Informacije: Pred odhodom zberi čim več informacij: priskrbi si zemljevid in drugo planinsko literaturo o področju, na katerega se odpravljaš, spremljaj vremensko napoved, saj je le-ta lahko bistven podatek za odločitev, kam bi se odpravil. Ugotovi, kako velika je nevarnost plazov. Plazovi so največji sovražnik turnih smučarjev. Vzpon Na začetku se obleci lahko, da se ne boš potil, tople stvari pa obdrži v nahrbtniku. Ko se ustaviš si obleci pulover ali vetrovko, če je vetrovno. Puhovka, če jo imaš s seboj, naj ostane v rezervi. Pozneje, ko je sonce že močno, se zaščiti pred pripeko. Nevama (plazovita) pobočja presmučaj pazljivo, da jih ne preobremeniš. Hodi enakomerno, ne dvigaj smuči, naj enakomerno drsijo. Ko prečkaš strmine, drži zgornjo palico pod ročajem, saj boš tako bolj stabilen. Pri vzpenjanju v strmino je najboljše, da primeš palice na vrhu s celo dlanjo, toliko bolj, če je sneg svež, da se lahko čim bolj opreš. Vzpenjaj se v serpentinah, vendar izbiraj smer vzpona, tako da delaš čim manj obratov, ker so včasih prav nerodni. V večji strmini si pred obratom na mestu napravi 4 stojišče v sneg. Ni pa nujno, da na smučeh hodiš. Če se snežna odeja ne predira pretirano, lahko smuči nosiš, ali pa jih privezane na vrvico vlečeš za seboj. Na ledenih strminah uporabljaj dereze in cepin. Če na turi nisi sam, se od skupine ne oddaljuj, ker bi s tem lahko povzročil nepotrebne probleme. Spust Smučarske ture bi lahko razdelili predvsem na različno dolge in različno težavne. Spomladi je včasih dobro vzpon tudi prekiniti in se spustiti v dolino, dokler je sneg še dober, posebno še, če nisi prav dober smučar. Ne pozabi, da je slaba vidljivost pri smučanju velika ovira, predvsem na težavnem in nevarnem terenu. Smučanje z nahrbtnikom ni vedno najlažje, posebno še, če je sneg težak. Začenja se utrujenost in prav ti bo prišlo, če si se odločil za nekoliko daljše smuči, ki ti omogočajo boljše ravnotežje in drsenje. Pred samim spustom namaži smuči s pravo mažo, če je potrebno, pravilno nastavi čevlje in vezi, kot je treba. Pazi, da pri zapenjanju ne izgubiš smuči. V sneg si napravi stopnico, če teren ni vodoraven in postavi smuči vzporedno, tako da ne zdrsnejo. Če je sneg zelo poledenel, lahko pod smuči zapičiš palice. Smučanje začni previdno, da preveriš kvaliteto snega. Če vasje v skupini več, naj prvi vedno prilagaja hitrost vožnje ostalim. Nekdo, ki dobro smuča, naj smuča zadnji, da pomaga ostalim. Pri ustavljanju na ozkih odsekih pazi, da ne pride do zaletavanja in s tem do nevarnih padcev. V primeru nenadnega slabega vremena smučaj še bolj zbrano. 5 ! TsJ.___*_ JL ^1 modro nebo, šeststo metrov nižje trdna tla. Pripneva si smuči. Prvi zavoji so še nekoliko negotovi, potem pa steče. Hitro sva čez prvo, nekoliko poledenelo stopnjo. Smuči odlično prijemajo, le sneg, ki ga reževa, se nekoliko plazi, kar pa sploh ne moti. Smučanje postaja prava omama, smuči so se spojile z menoj. Na vse pozabim, svojo pozornost usmerim le na nekaj metrov strmine. * * * Najprej bi rad preciziral oznako »ekstremno« smučanje. Tako po navadi označimo smučanje po strmih snežnih pobočjih, vendar je vse relativno. Za običajnega smučarja predstavlja smučanje po pobočju z naklonom 40 stopinj že težavno strmino, smučarju, vajenemu strmin, pa na primer tudi grapa s 50° naklona v dobrih razmerah ne predstavlja posebnega problema. To zmes alpinizma in smučanja bi lahko označili predvsem kot dvig kvalitetne ravni turnega smučanja, brez ločevanja na turno in na ekstremno smučanje, saj sta to le dve različni besedi za isto dejavnost — smučanje v gorskem svetu. Razlike med različnimi turami so predvsem različna zahtev¬ nost: težja ko je tura, več zahteva od smučarja-alpinista tako smučarskega kot alpinističnega znanja in seveda psihične in fizične pripravljenosti. Z ekstremnim spustom na smučeh bi lahko označili le nekaj resnično najtežjih. Težavnost je odvisna od strmine, od stanja snežne odeje, dolžine strmine, od tega, kaj je spodaj, in ne nazadnje od smučarja samega. Zavedati se namreč morate, kaj še zmorete in kaj ne. Potrebna je temeljita priprava opreme, predvsem smuči, da ti pri spustu ne bodo povzročale nepotrebnih težav. Psihološki moment je skoraj bolj pomemben kot tehnični. Da lahko sproščeno in varno smučaš moraš premagati strah. Nevarnosti pri smučanju so še ledene zaplate, sunki vetra, kamenje pod snegom, padajoče kamenje, plazovi. Dobro poznavanje gora in snega je neobhodno. In ne nazadnje: brez osnovnega alpinističnega znanja in izku¬ šenj se tovrstnega smučanja raje ne loti! Izbira ture Izbira ture je odvisna od tvojih smučarskih sposobnosti, fizične pri¬ pravljenosti, poguma, da se spustiš po čim večji strmini, kvalitete snega, količine snega, vremenskih razmer in letnega časa. Prav vrsta snega je ponavadi ključ uspeha. V približno polovici primerov seje zaradi neugodnih razmer potrebno prvotnemu cilju odpovedati. O načrtovani turi zberi čim več podatkov. Pobočju primemo izberi najboljšo uro za smučanje. 7 Nikakor ne pozabi na nevarnost plazov! Možnost plazov je manjša v grapah kot na pobočjih, vsekakor pa najbolj strma pobočja niso najbolj nevarna za plazove. Po gorah ni vselej varno slediti sledem, kijih ne poznaš, ker ne veš, kakšni so bili smučarji pred tabo, in ne veš, kam sledi peljejo. v Časovni načrt vzpona Če nisi »super človek«, ki se vzpne zjutraj na Triglav, popoldne pa teče maraton v Ljubljani, ti priporočam staro dobro pravilo 300 m do 400 m višinske razlike na uro, več, če sneg dopušča, manj, če si take volje. To je tempo, ki dopušča, da še uživaš v gorski naravi, to pa je eden od razlogov, zakaj imam tako rad gorsko smučanje. Ocenjevanje smučarskih tur Kot v nekaterih drugih alpskih deželah tudi pri nas uporabljamo francos¬ ko lestvico, ki ločeno ocenjuje težave posameznih mest in težavnost celotnega smučanja. Pravo sliko o težavnosti ture nam da predvsem zadnja, kompleksna ocena: I lahko II manj težko III kar težko IV težko V zelo težko VI skrajno težko VII Ker boste v francoski literaturi naleteli na njihove oznake, navajam še te: F = I, PD = II, AD = III, D = IV, TD '= V, ED = VI, ABO = VII. Pri nas zaradi lažjega razumevanja uporabljamo rimske številke. Posamezne odseke ocenjujemo z: 51 poti, ceste, zelo položno 52 rahlo nagnjena pobočja 53 široke, odprte strmine do 35°, včasih tudi več 54 strmine do 45°, ko izpostavljenost še ni velika 55 v glavnem 45° do 50° v ozebnikih, tudi na manj strmih pobočjh, če je izpostavljenost velika 56 več kot 55°, pri veliki izpostavljenosti tudi do 50° 8 S7 skoki čez skalne, ledne odlome in podobno na zelo strmih pobočjih Pri tem razlikujemo še med zgornjo (+) in spodnjo (-) mejo. Vse to velja v normalnih snežnih pogojih in tako tudi ocenjujemo. Skupna ocena upošteva težave posameznih mest, dolžino najtežjega odstavka, njegovo izpostavljenost, kot tudi mesta, kijih lahko premagamo le brez smuči ali s spustom ob vrvi. Prav tako upošteva tudi, kako široko oziroma ozko je določeno mesto. Nevarnost plazov in nadmorska višina pa ne vplivata na oceno. 40° naklona z enako izpostavljenostjo ostaja S4 na 2000 m nadmorske višine ali na 4000 m. Izpostavljenost je velika, če je padec nevaren (do smrtno nevarnega), majhna pa takrat, če ima težak, ne predolg odstavek spodaj lep iztek. Primeri ocenjevanja: Jalovčev ozebnik: III—, v zgornjem delu S3+, 400 m Begunjščica, Osrednja grapa: III+, zgornjih 150 m S4, 350 m Kočna, Desni žleb: IV, prehodi S5, 450 m. V Nemčiji, Švici, Avstriji in Italiji so v rabi še nekatere druge, manj uvel¬ javljene lestvice. Na primer v Nemčiji od I do V, v Italiji pa uporabljajo preprosto stopinje (30° do 60°). Idealen sneg Poseben problem je vrsta snega, po katerem boš smučal. Prav izbira pravih razmer je izredno pomembna. V ledu je večina težavnih spustov neizvedljiva ali pa zelo tvegana, po drugi strani pa so le-ti v dobrih razmerah bistveno enostavnejši. Na dober sneg najlažje naletiš spomladi (april, maj, junij — to velja za naše gore). Seveda pa so idealne razmere le redko kdaj. Odvisne so tudi od okusa vsakega posameznika. Morda bi ti odgovarjalo 30-40 cm dobro uležanega, celega snega. Ni lahko smučati po skorjastem snegu, zato pa je možnost plazov manjša, manjša pa je tudi možnost zdrsa, če bi ta sneg primerjali s trdim, poledenelim snegom. Seveda pa so pozimi razmere le redko enakomerne. Največkrat boš naletel na različne vrste snega. Spust Najtežji je prvi zavoj, zatem pa ponavadi premagaš negotovost, spoznaš snežne razmere in ujameš ritem. Eden ali več vbodov palice ti pokaže, kakšen je sneg. Na težkem terenu uporabljaj vijuganje s čim manj drsenja (vijuganje z zaviranjem). Obračati moraš dovolj natančno, da smuči čim prej spraviš prečno na pobočje. Na trdem-snegu morajo biti robniki na smučeh ostri, če 9 hočeš varno smučati.Zgornji del telesa je obrnjen proti dolini, hrbtne mišice sproščene in roke rahlo razširjene. Ker ta zvrst smučanja ni ravno za začetnike, ampak za dobre smučarje, mislim, da ni treba posebej poudarjati, da mora biti teža pri spuščanju na spodnji smučki. Zavoj s preskokom je najvarnejši zavoj na strmem terenu. Na ta način se obrneš praktično v zraku. Izvedba tega zavoja je sledeča: v poševnem smuku (ali na mestu) vbodeš spodnjo palico, silovito razbremeniš (odrineš) navzgor, da se smuči odlepijo od snega. Spodnja smučka se (zaradi strmine!) takoj dvigne od snega, tako da se odriv nadaljuje samo od zgornje, spodnjo pa že vrtiš v zavoj. (Smuči dvigneš vzporedno s pobočjem, da zadnji deli ne zadenejo v strmino!) Zgornja smučka ji sledi, ko je dovolj razbremenjena. Zavoj zaključiš z doskokom na obe smuči, celo z rahlim poudarkom na zgornjo (notranjo), saj spodnjo (prej zgornjo) hraniš v rezervi, če se zgornja smučka nepredvideno udre, kar bi te vrglo iz ravnotežja. Če zavoja ne obvladaš, vadi na nenevarnih strminah z lepim iztekom in ne v resnih smučarskih smereh. Najbolj pogoste napake so: - pomanjkanje samozavesti ali obratno - telo, nagnjeno preveč k strmini ali proti dolini - težišče preveč spredaj ali zadaj - zaradi pretiranega robljenja se čevelj dotakne strmine in pride do zdrsa - izguba kontrole nad hitrostjo (nezadostno zapiranje zavojev) - preveliko forsiranje v slabih snežnih razmerah Če slučajno pride do padca, ga lahko poizkusiš zaustaviti tako, da se ustavljaš s smučmi in se med padanjem pobereš. Če padeš z glavo navzdol, najprej spravi smuči pod sebe in se nato zaustavi. Pri zelo hudem drsenju se poizkusi ustaviti s cepinom (zato naj bo vedno pri roki). Pri preskakovanju navpičnih pregrad v strmih stenah ali drugače, če je verjetnost zdrsa očitno zelo velika, je pametno, da za varovanje smučanja čez tak odsek uporabiš vrv. Oprema Smuči naj bodo daljše od tistih za običajno turno smuko, kjer padci niso nevarni. Kratke smuči so manj stabilne, robniki slabše grabijo in tudi ravnotežje je težje obdržati, če je površina snega neravna. Izberi si močne, kvalitetne vezi (običajne za alpsko smučanje). Predvsem petni del naj bo močno nastavljen, drugače zna biti nevaren. Tudi čevlji naj bodo kvalitetni, da dobro držijo nogo. Le malo čevljev za turno smuko delno odgovarja tovrstnemu smučanju, saj so premehki in preširoki. Zaradi širine rob podplata 10 nasede na strmino, zato lahko zdrsneš. Ne uporabljajte prekratkih palic in naj ne bodo zložljive. Obleka, v kateri smučaš, mora biti iz materialov, ki ne drsijo pretirano. Alpinistična oprema se od tiste, o kateri sem pisal v poglavju o turni smuki, ne razlikuje. 11 7 M a marsikoga je presenetljvo, da je tovrstno smučanje staro ze pol ^stoletja. Seveda pa ti spusti takrat niso imeli današnjih kriterijev. S smučmi in opremo, s katero so se po strmini 40 stopinj naklona spustili leta 1970, današnji smučar ne bi hotel smučati po navadni progi. Kakorkoli že, vsekakor je bil ta način smučanja velik »bum« v alpinizmu. Kakor pri plezanju, je tudi tukaj napredoval razvoj opreme, predvsem pri čevljih, zato si lahko ta način smučanja sedaj privoščijo tudi manj izkušeni. Do leta 1935 je bilo treba počakati na velik dogodek; severno steno Hochtena sta presmučala F. Krugler in R Schintlmeister. Naklon 45 stopinj, višina 1000 m, nesporno vrhunski dosežek za tiste čase. Leta 1937 so se Francozi E. Allais, M. Lafforgue in A. Toumier spustili po ledeniku Milieu v LAiguille d’Argentiere. Leta 1961 sta G. Winter in H. Zacharias presmučala znani Pallavicinijev ozebnik v Grossglocknerju. Leta 1964 sta Avstrijca H. VVagner in H. Hortnagel prva presmučala severno steno Hoch Femer. Leta 1967 se je ekstremnega smučanja lotil S. Saudan, sicer švicarski gorski vodnik. Presmučal je ozebnik Spencer v Aiguille de Blaitiere. V kasnejših letih je presmučal nekaj izrednih smeri: ozebnik Whymper v Aiguille Verte, Gervasuttijev ozebnik v Mont Blanc du Tacul, ozebnik Marinelli v Monte Rosi, severno zahodno pobočje Aiguille de Bionassay in zahodno steno Eigerja. V istem času je legendarni tirolski ekstremni smučar H. Holzer opravil veliko število impozantnih spustov. Ne ve se, koliko jih je bilo, ker je bil dokaj skrivnosten. Ponesrečil se je pri poizkusu, da bi presmučal steno Piz Rose. Znano je, daje od leta 1969 realiziral čez sto zahtevnih spustov. Naštejmo le nekatere: severna stena Koenigspitze, vzhodno steno Lenzspitze, Bianco Grat v Piz Bemina, Rebro Brenve v Mont Blancu, jugovzhodno steno Civette, severno steno Aig. d’Argentiere, severno steno zahodnega vrha Lyskamma. Toda vrnimo se v leto 1968. Takrat so bili zelo aktivni Avstrijci, predvsem z dvema odličnima smučarjema: K. Laponchom in M. Oberegerjem, ki sta presmučala severno steno Sonnblicka z naklonom 50 stopinj. Leto dni kasneje sta opravila zelo težak spust v severozahodni steni Grosvviesbachhor- na. Leta 1971 je H. Holzer nadaljeval s svojimi podvigi. Toda tudi Francozi se niso dali ugnati: P Vallen^ant, kije postal eden najbolj znanih smučarjev, je presmučal severno steno Tour Rond. S. Cachat-Rosset je »smuknil« skozi ozebnik Couturier v Aig. Verte, malo za tem pa sta turo ponovila P Vallengant in A. Baud. S. Cachat je presmučal tudi čudovito severovzhodno steno Les Courtes. Od leta 1971 naprej je razvoj ekstremnega smučanja naglo napredoval in to predvsem v Franciji. Zaradi množice spustov bom omenil le nekatere. 13 Posebno plodno je bilo leto 1977, saj je bilo zelo bogato s snežnimi padavinami. A. Baud in P Vallen^ant sta smučala z vrha Mt. Blanca po Peutereyskem grebenu ter dalje pod steno Brenve. Y. Detry je presmučal ozebnik Cordier in malo pozneje z A. Baudom in D. Chauchefoinom še severno steno Aig. du Midi. J. Bessat je presmučal Sentinelle Rouge v Brenvi, kjer je leto kasneje uspel tudi znani italijanski specialist za ekstremno smučanje T. Valeruz. Že leta 1976 je presmučal vzhodno steno Matterhorna, ponaša pa se tudi z vrsto težkih smeri v domačem Gran Vemelu v Dolomitih. Omenimo še severovzhodno steno Eigerja, kjer je leta 1983 presmučal Lauperjevo smer. To so le nekateri od njegovih številnih spustov. Kot za¬ nimivost lahko napišem, da je v zadnjih letih smučal tudi v Zahodnih Julijskih Alpah, na primer severno steno Nabojsa. Vrnimo se spet v leta 1977, v francoske Alpe. Talentirani J.-M. Boivin je z L. Giacominijem presmučal Frendojevo smer v steni Aig. du Midi. Vsi so mislili, da ima ekstremno smučanje svoje meje, toda drzni D. Chauchefoin je presmučal presenetljivo strmo Avstrijsko smer v Les Courtes. Šlo je za nekakšno prelomnico v ekstremnem smučanju, saj se omenjena smer ponaša s težavami gornje šeste stopnje. Leta 1980 se je v zgodovino ekstremnega smučanja prvič zapisal mladi Italijan S. de Benedetti. Presmučal je smer Major v Brenvi (Mt. Blanc). Leta 1983 je uspel v čudoviti severni steni Fletschhoma, kar je bil ekstremni spust v pravem pomenu te besede. Leta 1984 smo prvič zabeležili nov način ekstremnega smučanja in sicer na mono smučki. Kasneje je prišlo tudi do velikega razmaha smučanja strmih smeri tudi na ski-surfu in s telemark tehniko. Tudi pri nas smo že zasledili nekaj tovrstnih podvigov, vendar o tem drugič. Naj omenim še nekaj podvigov J.-M. Boivina iz osemdesetih let: leta 1985 je presmučal ozebnik »Y« v Aig. Verte in Kufnerjev greben v Mont Maudit, leta 1989 steno Nant Blanc v Aig. Verte. V zadnjih letih pa blesti predvsem Francoz Pierre Tardivel. Kot prvi je presmučal nekaj izrednih smeri: severno steno Grand Pilier d’Angle v Mt. Blancu, vzhodni greben Jungfrau, južno steno Moncha in leta 1990 strmo severno steno Pain de Sucre nad Chamonixom. Kljub vse bolj in bolj strmim in izpostavljenim pobočjem so se najbolj zagnani smučarji začeli zanimati za višje vrhove, predvsem v Andih in Himalaji. Posebno v Andih znajo biti snežni pogoji na strmih pobočjih izredno dobri. Tam je koncem sedemdesetih let P Vallengant smučal z Artesonraju in z Yerupaje na pobočjih z naklonom do 60 stopinj. Če pogledamo malo nazaj v zgodovino, je težko reči, kdo je prvi smučal s 6000 m ali z gore nad 6000 m. Znano je, da sta se leta 1930 Avstrijec 14 E. Schneider in znani plezalec Anglež F. Smythe spustila s 6550 m po po¬ bočjih Ramtang Peaka. Ni sigurno, vendar obstaja verjetnost, da seje Avstrijec F. Stammberger, ki je bil v odpravi na Čo Oju leta 1964, spustil po vzhodni strani gore z višine 8100 m. Leta 1978 sta J. Afanassief in N. Jaeger smučala po pobočjih Everesta z višine 8200 m. Seveda gre v teh primerih predvsem za doseženo nadmorsko višino in ne za prave ekstremne podvige, kar se strmin tiče, če jih primerjamo z dosežki v Evropi. Leta 1981 sta avstrijska alpinista Millinger in Worgotter prvič smučala z osemtisočaka in sicer z Manasluja (8128 m). Francoz Y. Morin se je pri smučanju z vrha osem¬ tisočaka Annapume 500 m pod vrhom smrtno ponesrečil. Leta 1982 seje, po neuspehu na Daulagiriju leta 1979, vrnil v Himalajo S. Saudan. Uspel mu je spust z Gašerbruma I (8068 m). To pa ni bil edini njegov visoki vrh dotlej. Leta 1973 je smučal po ozebniku Hourglass z južnega vrha Denalija (5900 m), nato pa leta 1977 po strmem pobočju z vrha Nuna (7130 m). Leta 1984 je Francoz R Boumat smučal z Gasherbruma II (8035 m). Vjugovzhodni steni iste gore je spomladi 1985 poizkušal J.-M. Boivin, vendar ni uspel. Jeseni je spust uspel T. Renardu in M. Metzgerju. V naslednjih letih sta bila izvedena še spusta z osemtisočakov Šiše Pangme in Čo Oja. Leta 1990 sta H. Kammer- lander in D. Wellig smučala po 4000 m visoki Diamirski steni v Nanga Parbatu. Smučati sta začela 100 m pod severnim vrhom. Toda razvoj ekstrem¬ nega smučanja v gorah sveta se je šele začel, saj obstaja še neskončno nepresmučanih gora in sten. Vprašali se boste, kje pa so spusti slovenskih alpinistov-smučarjev. Ko sem pri opisovanju svetovne zgodovine ekstremnega smučanja omenjal le redke najpomembnejše podvige je razumljivo, da bi od slovenskih prišli v poštev le redki. Tako sem se odločil, da razvoj te gorske dejavnosti v Sloveniji opišem v posebnem poglavju. 15 Razvoj našega ekstremnega smučanja v n ^ eprav prvi tak podvig zabeležimo šele leta 1972, ko sta M. Maležič ^ in B. Krivic presmučala vzhodno steno Škrlatice, to ne pomeni, da se do tega leta pri nas v hribih ni smučalo, vendar o kakšnih podobnih podvigih nimamo podatkov. Istega leta sta S. Belak in V Schlamberger smučala po Jugovi grapi v Dovškem križu. Leta 1973 zabeležimo prvi spust z vrha Triglava na Kredarico. Pot so presmučali J. Brojan, M. Košir in F. Mrak že maja, leto dni kasneje, pa sta po smeri prvopristopnikov smučala J. Dolžan in F. Mrak in sicer vsak zase v presledku enega dne. T. Jamnik in N. Zaplotnik v naslednjih letih opravita nekaj odličnih spustov na smučeh. Leta 1975 je Zaplotnik sam presmučal Kačji jezik v Velikem oltarju, skupaj pa sta se spustila z vrha Jalovca. Leta 1976 sta presmučala strmo severno steno Mlinarskega sedla nad Jezerskim. Leta 1977je Jamnik z I. Beleharjem smučal po severni steni Skute. Prvo presenečenje smo leta 1978 doživeli, ko sta dva mlada bohinjca, J. Arh in M. Šurc, presmučala severno Triglavsko steno in sicer po Slovenski smeri. Sledil spust skozi Hudičev žleb v Prisojniku, ki sta ga opravila L. Vidmar in V Matijevec. Istega leta je Vidmar s F. Mrakom presmučal še Pallavicinijev žleb v Grossglocknerju. To je bil prvi večji tovrstni podvig naših alpinistov-smučarjev na tujem. Naslednje leto je doma izstopala predvsem tura Jožeta in Milana Rozmana, ki sta presmučala Kramarjevo smer v severni steni Storžiča, L. Karničar in M. Kranjc pa sta se izkazala v Andih in presmučala strmo severovzhodno steno Kitaraja (6040 m). V naslednjih letih je prišlo, kar se zahtevnih smučarskih tur tiče , do nekakšnega zatišja, čeprav je bilo presmučanih precej grap, ki pa jih ne moremo postaviti ob bok najtežjim smerem iz sedemdesetih let. Izjema je spust po severozahodnem grebenu Begunjščice, ki gaje leta 1981 opravil I. Tomazin in drugi spust po severni steni Skute, ki sta ga opravila Š. Gartner in S. Rehberger leta 1980. Mislim da, čeprav je šlo za hrvaško smučarsko ekspedicijo na Kang Guru (6990 m), lahko omenim, daje oktobra 1982 B. Šeparovič smučal izpod vrha z višine 6800 m. Leta 1983 sta L. Karničar in M. Kranjc smučala s Pika Komunizma (7495 m). Začela sta štirideset metrov pod vrhom, smučala na Dušanbe (6900 m), kjer se jimaje pridružil T. Jamnik, in skupaj so nadaljevali na Plato in po zahtevni Borotkinovi smeri na ledenik Moskvin. L. Karničar in M. Kranjc sta smučala tudi s Pika Četverjoh (6399 m). Leta 1984 je prišlo do velikega razmaha te dejavnosti. Opravljeno je bilo veliko število spustov na smučeh, od prvenstvenih do ponovitev. K temu je veliko prispevala tudi s snegom odlično založena zima. L. Karničar, D. Karničar, I. Tomazin, A. Gosar, B. Črnivec, A. Terčelj, M. Kogoj, M. Pater¬ nu, S. Rehberger, N. Mole, AtZorčič so bili smučarji, ki so največ prispevali 17 Valvasorjeva !cnji?ri!ca k bogati biri te sezone. Naj omenim še nekatere najvidnejše dosežke: smer za Nejca Zaplotnika (D. Karničar) in Grapa izza Kupa (L. Karničar in D. Karničar) v severni steni Kočne, Sinji slap (D. Karničar), južna stena Kočne (S. Rehberger, R. Bregar in F. Pogačnik), Kramarjeva smer s Črnim grabnom v severni steni Storžiča (I. Tomazin), ozebnik Pelerins v francoskih Alpah (N. Mole, M. Paternu in A. Zorčič), južni greben z vrha Tetnuldi (4882 m) v Kavkazu (M. Kogoj), smer Hudi prask v Jutranjem vrhu na Grenlandu (L. Petek). Leta 1985 sta M. Žumer in A. Zorčič presmučala ozebnik Rond v severni steni Aig. du Midi in severovzhodno steno Col des Cristaux (Les Courtes), leto dni kasneje pa D. Ogrinec in A. Zorčič ozebnik Chevallier (Aig. Petit Verte), vse v Centralnih Alpah. Doma sta A. Terčelj in B. Črnivec presmučala smer Streha poskusov v severni steni Kočne, D. Ogrinec in A. Zorčič pa Baronov raz in Škrlatni žleb v severni steni Srednjega vrha nad dolino Kokre. Leta 1987 je bilo zopet zabeleženo precej zanimivih tur predvsem na domačem terenu. Davo in Luka Karničar sta smučala po severni steni Dolgega hrbta, B. Črnivec in A. Terčelj sta presmučala smer Zapiralka v severni steni Debele peči, D. Ogrinec in A. Zorčič grapo med Goličicama v severozahodni steni Prisojnika in Slovensko smer v severni steni Triglava. A. Terčelj, B. Črnivec, D. Ogrinec in A. Zorčič so leta 1988 sestavljali smučarsko ekipo, ki je v Cordilleri Blanci v Južni Ameriki opravila več smučarskih tur različnih težav. Najvidnejše so bile: južni vrh Palcaraja 6070m (Terčelj in Črnivec), južna stena Artesonraja 6025 m (Črnivec, Ogrinec in Terčelj), severni greben Piramide Northe 5700 m (Zorčič) in južna stena vzhodnega Chacraraja 6001 m (Ogrinec in Zorčič). Predvsem Artesonraju in Chacraraju sta bila vrhunska dosežka. T. Jamnik in V Grošelj sta se odpravila v Ameriko z namenom, da smučata z Denalija (6187 m), Jamniku je namen preprečila bolezen, Grošelj pa je uspel. Lep uspeh je bil tudi spust ženske naveze Katarine Trontelj in Katarine Čeme po ozebniku Gervasutti v Tour Round v Centralnih Alpah. J. Bonča je smučal po zahtevnem severovzhodnem grebenu Kukove špice. D. Karničarje drugič presmučal Sinji slap in pa smer Duška v severni steni Kočne. Glavni cilj bratov Karničar v letu 1989 je bil spust na smučeh z osem- tisočaka Nanga Parbata v Himalaji, vendar odprava vrha ni dosegla. Zato pa je D. Karničarju med pripravami na odpravo uspel izreden spust v severni steni Grintovca po smeri Fritsch-Lindenbach. Naslednje leto je bila zima s snegom izredno skopa, tako da je bilo presmučano le nekaj lažjih smeri. Izjema je morda le smer v severni steni grebena Debela peč - Brda, ki jo je smučal A. Zorčič in severna stena Allalina v Švici, ki jo je smučal D. Karničar. Tudi Katarina Trontelj, Katarina Čeme, D. Ogrinec in A. Zorčič, ki so se s smučarskimi cilji odpravili v Pamir, z razmerami niso imeli sreče. 18 V letu 1991 pa je prava zima spet omogočila nekaj odličnih spustov na smučeh. A. Terčelj in B. Črnivec sta presmučala severozahodno steno Kanjav- ca, D. Karničarje ponovil smer Fritsch-Lindenbach v Dolski škrbini, smučal je v območju zavarovanih poti s Kočne na zgornje ravni in s Križa na Ledine, D. Ogrinec in A. Hribar pa sta presmučala severozahodno steno Prisojnika po smeri skozi Okno. V Centralnih Alpah je D. Karničar smučal z grebena Mittellegi po severovzhodni steni Eigerja, A. Terčelj in B. Črnivec pa sta presmučala strmo severovzhodno steno Lenzspitze. Večina omenjenih smučarskih spustovje prvenstvenih, vendar tega nisem posebej navajal. Na koncu bi se rad opravičil vsem tistim prav tako zaslužnim smučarjem, ki jih iz kateregakoli razloga nisem omenil. * * * Sonce začne pripekati, ožema moči iz naju, sneg pa je vsakih pet minut mehkejši. Prijatelj pleza pred mano. »Za vzpon je nekoliko pozno, za smučanje pa bo ravno prav,« se tolaživa, medtem ko tovoriva težka nahrbtnika. Strmina po malem narašča in zazdi se, da lezeva po nekakšnem toboganu. Enolično prestavljanje nog se počasi le konča, kose privaliva na vrh ozebnika. Izkopljeva poličko in se pripraviva. Smuči zamenjajo dereze, palice cepin. Čas je da začneva smučati, toda nenadoma sem poln dvomov: Bo šlo, ne bo šlo, bo sneg držal, bo plazilo in ali sem sploh kos cilju, ki sem si ga zastavil? Taka razmišljanja mi rojijo po glavi pred vsakim težjim spustom in upam, da bodo tudi tokrat minila po prvih nekaj metrih. Strmina pod mano je huda in ne popusti vse do ledenika globoko spodaj. Zberem se, skočim, za trenutek se srečam z večnostjo in prvi zavoj je za mano, z njim pa se razblinijo tudi vsi dvomi. Vsak naslednji zavoj mi vrača zaupanje vase. Prehitim alpinista. Sestopa, obrnjen proti strmini, znak, da tudi brez smuči ne gre prav lahko. Ustavim se in pogledam, kako je s prijateljem. Je že na smučeh in prav lepo gaje opazovati. Počakam ga in skupaj nadaljujeva. 19 ■ V Opisi izbranih smučarskih m p osamezni opisi so razdeljeni Jl. na deset osnovnih izhodišč: Planica, Kranjska Gora, Martuljek, Mojstrana, Bohinj, Bovec, Tržič, Je¬ zersko, Kamniška Bistrica in Logar¬ ska Dolina. Za lažjo orientacijo uporabljaj planinske karte za posa¬ mezna področja. Smeri se lotevaj premišljeno, postopoma od lažjih k težjim, pač po svojih sposobnostih. Planica Jalovec (2643 m) 1 Jalovčev ozebnik III—, v zgornjem delu S3 + , 400 m Popularna tura. Razmere v oze¬ bniku so lahko dobre že po prvem obilnejšem sneženju in ostanejo take do pozne pomladi. Opis je enostaven. Od planinskega doma v Tamarju (1108 m) se vzpneš po dolini proti že od daleč lepo vidnemu ozebniku ob levem boku Jalovca. Vrh ozebnika je približno 2400 m visoko. (V dobrih razmerah lahko nadaljuješ tudi na vrh Jalovca, vendar je smučanje z vrha bistveno zahtevnejša tura, ocen¬ jena s peto težavnostno stopnjo!) Veliki kot (1931 m) — vzhodna stena 2 Rampa III + , mesta S4+, 300 m PrS Dejan Ogrinec, Marico Paternu, Iztok Vidic in Andrej Zorčič, 14 . 12 . 1986 Tudi za to turo velja, da je iz¬ vedljiva že zgodaj pozimi. Spust po- 21 22 teka v območju poti na Kotovo sedlo v vzhodni steni Velikega Kota, ki je od koče ne vidiš. Kot pri smeri št. 1 od doma v Tamarju do višine 1550 m. Tu zaviješ desno in se po snežišču povzpneš na vrh stebra pod robom stene. Srednja Ponča (2228 m) — jugovzhodno pobočje 3 O sole mio V, mesta S6, 1100 m PrS Andrej Terčelj, Uroš Cerar in Borut Črnivec, 23. 2. 1991 Smer poteka v smeri markirane poti od planinskega doma v Tamarju na Srednjo Pončo. Skoraj nujno je dobro poznavanje markirane poti, saj boš drugače le težko našel prave prehode. Vzpneš se mimo Lukenj do plazišča na višini 1450 m. Nadaljuješ lahko po poti (ruševje) ali pa po omenjenem plazišču (levo od poti) naravnost navzgor do velike konte pod Zadnjo Pončo, nato pa prečiš desno do poraščenega grebena kjer na višini 1750 m zopet naletiš na pot. Po nadaljnih 150 m dosežeš grapo. Ko se grapa razcepi, nadaljuješ po desnem kraku, ko pa se grapa izgubi v strmih vesinah, prečiš rahlo desno v sosednjo grapo in nadaljuješ po njej do grebena (150 m južno od vrha). Nadaljuješ naprej po grebenu na vrh. Spust poteka v smeri vzpona. Slemenova špica (1911 m) - severna stena 4 Grapa IV+, nad skokom S5+, 800 m PrS Andrej Z orač in Dejan Ogrinec, 23. 4. 1988 Smer je sestavljena iz dveh grap. Po prvi se vzpneš na grlo (1457 m), nato zaviješ desno v globoko grapo na severni strani Slemenove špice. Na sredini grape običajno naletiš na skalni skok. Nadaljuješ čezenj do pod vršnih skal, ki zapirajo grapo. Tu tudi začneš s spustom. Ostale smeri: - Jalovec: Z vrha - Veliki Ozebnik: Z vrha skozi Jalovčev ozebnik 23 Kranjska Gora Velika Ponča (2602 m) 5 Jugovzhodna stena IV, mesta S5-. 350 m PrS Borut Črnivec, Andrej Terčelj in Emil Zavadlav, 17. 5. 1986 Od Koče v Krnici (1118 m) proti Bivaku I (2180 m). Ko markirana pot na Špik zavije levo ven iz široke grape, nadaljuješ še 200 m po grapi, nato pa zaviješ desno ven in po ožji grapi nadaljuješ do snežišč pod severno steno Škrlatice. Mimo Bivaka I v krnico pod steno in po ozki grapi na vrh. Spust poteka v smeri vzpona. Prisojnik (2547 m) — severozahodna stena 6 Grapa med Malo in Veliko Goličico (2078 m) VI+, 700 m PrS Dejan Ogrinec in Andrej Zorčič, 27.4. 1987 Od koče na Gozdu (1224 m) do snežišč pod Prisojnikom (v vpadnici Hudičevega žleba). Pred koncem snežišča levo po ozkem skritem žlebu na snežišča pod značilno gredino — prečkaš Hanzovo pot. Po gredini levo v grapo in na vrh. V grapi ponavadi naletiš na krajši skok (10 m spusta ob vrvi). Smučaš po isti smeri. Strma in izredno izpostavljena tura. 7 Skozi Prednje Prisojnikovo okno V+, mesta S6, 1000 m PrS Aljoša Hribar in Dejan Ogrinec, 4. 6. 1991 Dolga, orientacijsko zahtevna in resna tura. Na vrh stene se lahko povzpneš po smeri sami ali pa čez prelaz Vršič (1611 m) in v območju markirane poti čez Gladki rob do Okna. Smer si dobro oglej s ceste na Vršič. •Skozi Okno se spustiš do snega. Najprej smučaš v območju Kopiščarjeve poti do vrha Ajdovske deklice. Sledi dolga prečnica po policah pod Hudičev žleb. Tukaj moraš smuči sneti in se spustiti po zavarovani poti čez Hanzovo steno. Pot, ki je ponavadi spomladi kopna, te pripelje na velika snežišča. Še pred koncem snežišč (plitke grape) zaviješ levo in se ob vrvi (20 m) spustiš v kotel v vpadnici Hudičevega žleba. Iz kotla nadaljuješ po široki grapi pod steno. Mala Mojstrovka (2332 m) —vzhodna stena 8 Zupančičeva smer IV, zgornjih 100 m S5, 400 m PrS Jaka Bonča, 9.3. 1986 Z Vršiča (1611 m) po snežišču proti Vratcem (1983 m) in pod steno. Ob steni navzgor, mimo Pripravniške grape na levi strani do konca krnice. Nadaljuješ rahlo v desno skozi grapo na veliko snežišče in po njem naprej do grebena. Od tu levo po plitki in strmi grapi na vrh. Smučaš nazaj po isti smeri. 24 Hudičev /\ 'Ji v \ w\W A 25 Lepa in popularna smer. Grape z Vršiča ne vidiš. Kot pri smeri št. 8 pod steno in v drugo grapo na levi (pazi: prva grapa je Butinarjeva grapa!). Po grapi na Grebenec. Ostale smeri: - Frdamane police: Zahodna grapa - Špik: Z vrha v Krnico, S Škrbine v Krnico - Lipnica: Leva grapa, Labirint (jugovzhodna stena) - M. Ponča: Z vrha v Krnico - Dovški Gamsovec: Grapa — zahodna stena - Razor: Severna stena - Prisojnik: Grapa med M. Prisojnikom in Goličico, Hudičev žleb, Z vrha na jug - M. Mojstrovka: Butinarjeva grapa, Smer ob Rebru, Pozabljena smer - Šite: Jugovzhodno pobočje - Nad Šitom glava: Uroševa grapa - Robičje: Meniskusov žleb, Sestopna smer, Skrita grapa 26 Martuljek Sleme (2076 m) — severozahodna stena 10 Smer iz Belega potoka IV—, zgorai S4+, 600 m PrS Borut Črnivec, Andrej Terčelj in Andrej Zorčič, 3. 4. 1988 Vzpon začneš pri starem železniškem mostu čez Savo (720 m). Dostopiš po poti nad dolino Belega potoka. Iz krnice na koncu doline zaviješ levo v globoko, a položno grapo, ki te pripelje v kotel pod severozahodne vesine Slemena. Na vrh se povzpneš po najizrazitejši grapi. Dovški Križ (2542 m) — severozahodna stena 11 Jugova grapa IV-, odseki S4+, 500 m PrS Stane Belak in Vlado Schlamberger, 16.5. 1972 Ta tura je najlepša maja, ko je pot do Bivaka III za Akom že kopna. Po grapi pod Široko pečjo do Treh macesnov (če v grapi ni več dovolj snega, je pod Tremi macesni štirideset metrov lahkega plezanja po skrotju), dalje pod široko grapo in levo po grapi na vrh. Če boš naletel na dobre razmere, bo 27 smučanje po Jugovi grapi pravi užitek in tudi nižje te čakajo zanimivi odseki (S3). Veliki Oltar (2621 m) —severno pobočje 12 Kačji jezik V-, zgoraj 150 m S5+, 400 m PrS Nejc Zaplotnik, 2.3. 1975 Do Treh macesnov kot pri smeri št. 11, nato poševno desno navzgor čez široko grapo pod Oltarjem in dalje v škrbino med V Oltarjem in V Pončo. Smeri se velja lotiti v dobrih razmerah, ker je zgornji del precej strm. Špik (2472 m) —severna stena 13 Špikov graben IV-, odseki S4, 600 m PrS D. Domevšček, N. Horvat, D. Jelen in D. Škoda, 9. 3. 1977 Smer vzpona je odvisna od letnega časa in snežnih razmer. V spodnji četrtini grapo zapira strma skalna stopnja, ki je v celoti zalita s snegom le pozimi, seveda, če je dovolj snega, sicer se je ture primerneje lotiti s Krnice, saj se tako izogneš plezanju čez stopnjo. Dostop: - Iz Martuljka po markimi poti Pod srce in po grapi v Špikovo škrbino. - Iz Krnice po izraziti grapi v Špikovo Škrbino (s seboj vza¬ meš 40 m vrvi za spust ob vrvi). Smučaš ves čas po grapi in dalje do snežne meje. Ostale smeri: - Votlo Sleme: Medvedji gaj (severno pobočje) - Špik: Grapa z Zelene glave (severna stena) - M. Ponča: Grapa Srebrne mesečine 28 Mojstrana Greben Debela peč - Brda — SZ stena 14 Zapiralka V, mesta S6, spodaj S4, 1000 m PrS Andrej Terčelj in Borut Črnivec, 12. 4. 1987 Od Kovinarske koče (870 m) v Krmi v območju markirane poti, ki pelje čez Lipanska vrata na Debelo peč. Vzpneš se čez prvo stopnjo, dalje diagonalno v levo pod stenami. Na višini 1700 m, kjer pot zavije desno čez steno, prečiš levo in po polici navzdol (10 m) okoli skalnega roglja v severno steno (edini možni prehod — izpostavljeno). Dalje prečiš diago¬ nalno levo nato navzgor v sistem plit¬ kih žlebičev. Pod vrhom rahlo desno. Na greben izstopiš cca 40 m vzhodno od vrha Brda. Smučanje poteka v smeri vzpona. Nad zadnjo stopnjo lahko v dobrih snežnih razmerah za¬ viješ v ozko grapo, ki te pripelje direktno (200 m) v Krmo. 15 Zimski vihar V-, odseki S6-, 1000 m PrS Andrej Zorčič, 3.5. 1990 Smer spusta poteka v glavnem v območju poti z Lipanskih vrat. Kot pri smeri št. 14, od koče do višine 1700 m, nato ostro desno po izpo¬ stavljeni gredini (približno 250 m) do velikega snežišča, kjer se teren odpre. Po snežišču še 150 m do vrha. 29 Cmir (2393 m) —severozahodna stena 16 Uroševa grapa IV+, mesta S5, 1000 m PrS Borut Črnivec in Andrej Terčelj, 31.5. 1987 Od Aljaževega doma v Vratih (1015 m) po Tominškovi poti do kotla na višini 1450 m. Od tu diagonalno levo do velikega plazišča med Cmirom in Rjavčevo glavo. Po plazišču navzgor v ozek žleb, ki se kmalu zatem obme v levo, ter vodi poševno čez steno proti vrhu Cmira. Približno 150 m pod vrhom grape naletiš na ozko strmo stopnjo. Skozi in na sedelce 50 m južno od vrha. Na ozkem prehodu moraš pri spustu sneti smuči in čez stopnjo sestopiti peš. Triglav (2864 m) 17 Severovzhodna stena IV, mesta S5-, 250 m Smer poteka po značilnem snežišču z grebena med Triglavom in Malim Triglavom na Triglavski ledenik. V dolino lahko nadaljuješ čez Prag (strmi prehodi S4), v Vrata ali pa v Krmo. 30 VI, 1000 m 18 Slovenska smer (severna stena) PrS Janko Arh in Marko Šurc, 11.3. 1978 Izredno težavna in orientacijsko zahtevna tura! Če smeri od prej ne poznaš, se je moraš obvezno lotiti iz Vrat in steno pred spustom preplezati. Smučati začneš po lepem in strmem Prevčevem izstopu, ki te pripelje v Slovensko grapo. Naprej čez Škrbinico in Bučarjevo steno do Belih plati. Sledi spust ob vrvi, saj so plati le redko zalite s snegom. Desno skozi kratko grapo in še desno rahlo navzgor do Macesnov. Po grapi naravnost navzdol, nato v levo po široki gredini pod steno, vendar spusta tu še ni konec, saj je pod tabo še ena skalna stopnja, čez katero vodi poleti markirana pot. Stopnji se izognemo z dolgim prečenjem v levo pod Steno. 31 32 Kukova špica (2427 m) — jugovzhodno pobočje 19 Z vrha Čez Gulce III+, mesta S4+, 300 m PrS Janko Kunšič, 11 . 1 . 1981 Dolga in zelo lepa tura. Razmere v smeri so zaradi južne lege večkrat odlične tudi pozimi. Razen vršnega pobočja je zanimiv tudi spust skozi Čez Gulce (prehodi S3), saj strmina nikjer pretirano ne popusti. Od koče pri Peričniku (740 m) po cesti naprej proti Vratom. Po plazišču Veliki Čr- lovec desno s ceste do zatrepa. Po prvi značilnejši grapi levo okoli 300 m na¬ vzgor pod stene Tičarice (1998 m), nato desno Čez Gulce do sedla. Pred sedlom desno po južnem pobočju na vrh Kukove špice. Ostale smeri: - Visoka Vrbanova špica: V krnico za Cmirom - Rjavina: Z vrha po južnem pobočju - Triglav: Z vrha - Pihavec: Na Kriške pode - Škrlatica: Vzhodna stena - Veliki Oltar: Z vrha k Bivaku II - Dovški Križ: Z vrha k Bivaku II - Škmatarica: Z vrha v Čez Gulce - Kukova špica: Severovzhodni greben - Kepa (Karavanke): Južni ozebnik 33 Valvasorjeva knjižnica Krško Bohinj Rjava skala (1 535 m) — severno pobočje 20 Črni tulipan — varianta IV, težave od S3 do S5+, 900 m PrS Niko Mole in Andrej Zorčič, 11.3. 1984 Varianta: Marko Paternu in Iztok Vidic, 14. 4. 1984 Prijetna tura, saj nam je prihranjen vzpon. Težave so lahko z orientacijo, saj se lahko zlahka izgubiš med številnimi grapami in poraščenimi grebeni. Obvezno vzemi s seboj vrv. Spust začneš od Ski hotela proti Brunarici. Pred Brunarico desno dol skozi gozd, nato prečiš pod gondolsko žičnico (ves čas v desno) in kmalu zatem v prvo izrazito grapo. Pred koncem grape v desno ven, kjer te čaka spust ob vrvi (10-15 m) v drugo večjo grapo, ki te z nekaj ovinki lepo pripelje čez spodnjo polovico smeri v dolino. Spusta se loti le, če je v smeri dovolj snega, sicer lahko naletiš v spodnji grapi na 30 m visoko skalno stopnjo. 34 21 Varianta Mihčeve grape IV+, mesta S5+, 900 m PrS Pavel Odar, 14. 3. 1984 Za razliko od Črnega tulipana, Mihova grapa poteka ves čas v ob¬ močju pod gondolsko žičnico. Kot pri smeri št. 20 pod žičnico. Naprej pod žičnico na poraščen greben desno ob veliki grapi. Po grebenu približno 200 do 300 m navzdol, nato poiščeš najboljši prehod levo v grapo. Po gra¬ pi, ko pa se odpre, greš levo ven, sicer te nižje čakajo skalne stopnje. Grapo si lahko dobro ogledaš iz gondole. — PL. LAZ Kanjavec (2568 m) — zahodna stena 22 Aerotik VI-, mesto S6+, 500 m PrS Andrej Terčelj in Borut Črnivec, 30. 5. 1991 Od koče na Prehodavcih (2071m) se spustiš do Jezera pod Vršacem, nato naravnost navzgor po veliki plaznici po zahodnem pobočju. Mimo široke rampe, ki vodi proti Po¬ provcu. Do konca plaznice, kjer se zoži in zapre s 15 m visoko pregrado, ki jo obideš po levi. Nadaljuješ dia¬ gonalno desno po odprtih vesinah pod severozahodnim grebenom. Do vršnih vesin ob grebenu prideš čez zelo strm prehod. Po snežnih vesinah na zahodni vrh Kanjavca. Za spust sta značilni odprtost in širina terena. 35 III+, mesta S4+, 300 m Kreda (2025 m) — severovzhodno pobočje 23 Grapa med Slatno in Kredo PrS Lojze Budkovič in Matjaž Žmitek, 4.5. 1985 Zanimiva tura v idiličnem okolju Fužinskih planin. Izhodišče za grapo je Planina v Lazu, kjer grapo tudi lepo vidiš, kako pa boš prišel do sem, si izberi sam. Morda je najenostavnejše čez Suho dolino mimo Planine Blato, dalje do Planine v Lazu, pod grapo in na vrh. Ablanca (Sleme 2004 m) — vzhodno pobočje 24 Gamsova grapa IV-, mesto S5-, 350 m PrS Niko Mole in Andrej Zorčič, 5. 3. 1983 Do planine Konjščice (1438 m) prideš z Uskovnice ali pa z Rudnega polja na Pokljuki. S Konjščice v grapo, ki poteka pod severovzhodnim gre¬ benom. Na polovici smeri kjer se prva grapa konča, prečiš levo čez snežni raz v sosednjo grapo, po kateri iz¬ stopiš na snežno vesino 30 m pod vrhom. Spust poteka po smeri vzpona. Mali Draški vrh (2132 m) 25 Južno pobočje III+, zgoraj 100 m S4+, 200 m Smer poteka z vrha po južnem pobočju na Srenjski preval (1990 m). Do prevala se povzpneš preko Viševnika ali pa mimo planine Konjščice. Zadnja možnost je tudi najlepša za smučanje, saj se jugozahodna pobočja Srenjskega prevala prav lepo dopolnjujejo s strmim vršnim delom Malega Draškega vrha. 36 Viševnik (2050 m) — južno pobočje 26 Osrednja grapa III + , mesta S4+, 400 m PrS Miha Žumer, 1983 Na vrh se vzpneš s planine Konj- ščice po grapi ali pa po običajni smeri z Rudnega polja. Z vrha 150 višinskih metrov po zahodnem grebenu, nato na izraziti rami levo v široko grapo. 80 m po tej grapi, zatem zaviješ de¬ sno v ožjo grapo (Osrednja) in po njej navzdol. Ob vznožju grape lahko na¬ letiš na krajši skalni skok, kjer moraš za nekaj metrov sneti smuči (odvisno od snežnih razmer). Ostale smeri: - Rušni vrh: Levi ozebnik - Rjava skala: Zelena diagonala, Po razu, Črni tulipan, Zahodna grapa - Vogel: Severna grapa - Vrh nad Peski: Severno pobočje - Uket: Strug na Jamo - Prvi Vogel: Vzhodno pobočje - Ablanca (Sleme): Južna grapa, Varianta Gamsove grape, Severozahodni greben - Toše: Grapa v vzhodnem pobočju, Direktna rokavička (severovzhodna stena), Zahodna stena - Viševnik: Severna grapa, Desna grapa - Podrta gora: Z vrha po vzhodnem grebenu 37 Bovec Kuk (2019 m) — severna stena 28 Grapa IV+, zgoraj S5, 500 m PrS Andrej Zorčič in Dejan Ogrinec, maj 1989 Iz Trente skozi vas Vrsnik do pla¬ nine Na Skali (1100 m). Po gozdni cesti pod plaznico, ki pada iz ome¬ njene grape. Po grapi navzgor. Ko se razcepi, po desnem kraku do vrha. Pod vrhom lahko naletiš na krajši skalni skok. Spust poteka v smeri vzpona. Prestreljenik (2499 m) 27 Ob vzhodnem grebenu IV, mesta S5, 250 m PrS Iztok Tomazin, 22. 2. 1985 Od zgornje postaje žičnice na Ka¬ ninu na Škrbino pod Prestreljenikom (2282 m). Od tu po vrhu sedla in po vzhodnem grebenu na vrh. Spust po¬ teka tik ob grebenu (če smučaš bolj proti severozahodnemu grebenu, je lažje). Turo si lahko popestriš s smu¬ ko čez Krnico v dolino. 40 Veliko Špičje (2398 m) —severozahodna stena 29 Skrita diagonala V+, mesta S6, 400 m PrS Andrej Terčelj in Borut Črnivec, 7 . 5 . 7988 Kot pri turi št. 27, le da s planine Na skali nadaljuješ naprej v Dol pod plazmi (1400 m). Dalje v Ravno dolino in dalje pod levi del zahodne stene Velikega Špičja. Levo na sedlo pod severozahodnim grebenom. Po strmih vesinah levo ob grebenu navzgor in do izrazite grape, ki vodi do vrha. Na začetku grape te čaka strma in ozka stopnja. Izstopiš 500 m levo od vrha. Po grebenu do vrha. Smučamo v smeri vzpona. (Smer poteka v območju Tumove smeri). 41 Novi vrh (1941 m) — vzhodna stena 30 Velikonočna grapa IV-, mesta S5-, 250 m PrS Borut Črnivec in Andrej Terčelj , 20. 2. 1988 Izhodišče je vas Rut (671 m) nad Baško grapo. Iz vasi po gozdni cesti do višine 1100 m, nato pa naravnost po plaznici proti sedlu med Raškov- cem in Novim vrhom. Ko dosežeš steno Novega vrha, obideš najnižji skalni pomol po desni in nadaljuješ v ozek žleb na desni. Skozi ozek prehod in po grapi na vrh. Smer je za smu¬ čanje zanimiva le, če je dovolj snega, sicer je preozka. Ostale smeri: - Vrh Laške planje: Žleb v vzhodni steni - Laška planja: Grapa v vzhodnem pobočju - Hudi Vršič: Z vrha na jug - Stador: Z vrha na jugozahod - Velika Cmelska špica: Vzhodne vesine - Rombon: Zahodni greben - Visoki Kanin: V območju poti - Mali Kanin: Jugovzhodni greben - Km: Osrednja grapa v severni steni, Vzhodna stena, Korito — grapa ob severozahodni steni - Lemež: Grapa »S« na vzhodu - Vrh nad Škrbino: Škrbinska plošča — Grapa - Novi vrh: Smer k soncu 42 v v • v Trzic Begunjšcica (2060 m) —severna stena 31 Osrednja grapa III+, zgornjih 150 m S4, 350 m PrS Iztok Tomazin, 1976 Zelo priljubljena tura, saj je dostop s sedežnico do Planinskega doma na Zelenici (1536 m) res enostaven. Od doma mimo gornje postaje sedežnice čez kratko strmo pobočje na plaznico. Po plaznici in višje po grapi na vrh. Grapa nima večjih skokov, zato je smuka po njej možna že zgodaj pozimi. 32 Lenuhova smer IV+, mesta S5, 300 m spodaj lahko tudi S6- (odvisno od količine snega) PrS Iztok Tomazin, 19.3. 1984 Od Planinskega doma na Zelenici smučaš, prečiš (navzdol) čez Plaz do vstopa v grapo. Po grapi do rame, kjer se teren odpre. Po snežiščih na vrh Begunjske vrtače (1991 m). Spust poteka v smeri vzpona. 43 Vrtača (2181 m) 33 Južna grapa lil—, zgoraj S4-, 400 m V smeri markirane poti pod južno pobočje in grapo, ki nas pripelje di¬ rektno na vrh Vrtače. 34 Osrednja grapa (severovzhodna stena) IV-, zgoraj lOOm S4+, 300 m PrS Iztok Tomazin, 8.2. 1979 Z Zelenice se napotiš pod seve¬ rovzhodno steno. Po krnici do konca, do zadnje grape. Spodaj se vzpneš po široki plaznici, ki se višje razcepi v dve grapi. Po levi na vrh. &UHO ruIevje Storžič (2132 m) — severna stena 36 Peto žrelo III+, mesta S4+, 500 m PrS Marjan Kregar in Janez Volkar, 13.3. 1977 Lepa in ne pretežka smučarska tura z vrha Storžiča. Od Doma pod Storžičem (1123 m) po poti pod ste¬ no in levo proti Škarjevemu robu. Vstopiš v grapo ob 'skrajnem levem delu severne stene. Pod vrhom grape desno po snežišču na raz pod vrhom in na vrh. 44 Palec (2026 m) — severovzhodna stena 35 Grapa IV, prehod S5, 800 m PrS Marko Paternu, Dejan Ogrinec in Andrej Zorčič, 8.2. 1987 Razmeroma visoka in izredno le¬ pa smer. Grapa je lepo vidna z avstrij¬ ske smeri mejnega prehoda Ljubelj. Po cesti se spustiš do Ridovca, zaviješ z glavne ceste v izrazito dolino, ki te pripelje pod severovzhodno steno. V osrednjo grapo ne vstopiš direktno, temveč po pobočju z leve in nato v grapo. Naprej po grapi na vrh. Skalno stopnjo na sredini smeri obideš po levi strani. Spust poteka ves čas po smeri vzpona. 45 37 Žrelo V, prehodi S6-, 500 m PrS Borut Črnivec, Andrej Terčelj, Andrej Zorčič in Dejan Ogrinec, april 1988 Smer poteka v območju poti skozi Žrelo. Od doma pod steno in v glavno grapo, ki pada iz Žrela. Po grapi se vzpneš le slabih 100 m, nato desno na snežišča in v grapo pod stenami. Ko se grapa konča, prečiš levo na¬ vzgor čez več plitkih grap. Ko se ti teren odpre, naravnost navzgor na greben. Pod vrhom strmina naraste, snežne vesine pa ti ponujajo več va¬ riant za smučanje. Z grebena se lahko spustiš v zahodno grapo in po njej nadaljuješ na vrh Storžiča in potem smučaš po isti smeri nazaj v dolino. Ostale smeri: - Begunjščica: kombinacija smeri Pavla Janca in Ostrškove smeri, Severozahodni greben in še več lažjih grap v severni steni - Stol: Severne vesine - Vrtača: Jugovzhodni greben, Leva grapa in Desna grapa v severovzhodni steni - Palec: Z vrha na jug - Storžič: Kramarjeva smer, Kramarjeva smer s Črnim grabnom, Z vrha na Kališče, Jugovzhodno pobočje, Severovzhodne vesine 46 V+, prehodi S6, 450 m Jezersko Srednji vrh (1853 m) — severna stena 38 Baronov raz PrS Dejan Ogrinec in Andrej Zorčič, 27.4. 1986 Pod steno se vzpneš iz doline Kokre in sicer po cesti iz vasi Podlog ali pa po soteski Koritarice. Za smučanje je vsekakor primernejša prva varianta. V Koritu se obe poti združita. Nadaljuješ po širokem hudourniku tgrapi) pod severno steno. Smer poteka čez steno direktno z vrha Srednjega vrha, zgoraj po odprtih vesinah (ko se končajo, prečiš v desno), v spodnji polovici pa te čaka spust ob vrvi v strmo grapo, po kateri spust končaš. 39 Desna grapa III+, prehod S5-, 500 m PrS Marko Paternu in Iztok Vidic, 23. 3. 1986 Kot pri smeri št. 38, pod steno in v izrazito grapo v skrajno desnem delu stene. Strmi stopnji se izogneš v desno in naprej na vrh grape. (Sredi grape se na levo odcepi varianta Škrlatni žleb — 250 m VI-, skok S7-, D. Ogrinec in A. Zorčič, marec 1986). Sf>fD/a/ VRH ti.GjR IHTAVE C 47 Velika baba (2127 m) — zahodna stena 40 Grapa IV, prehodi S5, 700 m PrS Luka Karničar, 4.3. 1979 Z Zgornjega Jezerskega mimo Planšarskega jezera po dolini mimo spodnje postaje tovorne žičnice na Ledine in pod steno. Smer poteka po grapi med Veliko Babo in Ledinskim vrhom. Po prvi grapi navzgor, ko se ta zapre levo v drugo grapo in po njej na vrh. V zgornji tretjini boš naletel na strmo ožino, skozi katero lahko smučaš le v dobrih razmerah. (Možen je tudi spust z vrha Velike Babe po jugozahodnih vesinah do grape in po njej v dolino. IV+, 900 m; D. Karničar, 1984). Dolgi hrbet (2457 m) 41 Smer Ski (severozahodna stena) VI-, mesta S6, 11 00 m PrS Luka in Dav o Karničar, 18. 4. 1987 Od spodnje postaje tovorne žičnice na Ledine po plitki grapi pod severno steno (prečkamo pot Češka koča - Kranjska koča na Ledinah). Desno čez rob in naprej ob steni proti Zgornjim Ravnem. Po značilni gredini prečiš levo v steno, v ozek žleb in naravnost navzgor. Ko se teren odpre nadaljuješ po snežiščih do poti na Mlinarsko sedlo. V območju markirane poti na vrh (pod vrhom je zelo strmo). Smučaš po smeri vzpona. Resna in izredno težavna tura. 42 Mlinarsko sedlo (severna stena) V, prehodi S6, 450 m PrS Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik, 3.4. 1976 Smer poteka v območju markirane poti na Mlinarsko sedlo. Težavna sta predvsem zgornji in spodnji del smeri. Da se pri spustu izogneš spodnjemu delu zavarovane poti, smučaš desno po strmih vesinah na Zg. Ravni. Zanimiv je tudi spust z Grintavčevega stebra (steber v steni Grintavca) in po istem prehodu navzdol: V, prehod S6, 300 m; D. Karničar, 1990. 48 Valvasorjeva knjižnica Krška 50 Grintovec (2558 m) —severna stena 43 Smer Fritsch - Lindenbach VII, 700 m PrS Davo Karničar, april 7989 Skrajno zahtevno in izpostavljeno smučanje. Smer poteka z vrha Grin- tavca po Zahodni grapi do škrbine, kjer se začnejo glavne težave. Strmi grapi sledi prečnica v levo, nato dalje čez najboljše prehode na Zg. Ravni. Kočna (2540 m) — severna stena 44 Grapa izza Škofove kape IV, mesta S5, 500 m PrS Luka Karničar, 4.5. J982 Grapa se nahaja v levem delu severne stene V Kupa (2126 m) in sicer za značilnim stebrom v spodnjem delu stene. Po plaznici vstopiš v grapo (mimo slapu pod Čedco). Spodaj te čaka strma ledena stopnja, kije le redko zalita s snegom (ledeni slap — 10 m). Dalje do grape, ki vodi na Škofovo kapo. Desno v grapo in v škrbino med steno in stebrom. Spust poteka po smeri vzpona. 45 Spomladanska smer, sp. polovica V-, zgoraj 200m S5, 500 m PrS Davo Karničar, 12.3. 1984 Smer poteka z raza (ob desnem robu stene) na polovici stene Velikega Kupa. Smer je lepo vidna z Jezerskega. Zgoraj smučaš po odprtih snežiščih, sledi prehod v položnejšo grapo, ki te pripelje pod steno. 46 Povnova dolina (osrednja grapa) IV-, prehodi S4+, 1200 m PrS Nejc Zaplotnik in Tomaž Jamnik, 11.5. 1975 Mogočna in lepa grapa. Vstopimo desno od vpadnice grape in levo v grapo ter po njej na vrh. V dobrih razmerah lahko vstopiš tudi direktno v grapo. V sredini smeri se naklon zmanjša, zgoraj pa se strmina spet postavi. V dolino smučaš po isti smeri. 47 Desni žleb ali Mladinska smer IV, prehodi S5,450 m PrS Davo in Tone Karničar, 27 . 5. J978 Smer poteka s severozahodnega grebena v skrajnem desnem delu stene. Smer je, razen Povnove doline, najbolj smučana^ na tem področju. Desno po plazu navzgor do skalne pregrade, ki se ji izogneš v levo. Pred ozkim prehodom v veliko krnico na levi zaviješ desno in naravnost v ozko grapo. Po grapi na greben. 51 Veliki zvoh (1971 m) — severozahodna stena 48 Grapa v Kokro III, zgoraj 100 m S4+, 300 m PrS Marko Paternu, 1984 Grapa je še posebej zanimiva takrat, ko je dovoj snega, da lahko smučaš prav do ceste v dolini Kokre, sicer pa se je boljše vrniti po grapi na smučišče. Grapo najdeš v kotu, kjer se zaščitna ograja na smučarski progi z Zvoha najbolj približa steni. Začetek je ozek in strm, potem pa se teren razširi in položi. Poleg omenjene grape najdeš v bližini smučišča še druge, prav tako primerne za vajo in to v severozahodnih in jugozahodnih pobočjih Velikega Zvoha. Ostale smeri: - Srednji vrh: Žleb strahov, Grapa spominov - Velika Baba: Ogledniška smer - Križ: V območju poti na Ledine - Skuta: Severna stena - Kočna: Z vrha v območju poti na Zg. Ravni, Smer izgubljene rokavice, Grapa izza Kupa, Duška, Streha poskusov, Za Nejca Zaplotnika, Karmen, Južna stena -Slapovi: Sinji slap, Gdinov graben (Mali Vrh), grapa Pekel Kamniška Bistrica Skuta (2532 m) 49 Jugovzhodna stena V+, mesta S6, 350 m PrS Jaka Bonča, februar 1991 Po lovski poti čez Žmavčarje do Bivaka pod Skuto (2006 m). Naprej proti Kranjski Rinki, nato levo do pod izrazite široke gredine, po kateri gre zavarovana pot na Skuto. Po gredini do sedla ter desno navzgor na vršna južna pobočja. Ob levem grebenu in na vrh. Spust poteka v smeri vzpona. Če je v dolini dovolj snega, lahko spust v spodnjem delu končaš tudi po Kotliškem grabnu. 52 Brana (2252 m) 50 Severovzhodno pobočje IV-, prehod S5-, 300 m PrS Stane Belak, Marjan Manfreda in Dušan Podbevšek, 1974 Smer poteka v območju marki¬ rane poti. Od koče na Kamniškem sedlu (1885 m) zahodno pod severno pobočje. Prečiš pobočje ter nekoliko desno od vpadnice vrha na rob. Po jugozahodnem pobočju na vrh. 51 Bosova grapa (vzhodna stena) IV, mesta S5, 600 m PrS Janez Ažman, Marička Skrlep in Janez Volkar, 26. 4. 1975 Od doma v Kamniški Bistrici po poti proti Kamniškemu sedlu. Ko prideš iz gozda, nadaljuješ levo pod vzhodno steno. Grapa se nahaja v levem delu stene. V smeri lahko nale¬ tiš na eno ali dve krajši skalni stopnji (odvisno od snežnih razmer). V grapi zaradi ugodne lege tudi pozimi večkrat naletiš na dobre razmere za smučanje. 54 Ostale smeri: - Grintavec: Z vrha v Dolce, Na sever proti V Podom, Jugovzhodno pobočje na Jame - Skuta: Z vrha na Mlinarsko sedlo - Kranjska Rinka: Z vrha na M.Pode - Turska gora: Kotliška grapa - Planjava: s Sukalnika po grapi Za vratom - Zeleniške špice: Grapa v Sta¬ ničevem vrhu, Grapa - Dedec: Leva grapa - Zob Kalške gore: Jetijev žleb - Kompotela: grapa Jermanca - Kalški greben: Zeleni rob (JV stena), čez Dolge njive v Kamniško Bistrico Logarska dolina Ojstrica (2350 m) - zahodna stena 52 Nemška grapa IV-, mesta S5, 450 m PrS Janko Oprešnik, 1.5. 1988 Od Planinske koče pod Ojstrico (Planina Klemenča jama 1200 m) do bivaka pod zahodno steno. V steno vstopiš po vzhodni grapi Škarij, ki te pripelje v amfiteater. Od tu levo po grapi na rob stene. Že takoj na začetku spusta te čaka strma stopnja (5 m), ki pa jo lahko preskočiš in nadaljuješ do amfiteatra. Dalje po ozki grapi do izpostavljene prečnice in po njej pod steno in dalje v dolino. 55 Mrzla gora (2203 m) - južna stena 54 Zahodna smer III+, mesta S4+, 500 m PrS Dani Tič in Milan Romih, 26 . 5. 1984 Izredno lepa, ne pretirano zah¬ tevna smučarska tura. Pod steno prideš z Okrešlja. Smer poteka po žlebovih in širokih kaminih na južno rebro, kjer s spustom tudi začneš. Ostale smeri: - Škarje: Vzhodna grapa - Turska gora: Bela pira¬ mida, Turski žleb - Mrzla gora: Hudi prask - Slapovi: Palenk Turska gora (2251 m) — severna stena 53 Tschadova smer IV+, mesto S6, 350 m PrS Janko Oprešnik, 21 . 2 . 1988 Od Frischanfovega doma (1385 m) se povzpneš pod severno steno. Smer poteka po levi strani Severnega stolpa do sedelca. Tukaj levo navzgor do strmega skoka. Desno in skozi ozek prehod navzgor do vršnih sne¬ žišč ter po njih na rob stene. Spust poteka po smeri vzpona. Težavna sta predvsem ozek prehod (kamin) in prečka pod njim, vse v zgornjem delu. 56 Literatura Michel Trotin: Hors pistes J.-R Bonfort: Pentes raides et couloirs des Alpes Fran^aises B. Črnivec, A. Terčelj: Najbolj kritični so skoki, PVšt. 1, 1987 A. Zorčič: Mejam nemogočega naproti, PV št. 3, 1985 F. Savenc, A. Zorčič: Alpinistično smučanje, AR št. 24, 1987 Avtorja Andrej Zorčič (1962) Član Akademskega alpinističnega odseka od leta 1978, z alpinističnim smučanjem pa se ukvarja od leta 1981. Dejan Ogrinec (1964) Od leta 1980 je član Črnuškega alpi¬ nističnega odseka, z alpinističnim smučanjem pa se je prvič srečal leta 1985. Valvasorjeva knjižnica Krško- Andrej Zorčič, Dejan Ogrinec Strme smučine Opremil Dejan Ogrinec Oblikoval Branko Čibej Fotografije Dčjan Ogrinec in Andrej Zorčič Izdelava tiskovin Miloš Oman Izdano v samozaložbi Ljubljana, 1991