286
Politične stvari.
Car — pa knez Aleksander.
Zavest lastne moči v veliki Ruski kaže se od dne do dne bolj.
Ko je dne 21. avgusta knez Aleksander moral zapustiti prestol bolgarski, vsakdo je takoj sodil, da samo ruski vpliv v Bolgarski mogel je to storiti. Ne bivši minister Zaukov in ne metropolit Klement bi ne imela ne moči in ne poguma za tak korak, dokler ne vesta, da je za njima ves bolgarski narod. Od daleč se sicer ni dalo presoditi, jeli je prevrat ta v resnici po želji bolgarskega naroda, kakor je Zankov to hotel kazati pred svetom.
Pa sprejem tega prevrata v glasilih nemškega kan-celarja pojasnil je takoj vsemu svetu, da se ta prevrat ni vršil brez nekega dogovora Ruske z Nemško.
Drugi, nasprotni vplivi omogočili so knezu Aleksandru povrat nazaj v Bolgarsko in v Ruščuku bil je celo ruski zastopnik navzoč med drugimi diplomatičnimi zastopniki, ki so vračajočemu knezu se poklonili.
Za ta korak navidezne prijaznosti hotel se je knez Aleksander zahvaliti ruskemu čaru poglavitno z namenom, da bi pri tej priliki čaru pokazal svojo udanost in skušal potolažiti srd carjev.
Knez poslal je v ta namen dne 30. avgusta sledeči telegram: „Sire! Potem, ko sem vlado svoje dežele zopet prevzel, drznem se Vašemu veličanstvu, svojo najspošt-ljivostno zahvalo za to izreči, ker je zastopnik Vašega veličanstva po svoji uradni navzočosti v Ruščuku pri mojem sprejemu bolgarskemu ljudstvu pokazal, da cesarska vlada, proti moji osebi obrnjen uporni čin odobriti ne more. Ob enem izprosim si dovoljenja, da smem izreči polno svojo zahvalo za odpošiljatev generala kneza Dolgorukov-a kot izrednega poslanika Vašega veličanstva; ker, ko postavno oblast zopet sprejemam, je moj prvi čin, Vašemu veličanstvu izreči trdni namen, vsako žrtvo prinesti, da vstrežem velikodušni volji Vašega Veličanstva, da se Bolgarska spravi iz resne krize,
v .kateri se nahaja. Prosim Vaše Veličanstvo, kneza Dolgorukov-a pooblastiti, da se neposredno in kar prej moč dogovori z menoj, in srečnega se bom štel, da morem Vašemu veličanstvu dati dokonečni dokaz svoje nespremenljive udanosti zoper Vašo vzvišeno osebo. Mo-narhično načelo sililo me je, postavnost v Bolgarski in Rumelski zopet vpeljati. Ker mi je Ruska mojo krono dala, zato sem pripravljen, jo v njenega vladarja roke zopet nazaj položiti.*
Odgovor ruskega čara na to brzojavko kneževo se glasi tako-le:
„Telegram Vaše visokosti sem prejel. Vašega povrat a v Bolgarsko ne morem odobravati, ker nesrečne posledice za tako uže skušano deželo previdim, Odpošiljatev kneza Dolgorukovega postaja neprilična. Zdržal se bom vsakega utikanja v žalostni stan, v katerega je bila Bolgarska pripravljena, tako dolgo, dokler Vi tam ostanete. Vaša visokost vedela bo, kaj ima storiti. Pridržim si presoditi ono, kar mi češčeu spomin očetov korist Ruske in mir na izhoda velevata/'
Te dve depeši pojasnujeta položaj bolje, kakor še tako slovesni sklepi diplomatov. Knez Aleksander podvrže se čaru po vsem, izreče pripravljenost svojo, v carove roke zopet odložiti krono kneževsko. Car pa mu suho odgovori, da je povrat njegov v Bolgarsko nesreča za deželo, zato ga ne more odobravati. Kneza Dolgorukovega ne bo, zato, ker z njim nima ničesar opraviti.
Žalosten stan Bolgarske zakrivil je knez; dokler on tam ostane, izdržal se bo car vsakega utikanja. „Vaša visokost vedela bo, kaj storiti" z drugimi besedami: car je hotel, da gre knez Aleksander stran z Bolgarske, in t o hoč e šu zmiraj, car ne mara nasprotnika Ruske v deželi, katero je Ruska Turku iztrgala iz rok. — Mislimo, da so take besede jasne za vse, pa tudi merodajne.