UČITELJSKI LIST
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za čla' za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulita Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edino’
5TU“
izdajateljidjuHstaiifečkn, naročnin^
fesu Tn*tn ^	^ -r
Štev. 9.
' ‘T’ R S T ^ »aarr vs*—
V Trstu, dne 1. maja 1921.
Leto II.
VICE ORLJAK.
Ozbilina reč našem učiteljstvu.
Živemo u pretežkim danima, kakovih Istra ne pamti. Imali smo u prošlosti razne gospo* ctare svake duševnosti i svakov mentaliteta, ali onakovih nasilja i gaževja savesti, kakvih smo svedoei i oičevidei u 'ovo zadnje doba u Istri, nilsmo doživeli a nit ih pamti povest, Prusko progaj atije Poljaka ne da se omeriti s našim.
Mi bijasmo vični gledati države, vlade i narode, koji su nas ekonomski zatirali večma oegoli moralno, a sada smo svedoei akcije, sto nam izdirc iz grudiju srce, siše krv i mo* zak; akcija, koja ide za tim, da od nas stvori druge ljude nego (sto) jesmo sa drugim opreč* nim čuvstvima i mentalitetom. Ovo nas boli, ovo nas ponižuje do crne crne, ovo nas ved* tna peče od šibe i veriga. Ta ljudi smo, i majka nas 'rodi da — živem©, a Istra nam kolevkom i domajom lepom, gde želimo i umreti kao vredni i pošteni ljudi ljubeči maj* čin slatki rek i onu grudu, što ju naši oci i dedovi kopaju kroz vekove. — Ova naša lju* bav, što nikoga ne ubija nit vredja, ne nalazi dužnog poštovanja ni obzira, kako bi morala,
Ljubav radja ljubavlju, a naša sveta sinov* ska ljubav nažalost radja danas — mržnjom.
— A mi učitelji nismo danas samo ljudi mali i neznatni vredni malog obzira, ne; mi smo svojim zvanjem i kulturnim radom postali li nekim očima veliki i preznarneniti ljudi;
— zato nam ide u čast dvostroki obzir i pod* vostručeno p roganj anje. Pali se učiteljevo pokuetvo i imetak, terorizira se učitelje ši* rom Istre i baca se ih na cestu. Nisi seguran osvanuti, gde si sinoč legnuo. Nas se smatra pogibeljnim agitatorima i buntovnicima. Sva* ki neugodni čin jugoslov. stanovništva Istre pripisuje se na ledja učitelja ili kojeg drugog inteligenta.
Koli golema je to obsena i neistina! Nama je naprotiv dobro poznato, da baš učitelj* stvo i ostala naša inteligencija mnogošta nc> korektna je preprečila i osujetila u ovo zad* nje dve godine sa Strane našeg stanovništva. IsJkazalo se činjenicom, da se zbili nemili do* godjaji samo onde, gde nema učitelja ili sve* cenika u Istri. To je lasno shvatiti, pošto nije baš preteško učitelju ili svečeniku shvatiti položaj onakav kakov jest, uživiti se u nj i prema njemu svoj život udesiti. —. Drugčije je ponešto sa seljaštvom, koji večkrat ne mo* že obuzdati svoje strasti, t. j. svoju ljubav ili mržnju i zna uvek računati s posledicama. Tu opet čine krivo naši novi vlastodršci na* šem istarskom čoveku, držeči ga1 beščutnim, ledenim i neidealnim; kakovi su možda gde drugde seljaci. Ovo je krivo mnenje. Činje* nica je, da večina našeg seljaštva stoji kul* turno i narodnosno visoko. Činjenica je i to, da mrtogi učitelj slabo je vid j en u narodu radi svojeg obzirnog političkog ponašanja. Tako stojimo mi pučki učitelji med batom i nako* valom: primarno pljuske na oba lica.
Ovo valja da čuju, da razumiju i da uvaže naše vlasti i vlastodršci.
Mi smo mučenici svoga z vanj a, svoga polo* žaja. Mnogi naš učitelj ili učiteljica trpi pro* gonstvo, a da nista kažnjivo počinio nije. Mnoge se naše slav. škole pozatvoriše tobož /bog — kažnjivog vladanja dotičnih učitelja. Svakim danom broj se škola i učitelja uma* njuje, što če sc danas --- sutra osvetiti samim ključarima naše sreče i našeg doma.
_ A mi učitelji jugoslov. šta da uradimo? Kakov položaj da zauzmemo napram istak* •nutim činjenicama i novom položaju? Tu možemo biti raznog mnenja, al’ ne ču ipak
S pogrešiti rečem li svojim drugovima: budimo I potpuni ljudi, budimo samo dobri, valjani u* i čitelji i uzgajatelji. Čuvajmo sebe zbog sebe ne toliko koliko zbog svoje škole | i zbog viših kulturnih plemenitih ob* ! žira. U zlu se ne poništimo i ne gubimo veru j u uzvišene čovečanske ideale. »Veru veruj, j spasit če te vera.« — Verujmo u pobedu I dobra nad zlim. Verujmo u se i u svoje po* j slan je i u svoj rad. Ne zatajimo sebe — bu» j dimo verni sebi i školi i prosveti. Radimo u j školi i za školu. Škola nam budi prvo i glav* no polje kulturnog rada. Kad svršimo svoje zvianieno z vanj e i poslanje, izvršismo svoju dužnost učiteljsku i narodnu, a savest nek nam bude mirna. Spasimo školu, spasimo kulturo, s pasimo veru u svetlu budučnost! Za drugo se preveč ne brinimo — sve drugo do* lazi zdravom prosvetom. — Mislimo, učimo, radimo, a radimo svi učitelji uza;amno pre* ma istim ciljevima. Ko nikada pre, bodimo kolegijalmi; bodimo svi pod jednom jčitelj* skom zastavom. Čuvajmo svoje poštenje o* sobno i zvanično i da se ne osramotismo pred licem kulture i humanosti. Sudit če nas naš' potomci. — U svakom svojem činu budimo modri kao Salomon, a Inkovi kao zmije.
R. SAVIČ:
Učiteljska sobota.
(Nadaljevanje).
Navedel bodem torej razloge za svojo za* htevo po omenjenih dopustih. Ker se v tem oziru razlikuje učiteljska sobota od učitelj* ske nedelje, ki služita’ vsaka svojim svrham; bom obravnaval Vsako za sebe.
Najpreje torej o učiteljski soboti:
Učiteljska sobota mi je enoletni dopust, ki se podelujc marljivim, nadebudnim uči* teljem v svrho daljnje naobrazbe po šestem letu službovanja. Dovoljuje ga višja šolska oblast onim, a) ki so poiožili izpit za me* ščanske šole in s tem dokazali svoje strem* ljenje po duševnem napredku in stanovski veljavi; b) ki so literarno delavni; c) ki sc po mnenju nadzorovalne oblasti odlikujejo po uspešnem delovanju kot učitelji in vzgo* jevatelji; d) ki so po mnenju uradnega zdrav* nika potrebni dopusta radi bolezni; e) ki se hočejo izpopolniti na kakem umetniškem za* vodu kot slikarji, godbeniki itd.
Kakor je torej vsakemu jasno, bi bila uči* teljska sobota namenjena kot nagrada onim, ki so z dobrim uspehom prebili izpit za me* ščanske šole, tem in drugim marljivim uči* teljem v olajšavo daljnje naobrazbe, in to strokovne ali pa umetniške, in končno tudi kot priložnost za zdravljenje onim nesreč* nim tovarišem, katerim je začelo primanjko* vati zdravja. Če sc bo strogo pazilo, da sc dovoli vstop v učiteljišče samo popolnoma zdravim kandidatom, če bo vzgoja učiteljev odgovarjala higijenskim zahtevam in se bo temljito učila po zavodih ne samo šolska hi* gijena, ampak tudi učiteljska higijena, potem bode dopustov za lečenje prav malo treba. O kakšni eventualni duševni utrujenosti v tej dobi pa tako ne more biti govora.
Spregovoriti mi je tu o učiteljski daljnjl naobrazbi, četudi morda ne spada vse v strogi okvir predmeta, o katerem pišem.
Mnogo se je o tej naobrazbi govorilo. Od naše strani nemara več, nego je bilo potreb* no in zdravo, in pa na tak način, ki prav nič ni koristil stanovskemu ugledu. Z avguštin* sko odkritosrčnostjo smo pred svetom raz* galili svojo notranjost. Slikali smo se kot naj večje nevedneže, nismo bili zadovoljni, dokler ni bil ves svet uverjen o naši dozdevni duševni praznoti. Sedaj stoje stvari tako, da nas oni, ki bi morali biti kakor mi samo
članki skupne verige, prezirajo in' podcenju* jejo. Zato smo sami zakrivili. In vsi narodni inteligenti in neinteligenti so prepričani, da prihajamo kot nezreli in nevedni otročaji v prakso, »Sami pravijo, da nič ne znajo.« Po* siedica: vsestransko preziranje učiteljskega stanu.
Tega seveda nismo hoteli doseči. Zahtevali smo samo, naj nam olajšajo samonaobrazbo, naj nam dovolijo vstop v vseučilišče in aka* demijo. Shvačali smo svoje zvanje kot umet* nost, in ni nam bilo dovolj, da smo dobro poučevali, hoteli smo biti umetniki. Niso nas razumeli, ker niso razlikovali dninarjev, po* štenih delavcev in umetnikov v ljudski šoli. Vsak stan ima te tri kategorije.
Ker smo idealisti, smo hoteli pomnožiti v našem stanu zadnjo kategorijo., —, Če, s]\va* čarno vzgojo in pouk kot umetnost, potem, seveda vam ne more zadostovati nobena-pri* prava na svetu. Do umetništrva ne prideš ta* koj, treba napornega dela, požrtvovalnosti,, predvsem pa ti mora dati javnost sredstva in priložnost za daljnjo naobrazbo. In za ta sredstva smo se borili, ali drugi nas niso mogli
— ali nas niso hoteli razumeti.
Če hočeš postati umetnik, ne moreš biti nikdar zadovoljen s tem, kar znaš. V hipu, ko nehaš stremeti za daljnjo popolnostjo, ni* si več umetnik, si samo še delavec.
Drugi stanovi molčijo o svoji pripravi in o svoji stanovski sposobnosti in naobrazbi na začetku svojega javnega delovanja. Zdrav* nik, ki bi rekel, da ni pripravljen, bi ne Itnel nobenega pacijenta. Koliko pa je pripravljen mladi zdravnik za svoj posel, o tem je za* godel Verešajev pesem, ki se je odlikovala po silnih disonancah. In mladi profesorji? Glejte, ljudje božji, učitelj zna vendar toli* ko, kolikor mora predavati v ljudski šoli, saj ima zrelostni izpit. In metodiško in psiho* loško pripravo ima tudi. Pa da bo to njegovo delo res tako slabo, kakor se sedaj trdi, to ni mogoče. Ali ste že čuli, da bi profesor klečal ob javnem potu in bil po prsih: pomagajte, jaz sem nevednež, nesposoben za svoje delo, o metodiki in pedagogiki me poučite! — O ne, tega profesor ne stori. Ni tako— naiven.
— ^a, .bili,smo preveč skromni, rekel bi sko* ro cinični; obsojali smo svoje znanje, ki je vsekakor za navadno, sevedai ne umetniško delo v šoli popolnoma zadostno. Bili smo go* rostasno nehvaležni svojim poštenim profe* sorjem, ki so se trudili, da nam dado mnogo več, nego je sam zakon, torej cela javnost, od njih zahtevala. Ne, ne, ne naprej po tej poti; ne smemo drugih stanov ovijati z gla* riolo, svojega pa blatiti! Kriva taktika, ki mora prestati!
Da> smo tako nezadovoljni s svojo pripravo, temu je krivo, še enkrat ponovim, ker srna* tramo vzgojo za umetnost, da, za največjo umetnost, kar jih je na božjem svetu. In zato čutimo v sebi večno hrepenenje po duševnem napredku. Zato naša skrušenost, ko vidimo svoje vznesene cilje in proučavamo svoje moči. Nočemo biti ne dninarji, ne samo pro* sti delavci: umetniki bi hoteli biti. In zato se hočemo več spopolnjevati.
Učiteljeva samonaobrazba pa ni lahko delo. Mlad, življenja željen človek v pozabljeni vasi brez knjig in knjižnic, brez prave, im c* ligentne, vzpodbujevalne družbe, preobložen s šolskim in kulturnim poslom, mora svoje noči žrtvovati izpopolnjevanju svoje duše. Mladi profesor deluje v mestu, ima družbo, i'ma knjige, samo dvajset ur na teden — da, poglavju o samonaobrazbi učitelja je resno poglavje, poglavje o idealizmu, o optimizmu, o heroizmu, o popolni samozataji,, o najči* stejši resignaciji.
(Dalje prihodnjič).
CIRIL DREKONJA:
Otroški vrtci*).
Ker prične večina pedagoških razprav z zgodovino vzgoje in pouka, sem se odločil tudi jaz, da preidem preko kratkega zgodovinskega uvoda do prve naloge današnjega mojega referata. -—_
Pravi oče otroških vrtcev je bil Friderik Froebel, učenec Pestalozzija. Froebel je ime; noval otroška zabavišča vrtce, ker je prispo-dabljal otroke nežnim rastlinam, katere je treba negovati; deloma pa tudi radi zahteve, da imej vsak otroški vrtec v obližju vrt, ka-mor naj otroci pogostoma zahajajo. Podlago za udejstvCitev otroških vrtcev sta postavila že Komensky in Pestalozzi. Komensky je začrtal v »Velikem ukoslovju« in pozneje v »Materini šoli« ter »Informatoriju« smer in obseg otroške predšolske vzgoje in izobrazbe. Smatral je otrokovo predšolsko' dobo tudi kot šolo, iz katere naj prinese otrok ob vstopu v pravo šolo najpotrebnejšega znanja.
Komensky si sicer ni omislil otroških vrt; cev; nalogo predšolske vzgoje in pouka je poveril materam, katere pa so se zelo jezile ob priliki, ko je izdal »Materino šolo« in so knjigo zame tavale, češ:	»Kako	bomo učile
svoje otroke, ko nismo izobražene učiteljice-vzgojiteljice?« Te predsodke in ugovore je Komensky ovrgel materam v »Informatoriju«, kjer jih je poučil, kako lahko pripravlja vsa; ka mati svoje'otroke za vstop v šolo. Kakor Komenskč je''posegel v vzgojo predšolske .Te-štalozzi s knjigami ter s praktičnim poizkusi, ko je sam ustanovil -^^fansce za> revne in zanemarjene otroke v Ncuhofu in Stanzu. Kakor Pestalozzijeva vzgajaliišča, so imeli tudi Froeblovi otroški vrtci namen vzgajati in učiti osirotele in za; nemarjene otroke. Še večjo skrb vzgoji zapuščene dece je posvečal župnik Oberlin v Stcintalu v Alzaciji, kjer je ustanovil otroško čuvališče.
Otroške vrtce in čuvališča je rodda, kakor sem že zgoraj omenil, • skrb za zapuščene otroke. Z vedno večjim /razmahom veleindustrije, so se jele množiti tudi; delavske vrste. Morali, so se pričeti ustanavljati v indu-striiskih mestih in krajih otroški vrtci in čuvališča, v katerih so dobili otroci delavskih družin nadomestilo domače vzgoje, katere jim roditelji niso mogli nuditi.« Zaradi naporne borbe za vsakdanji kruh sta bila največkrat v takih družinah oče :n mati tako zaposlena, da se nista utegnila baviti; z vzgojo otrok.
Kar je dobrega, ostane, slabo pa izgine. — Otroški vrtci so se razširili takoj po vsem svetu. Ostali; niso le nadomestilo domače vzgoje onim slojem, kateri ji niso mogli posvečati devoljne pozornosti, ampak dobrot otroških vrtcev so se poslužili vsi stanovi. /Tasti jih je klicala k življenju šola, katere predhodniki so isti, — Zalibog sta bila ureditev in ves potek otroških vrtcev, tako pr*i Froeblu, kakor pozneje, preveč pedaotska. Bežek je karakteristično in temeljito obsodil delanje in nehanje otroških vrtcev v istoimc-nem poglavju svojega »Vzgojeslovja«. Tam pravi, da so bili šolski vrtci do danes preveč šolski in premalo otroški. In res se ni v otroških vrtcih oziralo na nežno detinsko dobo svobodnega igranja. Otroški vrtci so si nadeli pretirani smoter sistematske pripravnice za ljudsko šolo. Kot take smatra otroške vrtce šc danes velika večina vseh otroških vrtnaric. Da je ta misel popolnoma zgrešena, mislim, da mi ni potreba obširneje razpravljati. V resnici ostanejo otroški vrtci predhodniki šole, vendar moramo paziti, da iste ne podaljšamo za tri leta navzdol!
Čez petdeset ali sto let gotovo ne bomo našli več šole, kakoršno imamo oedaj. Dvignilo se je preveč klicov proti današnji šoli. Ponekod so se že pričele udejstvovati razne reforme šolskega pouka in vzgoje v smislu modernih pedagoških stremljenj. Delovna šola in privzgojitev k samotvomosti ter sa-moraziskovanje, umetniška vzgoja, nova načela družabne in državljanske vzgoje so našla pot med kulturne narode. Pripravljeni moramo biti tudi mi, da sprejmemo enkrat z odprtimi rokami, kar je dobrega v vseh pridobitvah moderne šole. — Najnujnejše preos-
*) Referat na okr. učiteljski konferenci.
nove v navednem smislu zahtevajo otroški vrtci. Ljubezen do dela naj se privzgaja otroku že v prvi mladosti. Lahko bi si stavili tu pomislek, ali bi ne vplivalo delo na otroka ravno tako kvarno, kakor dolgotrajno sedenje v zaprtih prostorih otroškega vrtca? Vemo pa, da sili otroka že narava sama neprestano k gibanju in k delu. Neznan nam ni otroški razdejalni nagon 'in njegov vzrok. — V smislu delovne šole sta zasnovala otroška vzgajališča že Pestalozzi in Froebel. Uverjen sem, da je pripomoglo Pestalozzi ju, poleg njegovega genijalnega vzgojnega duha, do tako velikih uspehov njegove šole največ delo. Otroški; vrtec ne sme biti mučilnica mladih svobodoljubnih duš, temveč naj postane pravo nadomestilo domače vzgoje, kjer sc otrok pod nadzorstvom še vedno najboljše vzgojiteljice - matere svobodno kreta ter si v vtdni želji po izpremembi samoljubno izbira igre. Otroški vrtec ne sme zapostavljati individualne vzgoje. Nočem pa tu reči, da bi sc otroški individualnosti pustile vse meje. V pretiranost omenjene vzgoje je zašla sicer priznana norveška pedagoginja Ellen Kev v knjigi »Stoletje otrokovo«. — Poleg dela začni vzbujati že otroški' vrtec v deci čut za lepoto. Krasoslovna in estetska čustva naj zadobc dovolj prilike, da se v otroku razvijejo. To naj bo uvod v poznejšo umetniško vzgojo v šoli.
Gori začrtano nalogo otroških vrtcev rešuje z dobrimi uspehi zdravnica Marija Montesovi v Rimu s svojimi vrtci, imenovanimi »Case dei Bambini«. Svoj način vzgoje in uspehe iste je objavila v knjigi »Samo-tverna vzgoja v zgodnji otroški mladosti«. Knjiga je prevedena tudi v nemščino (Selbst-tattige Erziehung im friihen Kindesalter«, založil J. Hoffmanu, Stuttgart).
Kakor Sem povdarjal že v razpravi o naši bodoči začetnici, da bodi pouk, zlasti v prvem šolskem letu, prepojen z igrami >:n zabavo, moram to načelo po vda.tj ati tembolj pri otroških vrtcih. A ko zagreši otroški vrtec toliko, da vcepi otroku mržnjo do šole^ je bolje, da ga sploh ni. Da pa bodo otroške j vrtnarice kos gori začrtani težki nalogi, mo- j ramo zahtevati ocl njih za izvrševanje poklica 'isto teoretsko in praktično pedagoško izobrazbo, kakor jo ima učiteljstvo.
Otroške vrtce, ki služijo podlemu raznarodovalnemu namenu odklanjamo v svoji pra-vicoljubnosti, pa bodi to pri nas, ali drugod!  aa--------------------------
Petdesetgodišnjica
engleskog užltetishog udruženja.
Prošie godine u aprilu proslavilo je Engles-ko učit. Udruženje svoju pedetogodišnjicu. To je za sad najmnogobrojnija i najjača učiteljska organizacija na svetu. Toliko isto ima i od postanka narodne škole u Engleskoj.
I ovo je udruženje, i ako u jednoj od naj-kulturnijih zemalja Evrope, imalo svoja teš-ka vremena i moralo je da vodi ljutu borbu za prošlih 50 godina. — Prvi školski zakon za narodne škole donet je u Engleskoj 1862. g. i njime je bilo predvidjeno da učiteljeva nagrada zavisi od rezultata rada. I prema tome učiteljeva nagrada, njegova stalnost i ugled — sve je to zavisilo od rezultata na godiš« njem ispitu.
Novo udruženje se počelo odma boriti protiv takovog sistema, koji je imao rdjavih posledica i za nastavnike i za decu. Ali svi napori te borbe ostali su besplodni, sve do 1882 g. kad je donet nov zakon o narodnim školama, kojim je donekle popravljeno to stanje.
Drugo poboljšanje tamošnjih škol. prilika bilo je 1890 g. ali ni tada nije još stari sistem bio napušten, jer je još i tada bio zadržan princip, da se prema radu na godišnjem ispitu daje državna pomoč (opštini školskoj) i tek 1900 g. jedva je likvidirano s tim principom.
Engleska je odavno več industrijska zemlja, g de se pored snage odraslih upotreblj avala po tvornicama i dečja radna snaga, cesto puta vrlo nečovečno i za razvitak dečji po-sve ubitačno. S toga je zakonom od 1833. bilo zabranjeno da se deca mladja od 9 godina smeju zaposliti po tvornicama. Zbog toga što su deca radila po tvornicama a u isto vreme i školu pohadjala uvedena je tada polu-dnevna nastava. Po sebi se razume, da je to
I jadna i žalosna nastava bila, kada su deca morala provesti po dana na kakvom teškoni radu u tvornici pa onda doči na školske časovc.
Učiteljsko udruženje ustalo je protiv toga i vodilo ogorčenu borbu kroz drugi niz godina, dok najzad nije god. 1902. uspelo, da se donese zakon, po kome se ne smeju u potrebi ti za ta j rad deca mladja od 14 godina.
No učiteljstvo nije s ovim uspehom bilo zadovoljno, no je i nadalje nastavilo borbu služeči se svim zakonitim sredstvitna. dok nije uspelo da se clonesu zakoni, uredbe i propisi za zaštitu dece i napredak njihovog fizičfcog, moralnog i intelektualnog razviča. Takav istrajan rad udruženja krumsan je najzad uspehom, jer je g. 1918. parlamenat doneo nov školski zakon o nar. školama, kojim ne samo da je ukinuta poludhevna nastava nego je u taj zakon unet i veči deo škol. programa, koji je izradilo to udruženje.
Da bi što uspešnije moglo voditi borbu ne samo kroz štampu i na zborovima nego i u parlamentu, udruženje je želelo da u njemu ima svoje predstavnika. I na tom polju je udruženje moralo podneti i velike materijal-ne žrtve — murne članovi su udruženja morali povečati svoje članske uloge, da bi'8vo* me udruženju prožili što obilnija materijalma sredstva za izbomu borbu. Ta je borba po« duže trajala, ali je istrajnost i ovde pobedila, jer se vi d j eni engleski političari j vodje partija počeše najzad jače interesovati za učiteljski pokret i počeše nuditi udruženju pojedine izborne okruge i pomoč pri izboru bu-dučih učiteljskih predstavnika u parlamentu i pridobijati ih za svoje partije, dok najzad 1894 g. udruženo _učiteljstvo ne uspe da debije prva dva svoja predstavnika u parlamentu, od kojih je jedan bio liberal, a drugi kan« zervativac.
Sad je več išlo lakše, jer se iz godine u godinu prilikom svakih izbora prinavljao još no, kod učiteljski predstavnik u parlamentu.
IZ ORGANIZACIJE.
Zborovanje »Tolminskega učit. društva" dne 17. marca 1921. pri Sv. Luciji.
(Nadaljevanje').
III- _V šolski obveznosti in ureditvi ljud. šole,
a) Tovariš Jan. Gerželj predlaga: Šolska obveznost prični s sedmim letom in trajaj do 14. leta Nadaljevalni tečaj se odpravi. Pred sedmim letom naj se vpeljejo v večjih krajih vrtci. Za vpis se je ravnati po solnčnem letu. Sprejet je bil tudi predlog tov. Fr. Bogataja, da naj se krajša 7. šol. teto za zadnja dva meseca.
b) Glede nadaljne toli potrebne izobrazbe po-zvršetku ljud. šole, smo se zedinili za vstanovitev kmetsko-obrtniških tečajev. Nastane pa mnogo prerekanja, bodi li ta obligaten ali ne, in ob kateri starostni dobi naj se vrši. Sklene se z večino glasov fakultativen pouk od 16—18 leta. Radi nadaljnega pojasnjevanja od strani tov. M. Mikuža in od tov. C. Drekonja podane psihološke analize otroka od 14 leta dalje, se končno ponovno glasuje in z veliko večino odobri njiju predlog, da prični ta tečaj takoj po zvršetku šole in bodi prvo leto t. j. od 14 do 15 leta obligaten, drugo leto od 15 do 16 leta pa fakul tativen. Obligatni tečaj bodi celoleten, fakultativni pa v zimskem času, s privzetjem praktičnih vaj po potrebi vse leto, Kmetijskim in obrtnim predmetom je pritegniti še slovstvo, spisje, praktično računstvo in zemljepis.
c) Kaznovanje zamud bodi točno! Sprejet je bil tudi predlog tov. Gerželja:	»Šolsko	vodstvo bodi
edino merodajno za predlaganje kazni brez vsakega priziva. Kazen bodi denarna in najmanjša 20 lir, stopnjevaje se do 200 lir. Denar naj se steka v okrajni fond za učila in ubožno knjižnico.« Sprejet je bil tudi dodaten predlog tov. Kil. Podgornika: »Kazen terjaj davčna oblast.
IV.	Načrti, urniki, klasifikacija.
a) Uporabljajo naj se začasno do sestave novih učnih načrtov, začasni učni načrti, izdelani od didakt. konference v Tolminu v letu 1920.
b) Urniki naj se pregledajo in odobre, ako odgo varjajo začasnim načrtom.
c) Vpelje naj se stara klasifikacija od 1—5.
č) Vpeljejo naj se knjige: Wider, Gabršček-Ra-zinger in Josip Gangl.
d) Obnovi naj se stare tiskovine in pridoda zamudnik.
e) Uradno dopisovanje bodi slovensko, imej predpisano obliko in brez pridevkov.
f) Radi uspešnega poučevanja, se zahteva učnim načrtom odgovarjajoče učne pripomočke.
Vsi predlogi a—f stavljeni po tov. Bogataju se soglasno sprejmejo.
g) Predsednik Jos. Rakovšček stavi predloge: !) izpričevala naj se izdajajo semestralno; 2) glavne počitnice naj trajajo 2 meseca ter naj bodo nepre-
■rgane; 3) okr. šol. svet naj da na razpolago potrebne tiskovine, da bomo mogli pravočasno prijaviti po vojni povzročeno škodo šol. inventarja. Vsi trije predlogi so bili sprejeti.
h) Glede praznikov in pouka prostih dni se ni prišlo na jasno, vsekakor pa so se strinjala mnenja, da veljaj četrtek tudi nadalje kot pouka prost dan.
i) Glede snovanja novih šol se sprejme predlog tov. M. Mikuža: »Kjer je 25 otrok, naj se osnuje že samostojna šola, ki pa imej 3 km oddaljeno periferijo od meje sosedne šolske občine. Za en razred se določi do 40 otrok. Kjer je črez 40 otrok, naj se učno moč nagradi; kjer je črez 60 otrok je ustanoviti dvorazrednico. Tedensko število učiteljevih ur bodi 24, kar je črez, je nagraditi. Sprejet je bil tudi dodaten predlog tov. Jan. Gerželja, da naj se na večrazrednicah voditelja nekoliko razbremeni.
V. Otroški vrtci, zabavišča, knjižnice, šol. kooperative in hranilnice.
a) Predlog tov. Cir. Drekonja za ustanovitev šolskih zadrug v svrho cenejših in boljših šol. potrebščin je padel in bil sprejet predlog tov. H. Močnika:
Zaveza sestavi enotno liniaturo in obliko pisank, jih založi in razprodajaj, dokler se ne ustanovi poseben tozadeven deželni fond za brezplačno razdeljevanje šol. potrebščin.
VI. Pregled učnega pravilnika.
Predsednik Jos. Rakovšček pojasni in obrazloži, kje je iskati poučitve o učnem pravilniku; nato predlaga: a) Začasno nameščenje trajaj le do definitivnega izpita. Službe naj se letno dvakrat razpisujejo in pri zavrnitvi prošnje, bodi zavrnitev utemeljena. Stalno nameščen učitelj imej polno pravico do svojega mesta. Sprejeto soglasno.
b) Tov. Albina Gerželj predlaga naj se da tudi učiteljicam pravico de definitivnega imenovanja na vsako šolo. Predlog je bil sprejet z večino.
c) Tovariš Andrej Trebše je za zidanje šol brez stanovanja učitelju. Predsednik Rakovšček pa .predlaga tudi stanovanje, a separaten vhod. Sprejeto poslednje. Dobroto šol. stanovanja podkrepi tov. Cir. Drekonja in navaja potrebo vode in luči. Soglasno je bil sprejet tudi predsednikov predlog, da imej šolsko poslopje vsa potrebna gospodarska poslopja.
č) Tovariš M. Mikuž predlaga: »Odpravijo naj se okrajne meje, da se bo moglo kompetirati, kakor bo koga želja.« Sprejeto.
D.
I. Navodilo učiteljskemu zastopniku glede oddaje mest ob definitivnem imenovanju.
a)	Z večino se sprejme predlog tov. Jan. Gerželja: Pri imenovanju se je ozirati na sledeče: 1) na službeno dobo pri redovanju od*l—3; 2) pri klasifikaciji 4—5 odločujejo družinske razmere; 3) pri enaki službeni dobi boljša klasifikacija; 4) pri enaki kvalifikaciji, enakih službenih letih, raztnere.
II. Predavanja.
Določi se seznam predavateljev po sodnih okrajih.
III. Učiteljska potovalna knjižnica.
Predsednik daje v znanje, da se je naročilo v ta
namen več knjig, ki se financirajo iz bibliotekarskega okr. zaloga.
IV. Obsojanje netaktnosti.
Obsoja se netaktno, nečastno in sramotilno postopanje dveh udov ob nekem sporu. Pravico in zavetišče je iskati le pri predpostavljenih oblastni-jah. Oba nenavzoča neimenovanca, sta žela celokupno zgražanje.
V. Preskrba obleke in obuvala.
Vzame se na znanje predsednikovo obvestilo, da jc dobiti pri komisarijatu še nekaj blaga v to svrho.
VI. Izvenšolsko delovanje.
Učiteljevo delovanje seži tudi izven šole v korist in povzdigo produktivnih in konsumnih zadrug. Se hoče upoštevati.
Po 5 ur trajajočem zborovanju se zahvali predsednik vsem navzočim 40 članom za sodelovanje in zanimanje ter zaključi zborovanje ob 1 popoldne.
Poročevalec.
Uradna učiteljska konferenca v sežanskem okraju
se je vršila dne 5. in 6. t. m. pod predsedništvom g, prof. Demontija. Na dnevnem redu so bile sledeče točke:	1. Revizija šolske samouprave. 2.
Pravna uredba učiteljskega osobja. 3. Gospodarska uredba učiteljskega osobja. 4. Zidanje šol. 5. Vzdrževanje šol. 6. Šolska obveznost. 7. Naloge preurejene ljudske šole z ozirom na potrebe splošne ljudske naobrazbe in strokovne usposobljenosti. 8. Pouk italijanščine. 9. Učni načrti. 10. Klasifikacija, didaktična sredstva, šolske knjige, učne zbirke, u-radni spisi. — Razen teh desetih točk je bila na dnevnem redu še potrditev zastopnikov, voljenih od učiteljstva v okr. šol. svet, volitev odbora okr. učit. knjižnice, volitev stalnega odbora okr. konf. in volitev delegatov za deželno konferenco.
O prvi točki je poročal tov. Pahor, kateri se je šc precej potrudil in žrtvoval dokaj časa, da je prebiral in listal debelo knjigo o ital. šol. samoupravi. Res pa je, da v tako kratkoodmerjenem času ni mogel veliko storiti. Kar je storil, je storil čez svojo dolžnost, a priznati moramo, da je snov o prvi točki delikatna in zelo obširna. Zato se je izvolil posebni odsek, ki bo stvar še enkrat proučil.
O drugi točki je poročal tov. J. Štrekelj. Koncem svojega poročila je izročil predsedniku par predlo-
gov. Predlogi so bili sledeči:■ Učiteljišča naj se razširijo na 5 razredov. — Zadnje leto bodi posvečeno edino praktičnim nastopom. — Na naših učiteljiščih naj poučujejo možje pedagogi — Slovenci. Gojenci učiteljišč naj imajo pravico do vstopa na vseučilišče.
Pri vsakem izboljšanju šolskega vprašanja, naj sodeluje tudi učiteljstvo. — Službena doba trajaj 35 let. — P*ri učiteljicah naj se odpravi celibat. — Vsi ti predlogi so bili sprejeti.
Tov. Kosovel je poročal o tretji točki in citiral § 50. ex avstr. šol. zakona ter menil, da naj bi učitelj postal državni uradnik. Proti njegovemu mnenju je bilo večina tovarišev, ki so se izrekli, da učitelj naj ne postane nikdar drž. uradnik, pač pa da bodi plačan od države. Ta ugovor je bil kot predlog sprejet.
O zidanju in vzdrževanju šol je poročal tov. Albin Furlan. Tov. Furlan si je ustvaril načrte, a žal, da tistih načrtov morda ne bo nikdo upošteval. Med drugim je zahteval naj šole vzdržuje država.
O šolski obveznosti je poročal tov. Hreščak. Šolska obveznost naj bi se omejila od 6. do 13. leta starosti otrok. Po tej dobi naj bi vsaki učenec ali pa učenka obiskoval(a) obvezne obrtne, kmetijske, oz. gospodinjske tečaje. — Ta predlog je bil enoglasno sprejet.
O sedmi točki dnevnega reda je poročal tov. J. Ravbar. Lepo je ilustriral svoj predmet in na koncu je obveljala njegova trda in jedrnata beseda.
O pouku italijanščine je poročal tov. Kosmina. — Držal se je kolikortoliko sklepa zadnje uradne konference od 9. in 10. jul. 1920. Predlagal je sledeče: Pouk naj se po potrebi vpelje v vseh šolah. — Poučujejo naj edisio le domači učitelji! Predloga sta bila sprejeta.
O učnih načrtih je govoril tov. Hreščak. — Svoj referat je podal samo v tezah, katere bi se dalo razširiti in o njih razmotrivati na dolgo in široko. Ko je poročevalec pedal svoje poročilo, je predsednik dal njegova izvajanja na glasovanje, ki so bila v obsegu 12tih točk soglasno sprejeta. Žal, da se je zgodilo vse v preveliki naglici. Vsem stvarem nismo mogli tako pozorno slediti, kakor bi morali.
Pri zadnji točki se je oglasil tov. F. Kenda. — Izvajal je o marsičem, a zaradi pomanjkanja časa je moral svoje poročilo samo ekscerptirati.
Konferenca je vspela še precej, samo da bi vse naše besede ne bile zaman! — Gospodu predsedniku, prof. Demonteju pa se moramo zahvaliti za svobodno besedo.	Iv. Kosmina.
Okrajna učiteljska , konferenca učiteljstva iz koprskega okraja vršila se je dne 1. in 2. aprila 1921. v ital. mestni Ij. šoli v Kopru. V slavnostnem govoru, ki ga je otvoril okr. šol. nadz. za ital. šole j. Parentin in kjer je bilo zbrano učiteljstvo vseh narodnih pripadnosti koprskega okraja, je bil prisoten tudi novi okr. civ. komisar g. Cav. Dr. Franc de Suni. Nadzornik g. Parentin je podelil kasneje besedo g. okr. civ. komisarju, kateri je nagovoril učiteljstvo z lepimi besedami. V imenu slovan. učiteljstva je odzdravil in se zahvalil za laskave besede tov. Gregor Leonardis.
Po slavnostnem govoru se je razdelilo učiteljstvo v dve sekciji.
Sekciji slovan. učiteljstva je predsedoval okr. šol. nadzornik za ital. šole g. J. Vaselli.
Razprava dnevnega reda:
I. Predsednik otvori konferenco s pozdravnim nagovorom. Imenuje svojim namestnikom tov. Leonardisa ter prosi, naj si navzoči izvolijo dvoje zapisnikarjev. — Izvoljena sta bila tov. Ernest Švara in tov. Emilija Turko.
II. Preustroj šolskih zakonov tičočih se:
1) preuredbe autonomnih šolskih administracij. — Poroča tov. B. Medvešček. — Resolucija, ki je je le-ta predložil, se na sprejeti predlog tov. V. Šepiča prepusti posebni komisiji, ki naj jo pretresuje z vlado vred.
2) pravne in ekonomične ureditve učiteljstva z ozirom na postave, ki so v veljavi v starih in novih deželah kraljestva. Poroča tov. Val. Semič.
Tov. Šepič in Jereb predlagata, naj se tudi resolucija tov. Semiča prepusti posebni komisiji, ki bi to temeljito proučila. Predlog soglasno sprejet.
Z ozirom na resolucijo tov. Semiča se odstopa odseku ekonom, vprašanje učiteljstva na lj. šolah s temi priporočili:
a) službena doba učiteljstva z vštetimi prov. leti ne bodi višja nego 35 let;
b) plača učiteljstva naj ne neha s poviški, odnosno starostnimi dokladami s 24. letom, ampak naj končuje s 30. letom.
c) v penzijo naj se vštejejo vsi dohodki s stanarino vred, ki jo ima učiteljstvo koncem 30 let;
č) v slučaju potrebe učiteljstva po 35. službenem letu naj se onim učiteljem, ki bi službovali preko te dobe, določi vsaj 50% nagrada za nadaljno službo-vanje;
d) učiteljicam naj se vsi dohodki izenačijo z onimi, ki jih uživajo učitelji.
3.	Šolske stavbe. Poroča Val. Semič.
Referent je sestavil potrebno resolucijo, ki se odpošlje na pristojno mesto. Dodatni predlog tov. Sirotiča: Stanovanja, ki so zidana za učitelja ne smejo biti pristopna osebam, ako tega ne dovoli to učitelj sam. Točka je sprejeta z opombo, naj se jo toplo priporoči okraj. šol. svetu.
4. Preuredbe ljudskih šol z ozirom na šolsko obveznost. Poroča tov. J. Sirotič.
O tej točki se ni vnela nikaka debata; predloži se le dotični referat.
II. Odredbe didaktično-administrativnega značaja,
1. Anagrafični urad. Referent tov. Ličul.
Referent predlaga, naj se preda točka posebni
komisiji, ki naj se bavi z njo. Predlog zadostno podprt — sprejet.
2. Notranji šolski red za učence. — Isti poročevalec. Predlog tov. Jereba: Šolski red za učence lj. šol. naj se natisne v obsegu, ki ga je določil referent in porazdeli med učence. Predlog sprejet.
3. Globe in neopravičene zamude. — Isti poročevalec. Predlog: Referat naj se preda poseb. odseku v pretres; upoštevajo naj se navodila, ki so navedena v referatu. — Sprejeto.
III. Predmeti didaktične vsebine.
1. Učni načrti. Poroča G. Leonardis.
Tov. Šepič predlaga, naj se preda predmet posebnemu odseku. S posebnim ozirom na jezik in zgodovinski pouk naj se isti izroči posebnemu podoe-seku, ki bodi sestavljen iz slov. učiteljstva. — Sprejeto.
2. Urniki in redovanje. Referent tov. F. Jereb.
Tov. Jereb predlaga glede urnikov sledeče: Število ur, katere je dolžna obdržati vsaka uč. moč brez posebne nagrade, naj ne presega tedenskih 25 ur, kakor je bilo to določeno po prejšnjem zakon« s 30. urami. —.Predlog soglasno sprejet.
Glede redovanja predlaga tov. V. Šepič a) naj se rabijo pri redovanju številke 10-—5, b) reduje naj se 2krat v letu. — Sprejeto.
3. Učila in tiskovine. Poročevalec F. Košutnik. — Poročevalec odsoten. Glede učil omenja g. nadzornik, da so, razen zemljevidov, že došla, kar vzame učiteljstvo z zadoščenjem na znanje.
O zadevi tiskovin priporoča tov. Jereb sledeči: Pri tiskovinah naj se potem, ko poidejo sedanje, loči čitanje od jezikovnega pouka. Pri spričevalih naj se pojasni označba številk. — Sprejelo.
IV. Dela in sredstva, ki popolnjujejo šolo.
1. Kmetijski in gospodarski poletni tečaji za učitelje in pouk kmetijstva v šoli. Poročata Berce-Bernetič. — Teze poročevalčeve so Bile sprejete
.soglasno. Sprejet je bil še sledeči dodatni perdlog tov. Sirotiča: Kmet. in gosp. tečaji za učitelje naj se ustanovijo ob takem času, da se more poučevanje izvesti praktično.
2. Gospodinjske šole za učiteljice in pouk gospodinjstva v šoli. Poroča tovarišica Valerija Mayer, Izvajanje tov. Mayer sprejeto; istotako dodaten predlog tov. Mikuluž.
3. Otroški vrtci. Poroča V. Semič. — Vsi referentovi predlogi sprejeti brez debate.
4. Zabavišča. Poroča Angela Čendem. Isto.
5. Šolske knjižnice. Referent tov. B. Medvešček. — Poročevalčevi predlogi sprejeti. V. Šepič je zahteval, naj se stavi v zapisnik posebno pohvalo referentu za skrbno izdelani referat, kar se je s hvaležnostjo storilo.
6. Šolska podporna društva in šolske zadruge. Poroča tov. Val. Semič.
Njegov predlog, naj kompetentna šol. oblast uvede tudi v našem šol. okraju podporna društva in zadruge po vzorcu onih, obstoječih v starih pro-vincijah kraljestva, je bil sprejet.
V. Stanje in delovanje okr. učit. knjižnice. — Po roča tov. V. Šepič. — Vsi poročevalčevi predlogi sprejeti brez debate.
VI. Odobritev učit. delegata izvoljenega dne 15, jan. 1921. »per referendum ' v okr. šol. svet.
Tov. Jereb izvaja: Okr. učit. konf. zbrana 2. IV, v Kopru ne odobruje izvolitve zastopnika v okr šol. svet in navaja pri tem razloge, ki so bili spre-jeti.	v
VIL Izvolitev enega delegata v deželno učit. konferenco. — Za delegata je bil soglasno izvoljen tov.
V.	Šepič.
VIII. Izvolitev treh članov v stalni odbor za bc -dočo okr. učit. konferenco.
V stalni odbor so sprejeti sledeči tovariši: Licul, Medvešček in Leonardis.
IX. Izvolitev dveh članov v administrativno komisijo za okr. učit. konferenco.
Kot člana v to komisijo sta bila izvoljena: tov, Šepič in tovarišica Zora Špehar.
X. Slučajnosti. — Oglasi se tov. Jereb in predlož’ posebno resolucijo, tičoče se izboljšanja učit. prejemkov. Odpošlje se jo na pristojno mesto.
'Z ozirom na to, da je bil dnevni red izčrpan, zaključi g. predsednik konferenco, zahvaljujoč se za zanimanje in trud pri konferenci in želeč učiteljstvu v šoli dobrih vspehov, v družini pa sreče in zadovoljstva.
K razpravi predmeta »Učne knjige« na učit. konferenci v Voloskem. Ker se o tem predmetu nisem mogel izjaviti zaradi pomanjkanja časa, naj izjavim na tem mestu sledeče:
Po De Michellijevih berilih za ljudske šole, ki so bila sestavljena v naglici ter so povsem neprimerna visokemu razvoju naše šolske literature, so prišla v rabo Ganglova preurejena berila, ki, četud niso popolna, bodo vendar za kratko dobo vzdržala in nadomestila potrebno besedilo v šoli.
I.	Ako pogledamo »Berilo za prvi razred«, vidimo, da se tu vrsti pridobivanje glasov iz prirodnih glasov potom analize iz konkretnih pojmov. Analitske-
sintetska metoda je posebno pri pridobivanju soglasnikov ne le pusta, ampak tudi za učence-no-vince težka. Že v prvih mesecih pouka mora učitelj lačeti s slovnico (pojem, beseda, zlog, črka), da ■pridobi znamenje glasu. Najpraktičnejša metoda bi tedaj bila, da se tudi pri soglasnikih pridobivajo glasovi in njih znamenja ne morda iz konkretnih . 1; celo abstraktnih pojmov, temveč iz navadnih glasov v naravi, n. pr. znamenje za glas »t« iz tik-tak« pri uri; za »r« iz glasov ropotalke o /eliki noči itd.
Drugače je prvo berilo, kar se tiče bralnih vaj, dobro sestavljeno in tako razdeljeno, da obsega vse, kar ima izpopolniti glasovno tehniko; podaja pa tudi v logičnih celotah vse, kar je etično potrebno za učence J. razreda.
, Ker se bo začetnica za prihodnje šolsko leto skoraj gotovo preuredila po najmodernejših načelih, moremo letošnjo do takrat prav z veseljem uporabiti. Dopolniti pa bi jo morali seveda s tem, da se popravijo razne tiskovne hibe,
11.	Drugo berilo za drugi razred občih ljudskih šol s slovniškim dodatkom po Fr. Gabršku in A.
liko olajšana beda, v katero sta pahnjena po zlobni roki tvoj tovariš in njegova družina zaradi istega dela in iste ljubezni, ki veže tebe in nas vseh do doma in roda!
Prošnja. Dne 31. marca t. 1. so navalili fašisti v stanovanje odsotnega g. nadučitelja D. Lukeža v Tinjanu v Istri in razbili in uničili vse, kar so našli: pohištvo, obleko, odeje, hrano in vino, /vso posodo, knjige, sploh vse. Napravili so ubogi družini nad 30.000 lir škode. Kdo bo to škodo poravnal, ko ni bilo imetje zavarovano proti takim »nezgodam«. Nadučiteljeva soproga se je morala seliti v Lovran. Obračamo se do vseh naših ljudi s prošnjo, naj priskočijo gospej Micilci Lukeževi čim prej in izdatno na pomoč, da si zopet lahko nabavi najpotrebnejše pohištvo in obleko. Darovi naj se pošljejo tdi naravnost na naslov Micika Lukež, naduč. sopr., Lovran, Oprič 123 Istra, ali na upravništvo »Edinosti«, ali pa na upravništvo našega lista.
Za ureditev šolskih knjig. Ministrstvo za industrijo in trgovino v Rimu je izdalo odlok, s katerim se ustanavlja komisija, ki naj v času dveh mesecev stavi predloge, po kakšni največji ceni naj bi založ-
Razingerju Preuredila slovenska učitelja.	.	niki zalagair knjigarne z ljudsko- in srednješolskimi
Pri tem berilu moramo opomniti da je sistema-: knjigami Doiočiti bi imela hldiT kobka bi bi]a naj.
lično urejeno v 4. celote in	to	I.	o . » o*,,	so a in .	yjgja prodajua cena za vsako tiskano polo. V to ko-
dom«, II. »Vas in mesto«,	priro 1»	in ' j	misijo sta poklicana dva zastopnika goriomenjenega
»Domovina«. Zastopan, so	tu	v	ne preveč	nagro-,	ministrstva* dva ministrstva za nauk in prosveto;
maden.h ber.ln.h sestavkih	nas,	najboljši mladinski [	^ so kHcani v£mjo šth.jc zastopniki italijanskih
pisatelji brez nepotrebne navlake	j	založnikov in knjigarjev in trije zastopniki ljudskih
Pomnoženo ,e berilo z najpotrebnejšim s ovniškim; s ih ^ J ^	■	dr.	E.	Ciuffa,	sekcijski
izvlečkom tako, da ima mladina na tej solski stop-	'	-
nji ob enem tudi najglavnejša slovniška pravila. ^ j Dokler ne izidejo nova berila, ki bodo najbolje,; kar se tiče tehnične strani čitanja, na drugi strani; vzgojno smer sodobne izobrazbe, se more novoiz- j
načelnik v ministrstvu. Clen 3. tega odloka pravi: Komisija bo lahko stavila svoje predloge glede zvišanja cen šolskim knjigam, ki so' že v skladišču, oziroma glede ukrepov, s katerimi bi se novim izdajam šolskih knjig skrčila velikost. Komisija bo tudi skušala ugotoviti, ali bi se knjige lahko nabavljale po posredovanju dijaških zadrug ali pa potom ravnateljstev posameznih zavodov in tudi v koliki
' l °-l - .	j	i-	i r„j_i,:u	meri bi bilo to mogoče. V to svrho bo morala zasli-
III. Četrto berilo za četrti razred obeh. ljudskih j	zastopnike dijaških druitev in vseh prizadetih
sol po M. J6s.ni, in E. Ganglu; preuredila slovenska! ^	stavijo svojfi predloge in pri.
dano berilo najtopleje priporočati.
‘ lisk pa je slab, kakor tudi deloma pri prvem berilu, posebno pa v začetku. Temu se je pri ponovni izdaji izogniti.
, ,	,	i	»•	i	j	pombe.	Komisija	lahko predlaga ministrstvu izve
se dobe tiskovne napa e, is < pa , ^ence< kj bodo po njegovem nalogu napravile vse
učitelja.
Tudi tu
dober-	. .	.	,	..	.	._et_„_j.|	potrebne poizvedbe. Če bo smatrala za potrebno se
V kazalu pri zgodovini omenjeni eri ni	i	lahko razcepi tudi v podkomisije, ki se bodo mogle'
166. »Prvi pocetki gi lanja« je poi o ^	,_i._	j	sestajati v kateremkoli mestu Italije; v te podod-
dilu označen pod berilnim sestavkom I67., tako, j da se sestavki vrste za eno edinico naprej, kakor, S^Q -ke prva so omenjeni v kazalu.
Tudi v tem berilu imamo snov sistematično urejeno in sicer I. »Zabavi in pouku«, II. »Cerkev, šola in hiša«, III. »Letni časi«, IV. »Priroda, A. Prirodo-pisje, B. Prirodoslovje«, in V. »Dom in svet, A.
Zemljepisje, B. Zgodovina«.
Skoraj, da imamo pri realijah posebno v IV. oddelku »Priroda« preveč tozadevnega gradiva, kar gotovo ni v razmerju s čitanko, kakoršna bi morala
Pripomniti pa moramo, da so tu navedena dela onih naših mož, ki so jezik bogatili in lepšali ter pripomogli razširjati čast in ime slovenskega
naroda.	....	i-i
Ce tudi nimamo še pred seboj dovršene slike in življenja naših književnikov, vendar bode čitanka
. u	-	..	.1	.	I..—	.-	...	/%r\A mi.
znala privesti učenca v zvezo z nadaljno izpopolni tvijo, da izstopivši iz šole, ne bode korakal slepo mimo zakladnic prosvete in napredka.
Pri prihodnji sestavi berila na tej stopnji naj se učencu da prilika, da se nauči slovenščine v govoru in pisavi in se mu tako vsadi v srce ljubezen do materinščine v najbolj globoki meri, da mu bo materinski jezik res najdražja svetinja. A. Maslo.
Občni zbor »Slov. učit. društva za Istro« se bo vršil dne 19. maja 1920. ob 10 v Ricmanjih. Učiteljstvo, zavedaj se svojih dolžnosti! — Odbor.
ŠOLSKE VESTI.
Nasilje v Istri. Naši tovariši v Istri so prišli tako-rekoč »iz dežja pod kap«. V času vojaške okupacije so morali pretrpeti najhujše: odstavljali so jih od službenih mest brez vzroka, prestavljali iz kiaja v kraj, zapirali jih v ječe in pošiljali v pregnanstva, odkoder se je marsikateri vrnil s skrušenim zdra-vjem ter je moral plačati svojo ljubezen do grude in naroda s svojim življenjem. Hudo je bilo takrat našim tovarišem, a tolažili smo se z mislijo, da bodo ti časi minili" in se bodo razmere v toliko izboljšale, da bosta ipak mogoča mirno življenje in nesebično delo. Vojaška uprava je izginila in nastopila je država s svojim civilnim štabom. Poročila, ki nam prihajajo v zadnjih mesecih, pa so nas preverila, da je naše učiteljstvo v Istri prišlo »iz dežja pod kap«. V Istro se je naselilo nasilje, ne morda nasilje države proti posamezniku, ampak nasilje posameznika proti posamezniku. Že v zadnji številki smo poročali o nasilnostih, ki jih je moral utrpeti na svoji lastnini naš tovariš Medvedič. Danes moramo poročati o drugem slučaju, Dne 31. marca t, 1. so navalili fašisti v stanovanje odsotnega učitelja D. Lukeža v Tinjanu v Jstri in razbili ter uničili vse, kar so našli: pohištvo, obleko, odeje, hrano, knjige itd. Skupna škoda, provzročena ubogi družini, znaša preko 30.000 lir. »Edinost« je prinesla prošnjo na sloven
seke pa bo glavna komisija lahko poslala svoje za-' ~ seja goriimenovane komisije se je, po ukazu ministrstva vršila dne 11. t. m.
V dneh 24., 25. in 26. aprila t. 1. se je vršil v Rimu kongres društva »Unione Magistrale Italiana« s sledečim dnevnim redom: 1. Uredba šolstva. Priprava učiteljstva. Uredba šol na deželi. Uredba šol v novih pokrajinah. 2. Izenačenje z državnim uradni-štvom. Službeno napredovanje. Uredba penzijskega sklada. Odškodnina za čezurno delo. Pravni položaj učiteljstva. 3. Sredstva v dosego teh ciljev.
Iz uradne konference italijanskega učiteljstva v Trstu. Kakor za slovenski del Primorja, tako so se tudi za italijanski del vršile v začetku pret. meseca okrajne konference z enakim dnevnim redom. Konferenca v Trstu se je obdržala v dneh 7., 8., 9. in 10. aprila. Konferenčnega dela se je letos udeležila tudi socialistična skupina, kar se ni moglo zgoditi lani. Vsi sklepi so se glasovali s pridržkom, da ostanejo le začasno v veljavi, dokler ne izdela osrednja učiteljska organizacija v Rimu natančnega načrta šolske preuredbe, veljavne za vso Italijo. K posameznim točkam dnevnega reda so bili sprejeti sledeči sklepi:	•
I. Šolska uprava, a) Pokrajinska avtonomija; b) potrditev in uveljavljenje deželnega šolskega zakona, predloženega tržaškemu deželnemu zboru v letu 1913. s potreb-nimif času primernimi izpremembami; c) ustanovitev , šolskega ravnateljstva (la direzione didattica); č) j obdržanje vseh, dosedaj izvojevanih pravic učitelj-' skega stanu (svetovalna komisija; pravica do pravne obrambe, ocenjevalna komisija za učit. imenovanja);
d)	obdržanje dosedaj veljavne šolske zakonodaje, pomnožene z najboljšimi odloki sedanjih šolskih oblasti. (Odlok Ciuffellija o verskem pouku itd.)
II.	Zidanje šol. a) Zahteva se, da sme tudi naša pokrajina uživati od fondov, v ta knamen ustanovljenih od države;
b) pri zidanju novih šol naj se upošteva tudi mnenje učiteljstva; dalje še nekaj točk, ki ne utegnejo naših tovarišev zanimati.
III.	Preuredba ljudskih in meščanskih šol. a) Šolska obveznost od 6. do 14. leta; b) delitev šol v petrazredne ljudske in trirazredne meščanske;
c) nepretrgan pouk z urami 40 minut; č) stalnemu odboru se poveri naloga, da določi potrebne šolske knjige.
IV.	Učiteljska priprava, a) Do preureditve normalnih šol (učiteljišč iz kra-ljevstva), ki naj bi veljale za vso Italijo, se obdrži sedanja uredba učiteljišč v deželi; b) ustanovitev novega učiteljišča v Trstu in c) ustanovitev že dovoljene višje pedagoške šole za učitelje.
Književnost in umetnost
Dr. France Prešeren: »Poezije«. Uredil L. Pintar. Četrti natisk. V Ljubljani 1921. Založila Ig. pl. Klein-mayer in Fed. Bamberg.
Gogolj: »Revizor«. (Gledališka knjižnica, I. zv.) V Ljubljani 1921. Izdaja uprava Narodnega- gledališča v Ljubljani. — Igro je ,prevedel dr. Ivan Prijatelj.
»Enodejanke« izidejo za podeželske odre, zelo pripravne za razne prireditve, lahke in z malim številom oseb, resne in zabavne vsebine. Knjižica bo priročna; obsegala bo pet igric. Opozarjamo na knjigo že danes.
Beneškoslovenske narodne pesmi so na Dunaju v tisku in v kratkem izidejo. Pesmi je 80, med temi 10 rezijanskih. Posebnost njih je ta, da je med mnogimi varijantami naših, tukajšnjih oz. iz Kranjske prinešenih, tudi nekaj italijanskih napevov s prikladnim slovenskim besedilom, ki so pa precej ponarodele in lepo število je popolnoma domačih. Odlikujejo se po lepi in lahki melodiji. Ko so svoječas-no na Dunaju pregledali zbirko nekateri prof. na konservatoriju, so se jako priznalno izrazili o njih. Postavljene so za možki zbor. Opozarjamo že sedaj zbore po deželi na to in uverjeni smo, da bodo v tej suši po takem blagu pridno segali. Izdala jih bo »Glasbena Matica« v Ljubljani.
V založbi Katoliške tiskarne izide v najkrajšem času antologija našega mladinskega pesništva »Malčki in Palčki«, ki jo je priredil France Bevk. Isti pripravlja tudi zbirko igric za šolske odre.
Ivan Zorec: Pomenki. Samozaložba. V Ljubljani 1921. Pisatelj Zorec nam podaja v tej knjigi 7 novel, ki so bile deloma že priobčene v »Ljubljanskem Zvonu«. Njih avtor je znan kot prijeten pripovedovalec, ki ima krepek slog. Zbirka ima 138 strani ter stane broširana 30 K, vezana pa 40 K. Za Julijsko Benečijo se cena preračuna po dnevnem kurzu vet poštnina. Naročila sprejema tvrdka T r a n i v Trstu, trg Cavana. S knjigo se bomo še pobavili natančneje.
Ivan Albreht: Malenkosti. Narodna knjižnica snopič 28 - 29. Ljubljana 1920. Izdala in založila Zvezna tiskarna. 122 strani obsegajoča knjižica prinaša pet črtic izpod peresa znanega pesnika »Slutenj in »Mlade grede«.
Razne vesti.
sko javnost, ki jo prinašamo tudi mi na drugem me
stu. Opozarjamo še posebej tovariše na ta slučaj in! stvu o vseh nasiljih, ki jim kličemo: Pomagaj, tovariš-brat, da bo vsaj neko-i osobjem!
Iz uredništva:	C.	Drekonja:	Zahtevane	knjige
nismo mogli še zaslediti. Ko jo dobimo, Vam jo pošljemo. — Tovarišem v Istri: Poročajte listu in vod-
se vršijo nad učiteljskim
Svetosavski praznik. Dne 27. januarja je praznoval srbski narod spomin svojega največjega prosve-titelja, ustanovitelja srbite pismenosti — sv. Save. Po vseh srbskih šolah se je predavalo mladini o življenju in delovanju tega slavnega moža.
Risanje na ljudskih šolah v Jugoslaviji. Izšla je novr naredba ministrstva prosvete v Jugoslaviji, ki zahteva, da se ljudske šole intenzivnejše bavijo z risanjem ter odreja nov učni načrt za pouk tega predmeta. Nalaga obenem nadzornikom dolžnost, da nadzorujejo točno u-čitelje pri risanju in da naj jim dajo potrebna navodila,
Nova jugoslov. tiskarna in založba. V Belgradu se je osnovala tiskarna in založba »Demokrat«.
Tečaj za slovenski jezik v Beogradu. Ustanovil se je v Beogradu tečaj za slovenski jezik. Predavanja bode vodil tov. Jovanovič.
U Švedskoj je obrazovan naročiti odbor, koji ima da izradi zakonski načrt, po kome če biti obavezna nastava i za decu, koja su slabo umno razvijena, kao i za onu decu, koja pate od padavice.
Noblova nagrada obstoja že dvajset let. Do sedaj je bila nagrajena 101 oseba, med temi 4 ženske. Z ozirom na države je prišlo v poštev: iz Nemčije 23, — iz Francije 20, — iz Anglije 9, — iz Švice 8, — iz Amerike in Švedske p 06, — iz Danske in Holandije po 5, — iz Italije in Belgije po 4, — iz Avstrije 2, — iz Norveške, iz Rusije in Španske po 2, — iz Poljske, Sotlandije in Indije po 1.
Skrb za kulturo med Nemci. »Oest. R.« poroča o odhodu italijanskih čet iz tirolskega glavnega mesta. Toži, koliko je trpela kultura zadnja leta in med vojno. Brez jadikovanja, s stisnjenimi pestmi in zobmi gredo Nemci na delo, da s,i ustvarijo boljšo prihodnjoJt. Zaničujejo hipne užitke, pitje, veselice in drugo, ker vedo, da je tn čas resen in da jih more rešiti le delo, ki mora stremeti za gospodarskim blagostanjem in višjo- kulturo. Posebno kulturo! Nemci v Inomoslu prirejajo razstave posameznih cddelkov iz svojega bogatega deželnega muzeja in s tem ljudi znova živo zainteresirajo za predmete njih preteklosti in njih moči, ki so jim v pouk in tolažbo ob enem. Po zgledu dunajske »Urania«, nekake ljudske univerze, na kateri predavajo njih najboljši možje, hočejo ustanoviti kot v drugih nemških mestih tudi v Inomostu tako vseučilišče. V to vseučilišče bodo privabili vse sloje, posebno tudi mladino pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev. Ustanovilo s.e je 26 učnih tečajev, katere je obiskovalo 700 slušateljev. Vlada je revnejšim obiskovalcem z dežele omogočila vdeležbo teh tečajev na ta način, da jim je dala znatno podporo v to svrho. Tako delajo Nemci!
Važna petdesetletnica. Dne 14. januarja so praznovali I srbski učitelji 50-letnico prvs> učiteljske šole (učiteljišča) j v Srbiji.
Višja šola za narodno gospodarstvo v Mariboru. V Ma-
I riberu namerava jugoslov. ministrstvo za poljedelstvo in obnovo zemlje ustanoviti višjo šolo za narodno gospo-I darstvo čim bo za to dovoljen potrebni kredit.
C