Izhaja vsako sredo. Centi Letno Din 32,—,
{>olletno Din 16.—, žetrt-etno Din 9.—, inozemstvo
Din 64___ — Poštno-čekovnl
račun 10,603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teleion interurban 113.
Cena Inseratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500-, l/. strani Din 250-, 'lu str. Din 125-, Mali ogla. s! vsaka beseda Din 1.20.
Svetovni agrarni
Od 5. do 8. junija t. 1. je bil v Pragi 15. svetovni agrarni kongres ali svetovno kmetijsko zborovanje. Bilo je res Svetovno: 31 držav je odposlalo na ta kongres svoje delegate; iz vseh delov sveta so bili: iz Amerike, Afrike, Azije (Kitajska in Japonska), največ jih je bilo seveda iz Evrope. Jugoslavijo je zastopalo 37 delegatov, med njimi dva Slovenca: odposlanec banske uprave iz Ljubljane ter zastopnik Kmetske zveze v Mariboru.
O čem so razpravljali na svetovnem agrarnem kongresu? O najnujnejših kmetijskih vprašanjih: 1. agrarna politika, to je kmetijska kriza in odpo-moč; 2. kmetijski strokovni pouk; 3. kmetijsko zadružništvo; 4. rastlinska proizvodnja (poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo): 5. živinoreja {svinje-reja in perutninarstvo); 6. kmetijska industrija; 7. kmetska žena.
Govori.
Že iz otvoritvenih govorov se je videlo, da bo na kongresu najvažnejše vprašanje: agrarna kriza in odpornoč ter zadružništvo. Voditelj švicarske Kmetske zveze dr. Laur je povedal odkrito besedo: »Čudim se, zakaj mora kmet prenašati najhujše posledice krize. Zakaj pa ijih ne prevzame kapital? Kapital odnese največje dobičke v času konjunkture, t. j, ugodnega položaja, zato pa naj nosi tudi največje žrtve v času gospodarske depresije (to je stiske). Toda kapital hoče vedno odnesti največje dobičke in v slučaju slabe konjunkture (neugodnega položaja, krize) zahteva prvi zaščito i,n škodo slabotnemu zemljiškemu proizvajalcu, t. j. na škodo kmetu. Ker kapital ne razume svoje naloge v sedanji krizi, je Zato zadružništvo poklicano, da stopi na plan! Svoje dni (je zadruga rešila kmeta pred propadom. Zakaj bi danes zopet zadruga na mednarodni podlagi ne mogla priskočiti na pomoč?«
Podobno je povdarjal delegat iz Nemčije, bivši minister dr. Hermes: Borba zoper gospodarsko krizo kmetijstva je dvojna: državna in zasebna. Kar so države do sedaj storile za zaščito kmetijstva, je malenkostno. V kmetijskem pridelovanju in v prodaji kmetijskih pridelkov so se izvršile revolucij onarne spremembe: zato bo državna pomoč in samopomoč morala zavzeti nove oblike! Potrebno bo: poceniti pridelovanje,
kongres v Pragi.
zboljšati pridelke, med pridelki pa izbirati one, za katere obstoja trg in odjemalci. Čas, ko je kmet doma in v najbližji okolici lahko prodal svoje pridelke, je minil! Sedaj velja tudi za kmetijske pridelke svetovna trgovina in pri tem je treba preprečiti, da bi se milijoni in milijoni posameznikov pojavljali na svetovnem trgu in tam vsak zase ponujali svoje blago, drug dru-demu delali konkurenco ter s tem sami tlačili cene kmetijskim pridelkom! Samopomoč je v zadružništvu, v zadružnem pridelovanju in v zadružni prodaji kmetijskih pridelkov. Kakor se karte-lira industrija, tako naj se kartelira (združi) kmetijska proizvodnja (pride, lovanije) in prodaja, toda ne na kapita-lastični, temveč na zadružni podlagi. Za zadružno pridelavo in razpečavanje (prodajo) se mora smotreno in vztrajno vzgajati naša kmetijska mladina, da dobi zmisel za vzajemnost svojega stanu in vseh stanov med seboj.
Resolucije.
V smislu teh govorov in poznejših razgovorov v odsekih so bile sprejete naslednje resolucije:
1. Odpomoč krizi kmetijstva ni niti znižanje kmetijske proizvodnje, kakor nekateri priporočajo, niti zvišanje kon-suma (potrošnje), marveč edino organizacija trga za kmetijske pridelke. Pri
Avstrijski ministrski predsednik (kan-celar) dr. Ender, ki Je odb topil s celo vlado.
tem morata sodelovati vzajemno državna pomoč in zadružniška samopomoč. Neobhodno potrebne so pogodbe med državami, ki kmetijske pridelke izvažajo, in onimi, ki gih uvažajo, na podlagi katerih bo mogoče razpečavati odvisne kmetijske pridelke. Toda države same odvišnih kmetijskih pridelkov n-9 morejo primerno ugodno razpečati y inozemstvo, ako kmetovalci sami niso organizirani v blagovnih pridelovalnih in prodajnih zadrugah!
2.	Zato se je svetovni agrarni kongres tudi temeljito bavil z zadružništvom Ü Tozadevne resolucije zahtevajo zlasti: zadružno vzgojo mladine ter vzgojo zadružnih revizorjev, da bodo kos nalogam, ki jih stavi razmah zadružništva. Toda kongres odločno odklanja vsako osebno vmešavanje države v kontrolo zadrug. Naloga države je, da ustvari zakonodajo, ki bo omogočila čim boljšo in čim uspešnejšo revizijsko kontrolo potom zadružnih zvez. Kongres nadalje priporoča, naj države zadružništvo povsod podpro z vsemi zakonskimi pripomočki. Zadružna samopomoč je že svoj čas rešila kmeta in ga bode rešila tudi sedaj. Zato so potrebne državne zadružne šole in poseben oddelek ministrstva naj bi bil določen za zadrui niško propagando in zadružniško pomoč.
3.	Resolucija o kmetijskih industrijah posebno povdarja važnost krompirja. V pogledu krompirja si mi slovenski kmetje še prav nič nismo na jasnem, kako bi ga mogli konservirati in kaj iz njega napraviti. Krompir pa daje sijajen alkohol, ki se da uporabiti kot kurivo in kot odlična gonilna moč, ako je pomešana z drugimi tekočimi gorivi. Koliko ije drugih pridelkov, ki bi se lahko in d ust ri j al i žira 1 i, pa ne vemo, kje se nahaja trg, kamer bi industrijalizirane kmetijske pridelke, oziroma izdelke prodali.
4.	Zadnja resolucija je posvečena ženi na deželi. Žena igra na deželi silno važno vlogo: žena vzgaja kmetski naraščaj: žena vodi gospodinjstvo, torej upravo kmetijskih pridelkov in njih pripremo za trg: žena vodi v veliki meri tudi kmetijska dela sama. Zato j9 agrarni kongres zahteval, naj se kmetska žena zaščiti in naj ji država z vsemi silami pomaga, da bo mogla vršiti svoje poslanstvo: šolska vzgoja na deželi mora biti usmerjena tako, da v dekletih vzbuja ljubezen da domače grude in do dela v gospodinjstvu, šolska vzgoja mora predvsem računati s tem,
da bodo dekleta postala matere in vzgojiteljice družin. Zato se morajo v vseh pokrajinah države v šoli uporabljati isti načini vzgoje, ampak se morajo načini vzgoje in izobrazbe menjati od kraja do kraja, kakor zahteva različnost pokrajin. Ženi se morajo že v Šoli pokazati pota, kako iz pridelkov Izdelovati industrijske izdelke ter si na ta način zvišati dohodke. Šola bi morala navaditi dekle tudi na skrb za čedne in čiste ter udobne domove. Čim več gospodinjskih šol in tečajev se bo vršilo, tem bolj bo to koristno za naraščaj krepkega, zdravega, družino in zemljo ljubečega naroda. Krščanstvo pa naj da ženi tisto duševno višino, ki je potrebna podlaga za vzgojo novega kmetskega rodu.
Po kongresu se je vršilo šest poučnih potovanj po Češkoslovaški. Najvažnejše je bilo potovanje po Morav-skem, ker je tam zadružništvo najbolj razvito in ker se tam najbolj vidi, koliko češkoslovaška država in moravska dežela žrtvujeta za povzdigo kmetijstva.
Prihodnji svetovni agrarni kongres ee vrši čez dve leti, 1933, v Budimpešti. Glejmo, da v prihodnjih letih naše kmetijstvo in zlasti naše zadružništvo tudi mi dvignemo tako, da bomo čez leta lahko mi priredili svetovni agrarni kongres v Beogradu!
*
V NAŠI DRŽAVI.
Velike sprememba v vladi. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 19. junija so se izvršile v naši vladi te le spremembe:
Dr. Eosta Kumairadi je postavljen za trgovinskega ministra; do sedaj je bil minister za pošto in brzojav.
Br. Stanko Šifoenik postane minister za gozdove ter rudnike; do sedaj je bil minister brez portfelja.
Inžener Duš. Seruec prevzame gradbeno ministrstvo; bil je minister za šume in rude.
Dr. Stanko Švrljuna postane minister brez portfelja; do sedaj ije bil finančni minister.
Nikola Preka je postavljen za ministra brez uortfelja; do sedaj je bil minister za socijalno politiko in narodno zdravje.
Mirko Neuderfer prevzame kmetijsko ministrstvo; dosedaj je bil minister brez portfelja.
Dr. Gjuro Gjuric, poslanik v Londonu, je imenovan za finančnega ministra.
Dr. Marko (Kesfrenčič, vseučiliščni profesor v Zagrebu, prevzame ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja.
Ta sprememba se je izvršila v polnem soglasju vseh članov vlade. Ostavka trgovinskega ministra Juraja Demetro-viča je bila sprejeta, ker ni soglašal z označeno spremembo.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Odstop In sestava avstrijske vlade.
Radi velenemške car. združitve med Avstrijo in Nemčijo je začel beg inozemskega kapitala iz Avstrije in to je imelo za posledico polom Kreditnega zavoda, katerega ozdravljenje je neposredni povod za izbruh vladne krize. Angleški in amerikanski upniki Kreditnega zavoda so zahtevali, da mora prevzeti država jamstvo za kredite Kreditnega zavoda. Vlada se je tej zahtevi uprla, a so angleški in ameriški upniki zagrozili, da bodo odpovedali Avstriji vse kredite, ako bi se protivila država jamstvu in kar bi povzročilo polom še več drugih avstrijskih bank ter industrije. Dr. Enderjeva vlada je prisiljeno prevzela državno jamstvo za 80 milijonov dolartjev. Po tem vladnem sklepu so se zavezali angleški in ameriški upniki, da ne bodo odpovedali kreditov za dobo dveh let, po preteku tega roka pa jih bodo neobvezno podaljšali. Ko je bila jamstvena pogodba podpisana, je podal nostranji minister Winkler, pristaš Landbunda, ostavko. Dne 16. 6. zvečer je odstopila celotna dr. Enderjeva vlada. Predsednik republike Mik-las je sprejel ostavko in je poveril dr. Enderju začasno vodstvo vladnih poslov do sestave nove vlade. Kakor običajno, je pozval najprej predsednik voditelje strank k sebi in (jih upraševal za mnenje glede sestave nove vlade. Krščanski socialci so si prizadevali, da di prišla do vlade njih stranka sama, v kateri bi bil Seipel zunanji minister ali še poleg tudi kancelar, ako bi dr. Ender ne nameraval načelovati taki vladi. Samo krščansko socijalna vlada bi ne imela v parlamentu večine, kar bi povzročilo razpust parlamenta ter razpis novih volitev. S sestavo nove avstrijske vlade ni uspel ne kancler dr. Ender, ne dr. Seipel in jo je sestavil nižje avstrijski deželni glavar dr. Bu-reseh, ki pripada zmernemu krilu krščanskih socijalcev. Vlada je sestavljena iz dosedanjih vladnih skupin in izgleda takole: Zvezni kancelar dr. Bu-reseh; podkancelar in notranji minister dr. Winkler (Kmečka zveza); zunanji minister dr. Schober (gospodarska skupina); vojni minister Vaugoin (krščanski socialec); prosvetni dr. Čer mak (kršč. soc.); trgovski dr. Heine (kršč. soc.); poljedelstvo dr. Dolfuss (Kmečka zveza); socijalna politika dr. Resch (kršč. soc.); finance dr. Jožef Redlich (brez stranke); pravde pa dr. Schiirfl (velenemec).
V Rumuniji po volitvah in pod Jor-govo vladd. Liberalna stranka, ki je šla na volitev skupno z vlado, je prešla v opozicijo. Veliko nezadovoljstvo v liberalni stranki je iz v al prestolni govor ob otvoritvi novoizvoljenega parlamenta, ki se ije skliceval na »romunske narode«. Liberalna stranka priznava le en rumunski narod in noče istovetiti manjšin z Rumuni. Zelo burno je bilo overovljenje poslanskih mandatov in so iznašali ob tej priliki opo-zicijonalni poslanci slučaje brezmejnega volilnega nasilja od strani vladne skupine.
Razorožitvena posvetovanja bodo 2. februarja 1932 y. Ženevi. Tajništvo Dru-
štva narodov je razposlalo vabila na razorožitvena posvetovanja vsem državam članicam in 9 državam nečlanicam Vabilo se glasi za dan 2. februarja v Ženevo in prosi vse vlade, naj sporočijo ob pravem času glavnemu tajništvu Društva narodov sestavo svojih odposlanstev.
Volilna borba v španski republiki.
Volilna borba za volitve v ustavotvorno skupščino je v Španiji že pričela. Katoliški volilci so za republiko pod pogojem, da bo spoštovala republika katoliško vero in Cerkev. Predsednik Za-mora je v svojih volilnih govorih na-glašal, da bo spoštovala republika lastninsko pravico, da bo pa izvedla agrarno reformo. Po nekaterih krajih so najemniki velepošestev zažgali žetev, ali so pa izsilili od gospodarjev visoke mezde, grozeč, da sicer upepelijo vso žetev. Na dnevnem redu je zahteva takojšnje razlastitve velepošestev. Španski zunanji minister je obžaloval na javnih shodih izgrede ter rope cerkev in požige samostanov, ki se še vedno ponavljajo. Posebno pa je povdaril dejstvo, da bo postala Španija torišče in plen anarhije (brezvladja), ako bo propadla vlada pri volitvah v ustavotvorno skupščino.
Nemški dr. Bruningovi vladi je grozila kriza. Radi zasilne odredbe, katero smo objavili v glavnih obrisih v na-1 ši zadnji številki, je grozila dr. Bruningovi vladi kriza. Več strank je zahtevalo predčasno sklicanje državnega zbora v svrho posvetovanja o zasilni1 naredbi. Na seji odbora najstarejših" poslancev dne 16. junija je bila kriza rešena. Z glasovi socijalnih demokratov je bil odklonjen predlog za sklicanje državnega zbora in s tem je ustreženo glavni želji državnega kanclerja.
£
•i
Pripnite m sprejem vodit esta inflfc.
»Slov. Gospodar« (je že pisal obširno o voditelju indijskih nacijonalistov Gandhiju, katerega so bili Angleži tudi za nekaj mesecev zaprli. Gandhi se bo udeležil letos koncem avgusta indijskih posvetovanj, ki se bodo vršila v Londonu.
Londončani že delajo priprave, da bi lahko živel ta veliki mož v angleški prestolici ravno tako, kakor v svoji domovini. Gandhi živi priprosto, strogo, a za angleške razmere nenavadno.
V vrtu vile, kjer bo bival Gandhi, že gradijo majhne hleve. V hleve pridejo koze, ki bodo dajale Gandhiju mleko za prehrano. Vendar to niso angleške koze, ampak prave indijske, katere bo pripeljal Gandhi seboj na isti ladji, na kateri se bo on vozil.	N
Vse sobe vile bodo indijsko opremljene. Osobje vile bo v indijskih oblekah. Indijske obleke so že dospele v London iz Indije, so dvojne, za vroče ter hladne dneve in iz posebne volne.
Ena soba vile je urejena kot predilnica. Tamkaj bo prebil Gandhi vsaki dan s svojim spremstvom pol ure pri kolovratu. Za prejo Je že tudi prispela „volna iz Indije in je je toliko, _§§.!>£

miaaosfne
sueäosti
naj struji iz Vaše kože in naj navduši Vas in Vašo okolico. Negujte Vašo kožo z ElidaFavorit milom, da si prisvojite ta čar. Elida: Favorit milo se obilno peni, diši decentno in fino.Vsled izdatnosti je posebno pripravno za vsakdanje negovanje kože.
»»s.
M-J l
z n'jo Gandhi lahko mesece in mesece
kratkočasil.
Spor med fašisti in Cerkvijo. Ni še
prišlo do poravnave spora. Fašizmu ni do tega, da bi popustil v vprašanju katoliških mladinskih organizacij, papež pa popustiti ne more, ker se ne more odpovedati vzgojni pravici in dolžnosti katoliške Cerkve. Napetost se je sicer na zunaj nekoliko pomirila, na znotraj pa traja naprej. Številnim izjavam sv. Očeta so se pridružili italijanski škofje raznih krajev, ki so izdali o tej stvari pastirske liste. Znamenit je pastirski list škofa mesta Ostie, dekana kardi-nalskega zbora kardinala Granito di Belmonte. V njem razpravlja ta vele-ugledni cerkveni knez o razpustu katoliških društev ter dostavlja ta-le poziv katoliški mladini: »Imeli ste, dragi mladeniči, društva, v katerih ste se učili ljubezni do vere, do domovine, do resnice in pravice, pa do junaštva. Medsebojni dobri zgledi so vas spodbujali k plemeniti tekmi v dobrem. Vršili ste z eno besedo katoliški apostolat v čast božjo in v resnični blagor države. To vaše poslanstvo ne sme prenehati zaradi nesreče, ki je zadela vaša društva! Vsak naj ostane na svojo odgovornost kot dober katoličan na svojem mestu, ki je danes bolj kot ke-daj častno mesto. Zakaj zdaj ste katoliški apostoli v najpopolnejšem pomenu besede, ker vas je po božji previdnosti dosegla usoda, da živite življenje ponižanja, preganjanja in junaških žrtev. Pomnite, da se zlato ne izčisti drugače kakor v ognju in da mramor ne dobi plemenite oblike, ako ga ne obtolčejo s kladivom in dolbejo z dletom.« Ta poslanica dekana kardinals-kega zbora je napravila po vsej Italiji .velik vtis.
Fašisti v Italiji so razpustili predvsem vsa mladinska društva, ki ne spadajo k fašistični organizaciji. Društva za može in žene niso razpuščena, V nekaterih pokrajinah pa jih je vendar zadela ista usoda. To velja predvsem za slovenske in hrvatske kraje. ,V Trstu so celo zaprli ugledni salezi-ijanski zavod pri sv. Jakobu, potem pa so ga zopet odprli. Razpuščene so tudi nekatere slovenske Marijine družbe, bodisi v Trstu bodisi na deželi.
Mussolini je slabo razpoložen proti katoliški Cerkvi zlasti od časa, ko so izdali jugoslovanski škofje svoje znano pastirsko pismo o preganjanju Slovencev in Hrvatov v Italiji. Mussolini je takrat napel vse. sile, da bi sv. Stolica bila kaj ukrenila Troti temu pismu, ki je vzbudilo po celem svetu veliko zanimanje. Ker sv. Oče ni hotel in tudi ni mogel ustreči nujni Mussolinijevi želji, je bil poslednji hudo razkačen. Od takrat ni hotel več sprejeti papeževega poslanika pri Kvirinalu. Fašistično besnenje proti katoliškim mladinskim organizacijam po vsej Italiji pa je
doseglo nasprotno od tega, kar so fašisti želeli: pokazalo je vsemu svetu, kako prav so imeli jugoslovanski škofje s svojim protestom proti preganjanju katoliških Slovencev in Hrvatov v Italiji.
Zvonovi sv. Petra v Eimu dobijo — električni pogon. Cerkev sv. Petra v Rimu sicer nima tako velikih zvonov, kakor nekatere cerkve v drugih pokrajinah, zlasti v Nemčiji, pa tudi v naših krajih. Pa vendar so tudi njeni zvonovi primeroma veliki, največji izmed 6 zvonov meri v premeru 2.32 metra. V Rimu se zvoni ne z majanjem in nihanjem zvonov, marveč s pritrkovanjem. Zdaj pa izdeluje neka tvrdka na Nemškem električno napravo za zvonenje ter jo bo poklonila cerkvi sv, Petra v Rimu.
španska vlada je izgnala, kakor smo
že zadnjič poročali, španskega prima-sa, nadškofa kardinala Segura. Izgovarja se s tem, češ, da je kardinal pristaš kralja. Resnica pa je ta, da je kar-
dinal, še preden je odpotoval v Rim, izdal poslanico vernikom, v kateri izjavlja, da je sicer osebno pristaš kralja, vendar pa opominja vernike, naj se pokorijo zakoniti oblasti. Ko se je vrnil iz Rima, ga je vlada izgnala iz Španije. To je delo framasonov in tudi socialistov, ki podpirajo vsak korak
framasonov proti katoliški Cerkvi. *
Pondeljek popoldne dne 15. junija je izneslo nebo strašno neurje s točo in nalivi nad Slovenijo in po Hrvatskem Zagorju ter Vojvodini. V Dravski banovini ni skoraj kraja, ki bi ne bil hudo prizadet od pondeljkove nevihte. V nekaterih občinah celjskega sreza je popolnoma uničen ves pridelek. V tem srezu sta najbolj prizadeti občini Dra-mlje in Šmartno v Rožni dolini. V teh dveh občinah je med silnim viharjem, ki je odkrival strehe, padala 17 minut
Francoski izletniški parnik »St. Philibert«, katerega je vihar prevrnil v nedeljo dne 14. junija in je utonilo nad
509 oseb.
kot kurja jajca debela toča. Zbila je v tla in uničila vse pridelke. Zoreči ječmen in pšenica sta tako zbita, da se niti ne vidi, kaj je raslo. Sadonosniki so poškodovani za par let. Grozna nesreča je uničila v Šmartnem cvetoče, vrtnartsvo. Uradna komisija celjskega sreskega načelstva je ocenila škodo v teh dveh občinah na 7 milijonov Din. Gblastva bodo priskočila na pomoč, koder je uničena žetev, z dobavo ajde, da bodo pridelali ubogi ljudje vsaj nekaj kruha.
Poročila iz prizadetih krajev celotne Slovenije so obupna. Nepregledna je škoda, katero je napravil siloviti vihar po gozdovih, kjer je po nekaterih legali drevje polamano in iz tal izruvano.
Ista šiba božja kakor Slovenijo, je zadeLa omenjeno popoldne Hrvatsko Zagorje in Vojvodino. Vihar, toča in voda so uničili po spodnjih krajih vse poljske pridelke, porušili mnogo hiš in cenijo škodo na 30 do 40 milijonov dinarjev.
*
Nova maša frančiškana. V mariborski baziliki bode daroval dne 12. julija t. 1. prvo sv. daritev novomašnik-fran-čiškan č. g. Farič p. Kasijan.
70 letnico je obhajal zadnje dni vele-zaslužni g. dekan, župnik v Skalah in monsignor Ivan Rotner. Jubilantu, ki pastiruje že 43 let, naše iskrene čestitke!
Sprejem v kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru. V dijaško semenišče v Mariboru se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi vzgled-nih katoliških starišev, ki so doma v lavant. škofiji teo- so dovršili vsaj z dobrim uspehom ljudsko šolo ali kak gimnazijski razred ter imajo namen, po dovršenih gimnazijskih študijah vstopiti v mariborsko bogoslovje. Prošnje za sprejem se morajo najpozneje do dne 81. julija poslati po domačem župnem uradu kn.-šk. ordinarijatu v Mariboru. Priložiti je treba: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, pre moženjskl izkaz in zdravniško spričevalo. Razen tega se morajo vsi prošnji ki zadnji teden
meseca julija (od 25. do 31.), ako tega niso že prej storili, osebno predstaviti podpisanemu ravnateljstvu. — Ravnateljstvo kn.-šk. dijaškega semenišča v Mariboru, Koroščeva 12.
Po ljudskem štetju v noči od 31. marca na 1. aprila je imela Jugoslavija 13,929.988 prebivalcev. Od tega 6,894.091 moških in 7,035.897 žensk. Leta 1921 je štela Jugoslavija 11,984.911 prebivalcev. Porast v zadnjih 10 letih znaša 1,945.077 kar znači 16.23 odstotkov. Na 1 kvadr. kilometer pride povprečno 56.02 prebivalca, pred 10 leti pa le 49.02.
Ni posebnega šolskega zakona za dravsko banovino, tako piše »Deu-tsches Volksblatt«, ki izhaja v Novem Sadu. Mi to potrjujemo. Za nas so me-rodajni splošni šolski zakoni v državi in po teh zakonih se ravnajo šolske oblasti v Sloveniji. Posebni šolski zakoni pa veljajo za Koroško, namreč tak šni zakoni, da koroški Nemci tamoš-njim Slovencem ne privoščijo niti ene slovenske šole. Ali je to našim Nemcem znano? In če jim 'je znano, zakaj pa nič ne pišejo o posebnih šolskih zakonih koroških Nemcev proti Slovencem ?-
Služkinja se vrgla pod vlak. Pod dunajski brzovlak se je vrgla pri pesniš-
kem predoru služkinja Marija Kožuh iz Košakov pri Mariboru. Vlak je samo* morilko smrtno razmesaril.
Avstrijski avtomobil je nevarno povozil na Ranči pri Mariboru 54 letnega oskrbnika mariborske tvrdke Pugl.
Neznan lastnik osebnega avtomobila se je zaletel na Radvanjski cesti pri Mariboru v konja posestnika Franca Pristovnika iz Radvanja. Konj je obležal s polomljenimi udi.
Vlom v vagon. V tovorni voz vlaka Ljubljana—Maribor so vdrli še' neodkriti vlomilci na progi Pragersko—Maribor. Iz vagona so odnesli več zavojev raznega blaga, ki je bilo naslovljeno na mariborske trgovce.
Iz samomorilnega namena si je prerezala vrat 40 letna žena železniškega delavca Ivana Skaze iiz Laznice pri Limbušu. Težko poškodovano so pripeljali v mariborsko bolnico.
Ustrelil se je v Mariboru brezposeln^ delavec Konstantin Blaisutto, star 21 let, rojen v Liscih pri Celju, pristojen v Videm v Italiji, samskega stanu in stanujoč pri svojem očetu v Celju. Vzrok samomora: nesrečna ljubezen in, brezposelnost.	^
Nekaj mornarjev angleške podmornice »Poseidon«, ki se je potopila na Kitajskem. Na sliki vidimo par mornariških družin kratko pred odhodom pod*
mornlce iz Angleške na Kitajsko.
!4 cevi za izstrel torpedov, več manjših topov in protiaeroplansko baterijo. S ¡o podmornico so prekosili Francozi la polju podmornega orožja Angleže n Amerikance.
Uradna ugotovitev žrtev na potopljenem francoskem parniku. Zadnjič smo Poročali o strašni ladijski nesreči, ki |e zadela v nedeljo dne 14. junija Fran-:oze. Uradna ugotovitev žrtev izletniškega parnika »St. Philibert« navaja 503 imena, a pripominja, da je po vsej Verjetnosti število žrtev še večje. Doklej so našli 139 trupel, a jih je v trupu tadje bilo dne 17. junija še 300. Na obalo je naplavila voda razne predmete: ienske torbice, čevlje, otroške vozičke Itd. Na ladji je bilo zelo veliko šolske mladine in malih otrok z materami in ivatovska družba 14 oseb. Osebnosti naplavljenih trupel radi smradu in raz Kroja sploh ne ugotavljajo, ampak jih zagrebejo takoj. Nesreča se je zgodila radi tega, ker je bil parnik zgrajen za vožnje po reki, ne pa za odprto morje, drugič je bilo mnogo preveč potnikov, tretjič ga je pa zajel vihar z razburkanimi valovi.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, ieieicn St. 23S6. Lastnik in vodja: primarij tir. černič, špesijalist za kirurgijo. Sana tori j je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cam za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; toaizatcrjem za elektriZiranje po poškodbah in ohlapelosii čreves; fiialermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala* za revmatično in druga boleča vnetja; »entercelanerjem« za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba v I. iaz redu 120 Din, II. razred 80 Din, III. razred CO Din.	83
Na tajnosti kuhinje se strogo pazi in dobre kuharice ne izdajo svojih posebnih receptov. Dobra gospodinja pa nikdar ne zamolči tajnost, kako je treba ravnati s perilom! Mnogokrat reče: »Le Zlatorog milo varuje perilo!«
Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si prei nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 370
Stotisoče gospodinj pere uspešno s pravim terpentinovim milom Gazela. Zato storite sebi
dobro ako ga poskusite tudi Vi.
*
£eg@w® fe nebo?
Ker se je posrečil belgijskemu profesorju Piccardu polet v večtisočmeter-sko višino, v takozvano »stratosfero«, ki je bila dosedaj neprodirna, je priro-malo na dnevni red zopet vprašanje: Čegavo je nebo?
Kongres v glavnem mestu Zdj-uženih držav Severne Amerike v Washingto-nu v letu 1901, ko sta se malo poprej srečno vozila po zraku brata Wright, je proglasil, da je zrak do neba nad amerikansko zemljo« last Amerike. Danes že obstoja letalsko pravo, slično kakor pomorsko. Po tem pravu pripada vsaki deželi pravica do vožnje po zraku. Sedaj pa gre za to, kedo bo gospodaril nad zračnimi višinami v stratosferi, katero je odprl letalstvu profesor Piccard?
Pravniki za mednarodno pravo več držav se že ukvarjajo nekaj let z vpra-
šanjem, ali bi ne kazalo odmeriti vsaki državi posebnih zračnih parcel, da ne bo došlo radi reklamnih letal do prepirov ? Kedo naj razpolaga s parcelami v zraku? Država, dežela ali mesto? Če bi že bil glede zračnih parcel mogoč sporazum in bi se lahko odpravili tozadevni prestopki, je pa zadeva s stratosfero veliko bolj težavna ter zamotana. Po stratosferi bi lahko frčala zračna ladja, ne da bi poprej prosila za dovoljenje preleteno zemljo v dobrem mnenju, da je vesoljnost neba vsakemu prosta, kateri se hoče ali se more v njo povspeti. Ako bo prišlo resnično do vožnje po stratosferi, bodo morali rešiti posestno stanje neba, ker sicer bo prišlo gotovo do tozadevnih resnih sporov.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Radi nezadostne udeležbe se občni zbor sklicuje na novo, in sicer za prvo nedeljo v juliju, t. j. za 5. julija; kraj: vinarska in sadjarska šola, začetek ob 9. uri dopoldne. Po kratkem predavanju dipl. agronoma, gospoda Emerika Šihtarja o kmetijskem knjigovodstvu bodo volitve novega odbora in delegatov za skupščino. Da se mora občni zbor sklicati drugič, bodi vsakemu rednemu članu dovolj opomina, da naznanjeni dan pride ter stori svojo dolžnost.
Pogoji za sprejem v Pletarsko golo v Ptuju.
Pletarstvo more nuditi kot domača obrit mnogim lep zaslužek, posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo so pa dani življenjski pogoji tudi vsem onim osebam obojega spola, ki vsled svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih živ-Ijenski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin. Pletarska šola v Ptuju ima predvsem namen, izvežbati praktično in teoretično v pletarstvu in vrboreji Mčence-ke, ki so uspešno dovršili osnovno šolo, in jih usposobiti za pletairske pomočnike. Slednjim pa pomaga po dovršeni dveletni učni dobi tudi do zaslužka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati na svojih domovih. Šolsko leto se bo pričelo dne 1. septembra t. 1. V prvi letnik se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom osnovno šolo. Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpuatnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo vzdrževati gojenca. Šoli je priključen internat, ki se nahaja v Dijaškem domu v Ptuju. Pridnim, ubožnim učencem se bodo- po možnosti izposlovale mesečne podpore. Vsi učenci pa prejmejo vse šolske potrebščine v šoli brezplačno. Prijave je poslati najkasneje do 15. avgusta t. 1. Vsak pri-javljenec prejme pismeno rešitev. Podobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole. — Upravi-teljstvo pletarske šole v Ptuju, 10. 6. 1031.
III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini dne 15. 6. 1931. Dasi je bilo od našega zadnjega poročila zelo ugodno vreme, se stanje hmeljskih nasadov ni izenačilo. Rastlina se je nadalje lepo razvijala in je v
posameznih legah prirastla že čez tri četrtine visokosti drogov. O škodljivcih ni kaj slišatL V novejšem času so se vnovič zmanjševale zaloge letnika 1930. Skoro vso lepo zeleno blago je že
razprodano. — Društveni odbor. *
PreHi@gi Mmefsfie mtm
V	zadnji številki smo objavili predloge Kmetske zveze v Mariboru in Ljubljani, ki se nanašajo na železnice, visoke zgradbe, ceste, mostove, regulacije rek in potokov ter na vodovode. Danes prinašamo predloge, ki se tičejo zavodov poljedelskega ministrstva in soci-jalnega ministrstva.
I. Zavodi ministrstva za poljedelstvo.
1. Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru: naprava rastlinjaka ter zgradba silosa. 2. Banovinska kmetijska šola na Grmu: a) zgradba gospodarskih poslopij, b) nakup travnikov in strojev za brezalkoholno produkcijo, c) naprava cvetličnjaka, d) ustanovitev drevesnice. 3. Banovinska kmetijska šola v Ra-kičanu: zgradba šolskih poslopij in internats-kih prostorov. 4. Banovinska kmetijsko-gospo-dinjska šola na Mali Loki: naprava novih gospodarskih objektov. 5. Banovinska mlekarska šola v Škof ji Loki: zgradba poslopij in vodnjaka. C. Banovinska kmetijsko-go&podinjska šola v Št. Jurju ob, južni železniei: dograditev, intemaiiskega poslopja. 7. Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah: a) odkup posestva, b) Zgradba in ureditev poslopij. 8. Banovinsko veleposestvo Ponoviče: obnova in ureditev poslopij.
II. Zavedi ministrstva za Eocijalnc politiko in narodno zdravje.
1. Banovinska splošna bolnica v Ljubljani? nakup posestva Kmetijske družbe. 2. Bolnica' za ženske bolezni v Ljubljani: dozidava enega nadstropja v glavnem poslopju. 3. Splošna bol-; niča v Mariboru: a) zgradba psihiatričnega od-? delka, b) zgradba gospodarskega poslopja, c)' nadzidek dermatološkega oddelka, 4. Javna bolnica v Celju: a) .zgradba pekarne; b) kanalizacija. Javna bolnica v Slovenjgradcu: zgradba izolirnice. 6. Javna bolnica v Brežicah: zgradba pralnice in sušilnice. 7. Javna bolnica v Ptuju: zgradba kuhinjskega poslopja. 8. Zgradba umobolnice v Novem Celju. 9. Banovinska hiralnica v Ptuju: zgradba kuh". poslopja. 10. Gluhonemnica v Ljubljani: povečava poslopja. 11. Zgradba zavoda za slepo deco.
Pesna osa.
V	okolici Maribora proti Razvanju, se je pojavila na krmni pesi bolezen, ki je bila do sedaj v teh krajih nepoznana. Zeleni list pese izumira in postaja bolj rumenkast. Cela površina, zasajena s peso, izgleda zelo žalostno. Ako stopimo na njivo in si ogledamo natančno listje pese, lahko takoj opazimo, da je listje razjedeno, in sicer se škodljivci nahajajo v listju samem. Vidijo se natančno rovi, ki jih je napravil majhen belozelen črviček. Ta črvi-ček se je izlegel iz jajčec, ki jih je maja meseca vložila v list pesna osa (Pego-myia hyoscyami). Ta škodljivec naredi vsako leto v Nemčiji na sladkorni in krmni pesi ogromno škodo. Ker se jo
letos prvikrat pojavil pri nas, si lahko razlagamo pojav tega škodljivca samo tia ta način, da je nekdo od posestnikov naročil seme od pese iz Nemčije In da ije s tem semenom vred uvozil nevarnega škodljivca. Pesna osa se da v tem štadiju, to je, ko so njene ličinke v zelenem listju pese, uničiti na ta način, da se pesa škropi z bakreno-arzenovo galico. Ako se listje škropi s to tekočino, potem se listje ne sme polagati živini. V Nemčiji se dobi to sredstvo pod imenom »Hercynia Neutral«. Ako zapazimo škodljivce takoj spomladi, kadar še listi pese niso preveč poškodovani, potem se lahko branimo proti tem šodljivcem na ta način, da repo gnojimo s sečnino ali čilskim so-litrom. Na 1. kat. jutro moramo potrositi 50—100 kg sečnine ali pa 200—300 kg čilskega solitra. Ker je danes škoda od pesine ose že zelo velika in se je že največji del listov pese osušil, se lahko pesa še reši na sledeči način: na njivo, kjer je pesa poškodovana od tega škodljivca, se potrosi sloj slame in se ista zažge. S tem se uničijo jajčeca, črvički in ličinke pesine ose. Osmodijo se tudi listi, kar pa pesi mnogo ne škoduje, ker poženejo kmalu na to novi listi. Drugi način je ta, da se listi pokosijo in odstranijo. Po prvem in drugem načinu pobijanja tega škodljivca moramo repo pognojiti s sečnino ali čilskim so-litrom, nato okopati in obsuti. V jeseni se mora takoj, ko se repo odpelje z njive, njiva dobro pobraniti in globoko preorati, da na ta način škodljivci pridejo globoko pod zemljo in jih s tem deloma uničimo.
fPFiŠMfi 199 ®dg®¥®H.
F. K. v P.
Sosed me je obdolžil, da sem mejnik prestavil. In spor imam z njim radi meje, ki "je drugačna kot v občinski mapi.
Odgovor:
Obdolžitev, da ste mejnik prestavili, je vsekakor grda žalitev in bi Vaš mejaš zaslužil primerno kazen. Ker ste pa za vložitev obtožnice skoraj da vezani na odvetnika, bi Vam svetovali, da se doma poravnate na ta način, da on obdolžitev prekliče, Vi pa mu odpustite, da ne bo še večje zamere. — Če ima Vaš sosed preveč denarja, naj le pusti obe njivi izmeriti, Vam pa na novo izmero ni treba prisitati in Vas naj mejaš toži. Če pa Vi uživate s svojimi predniki vred njivo skozi več kot 30 let nepretrgano, ste posestne pravice priposestvovali in jo mirno uživajte naprej, kakor leži. Mape in mejniki pa niso mero-dajni.
F. A. v M.
Sosedove kokoši mi delajo škodo na travniku. Ali smem zahtevati odškodnino, skupno ali za posamezno kokoš?
Odgovor:
Za Vam na Vašem travniku po sosedovih kokoših povzročeno škodo lahko zahtevate odškodnino v visokosti, kakor jo bo zaprisežen cenilec ugotovil. Tudi cenilne stroške mora plačati Vaš sosed. Odškodnine za vsako kokoš posebej pa ne morete zahtevati, ker vendar ne morete ugotoviti, koliko škode je napravila ena ali druga kokoš. V prihodnje se boste ubranili škode najložje na ta način, da vsako Vam povzročeno škodo takoj ugotovite potom cenilca in jo zahtevate od soseda nemudoma. Zdi se nam pa, da kokoši na travniku ne bodo napravile veliko škodo.
Ž. I v Št. 3.
Vojake sem služil v Avstriji tri leta in v Jugoslaviji dva meseca. Zdaj pa naj plačam vojni co?
Odgovor:
Vaše vprašanje je sicer nejasno, toda ako ste bili iz kadra kot nadalje nesposoben izločeni, morate na vsak način plačevati vojnico, če niste invalid. S svojimi vojaškimi dokumenti se zglasite pri davčni upravi v Celju. Iz dokumentov bo razvidno, ali ste dolžni plačati ali ne.
P. K. pri Sv. M.
Dan za dnem mi srne delajo škodo, kdo mi jO povrne?
Odgovor:
Škodo, ki Vam Jo povzročajo srne na Va* šem posestvu, Vam mora lastnik lova povr« niti. Ugotovite škodo po sodnem cenilcu in Jo naznanite lastniku lova. Ako je ne bo porav« nal, pa jo od časa do časa Iztožite. Vaša za« hlteva, da bi moral lastnik lova živali pokon« čati, pa je pretirana in ga ne more k temu nihče prisiliti.
I. J., št. i.
Ali ima najemnik lova pravico vstreliti psa, ki prosto leta po njegovem revirju v prepove« danem lovskem času in kdo ga mora poko« pati?
Odgovor:
Najemnik lova ima vsak čas pravico stre-« ljati pse v svojem revirju. Psa pa morate VI spraviti, ker ste lastnik psa 6e vedno Vi in nobeden drugi. Sami pa psa tudi ne smet«; pokopalti, ampak morate javiti konjaču, da ga on pokoplje in mu morate plačati dotičn« stroške, ker Vas drugače kaznuje srezko na-? čelstvo. So take postave!
A. S. v Z.
Zakupnik lova strelja kanje, celo na strehi. Ali te koristne ptice niso zaščitene?
Odgovor:
Kanje niso koristne ptice, pač pa škodljiv« in kot take ne morejo uživati nobene zaščita.; Smejo se streljati vsak čas. Kje pa sme lovea streljati, je drugo vprašanje. Ako je streljat na Vaši strehi, naznanite zadevo orožnikom, ki bodo preiskali, če in v kolikor se je loveči pregrešil, in- vložili ovadbo.Pri isti priliki pa' pokažite tudi Vašo škodo, katero Vam mora' lovec poravnati.
I. G. v J.
Ali smem sam ometati dimnik?
Odgovor:
Ako je Vaša hiša oddaljena od vsake «goi-ljive stavbe 300 m, niste navezani na dimnikarja in lahko sami opravljate dimnikarska! dela. To pa morate naznaniti dimnikarju, dimnikarski zadrugi in srezkemu poglava"jt-i vu; slednjemu pa le v slučaju, če bi dimni« karska zadruga ne bi hotela Vaše prijave na' znanje vzeti.	y •■.■•■•
G. B. v G.
Moj pes je poginil od strupa, ki ga je lo/ec nastavil za lisice. Ali mi mora psa plačati?
Januš Goleči
26
Ko je prečital te vrste grof Attems, bi se bil skoraj onesvestil, tako so ga presenetile. Čital je znova od črke do črke, od vrste do vrste — bila je istina in morala je biti resnica, kar je stalo od roke roparskega glavarja črno na belem. Kedo drugi bi ga naj bil speljal v zagonetno zanj-ko na tako pretkan način kakor ravno ta lopov. Nesramno to, da ga je preklestil ter oropal, ampak še hvalil se bo, kako sta se zavrtela v polki B samim glavarjem, poveljnikom žandarmerije v obsežnem brežiškem okraju. Ako se drzne razbojnik nad njega, kako lahek posel šele ima z njegovimi orožniki, ki se, razumljivo, ne upajo nadenj, kakor nad navadnega zločinca.
Ko je vse to premislil gospod glavar, [je zaškripal z zobmi, tako ga je jezilo, ker si je naložil poleg nesreče ter zgube še težek koš sramote in zasmeha. Uvidel je, da sam z orožni
štvom ne bo kos lopovu, ki je res nekak tolovajski kralj od Št. Jurja do Brežic. Po temeljitem razmišljanju je sklenil še na bolniški postelji, da se bo odpeljal k deželnemu glavarju v Gradec. Njemu bo v živi besedi iz lastne žalostne izkušnje naslikal, kaj da grozi s časom tem krajem, ako strašnega Guzaja in njegove zalege ne bodo iztrebili z nekoliko močnejšo oboroženo silo, nego je peščica bojazljivih žandar-jev. Prosil bo deželnega glavarja za par bataljonov vojaštva, ki naj zajame ob enem celi okoliš od Št. Jurja do Kozjega in ni zlodej, da bi jim ne pritekel v pest sam Guzaj, katerega pozna sedaj tudi on prav dobro.
Grof je pisal Dietrichu v Kozje, kateremu je že bil sporočil ta prokleti razbojnik pismenim potom, da se mu zahvaljuje za krasne konje in lepi lovski voz kot nagrado, da je pobožal po glavi brežiškega glavarja grofa Attemsa.
Iz tega pisma je uvidel glavar, kako se je poigračkal prosluli Guzaj naenkrat kar z dvema, ki sta bila na glasu kot dve prvi in najbolj brihtni osebnosti v okraju.
Trgovski vajenec i«
poštene hiše in s pri« merno šolsko izobrazi bo se sprejme v trgo« vini z meš. blagom Iv, Kovač, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši.
1011
Priložnost nakupa: I.-
Posestvo, vinograd in travnik 9 sadnimi drevesi, njive, veliki gozd (tudi smreke), zraven hiša, klet in hlev. —> 2. Posestvo, vinograd, gozd, nekaj njive, hiša, klet in hlev. Obq posestva pol ure ocl Rogaške Slatine, se po ceni proda. Natančneje pri A. Ogrizek, Od-žaci, Bačka.	987
Gozdni paznik, ki s«
spozna v gozdu in j* tudi malo lovec, in j« že v taki službi bil, oženjen, se sprejme na deputat: grad Slivnica nri Mariboru. 1009
Odgovor:
Poginolega psa Vam mora na vsak nafcm plačati najemnik lova, ker se ni držal predpisov o nastavljanju strupov. Vi pa m t ate dokazati, da je Vaš pes res od tega strupa poginil. Ne smete pa pretirati Vašega zahtevka, da tako ložje pridete do svoje pravice. Naznanite mu, koliko zahtevate za psa in če z dobra ne bo plačal, ne preostaja nič drugega kot sodna pot.
F. G. v Zg. P.
Nisem polnoleten, ali lahko dobim službeno knjižico brez očetovega dovoljenja?
Odgovor: , Službene knjižice brez očetovega dovoljenja ne morete dobiti, če ste mladoleten.
Za kaj vse se lahko uporabi časopisni papir.
Časopisni papir je uporabljiv vsepovsod in v mnogih slučajih zelo dober nadomestek za krpe. Naj naštejemo par primerov:
Za snaženje stekla naijsiibode šip, kozarcev, steklenic, cilindrov za svetilke in drugo vzemi mesto krpe polo časopisnega papirja in umivaj s svaljkom in vodo šipe, konečno drgni suhe šipe s suhim papirjem. Šipe zadobe mnogo lepši blesk, nego če se drgnejo s krpo, ki največkrat pusti male nitke. V umazane steklenice natlači v male listke strgan časopisni papir, prilij lug ali soda vodo in umivaj s stresanjem. Nago izprazni vodo, papir izvleči s primer nim kaveljčkom in »plahni posodo še večkrat s čisto vodo. Steklene cilindre petrolejskih svetiljk drgni s časopisnim papirjem od znotraj in od zunaj. Papir odvzame saje kakor nobena krpa in cilinder postane povsem čist.
Za čiščenje in poliranje srebra, medi,
terpentlnovo milo
štedi Vaše perilo!
bakra in sličnega vzemi časopisni papir. Namazi predmet s čistilom, t. j. si-dolom, pasto in drugim, drgni s papirjem in poliraj konečno zopet s papirjem. Prihraniš si mnogo truda pri čiščenju samem, prihraniš si krpe in pranje krp. Predmeti, ki jih poliraš s časopisnim papirjem, imajo vse drug blesk kakor oni, ki jih čistiš s krpami.
Kostrole, ki so znotraj gladko črne in črne pločevine za peko kruha, ne umivaj kadar so same mastne kakor pri peki potic, keksov in kruha, ampak jih zdrgni s časopisnim papirjem in nato zbriši s čisto krpo. Če umivaš tako posodo, jo moraš potem namazati z mastjo in odrgniti s krpo, da ne rjavi. Prihrani si torej nepotrebno delo.
Kadar umivaš mastno posodo, vzemi mesto krpe šop časopisnega papirja. Le ta mnogo bolje kakor krpa vzame mast nase in posoda je kaj kmalu čista. Tudi si prihraniš izpiranje mastne cunje.
Če razliješ petrolej, olje, mast, ter-pentinovec, sploh mastne tekočine na
tla ali drugam, obriši najprej s časopisnim papirjem, kateri popije vse najhitreje.
V mokre čevlje natlači časopisni papir. Ko se navzame dovolj mokrote, ga izmenjaj s suhim in čevlje imaš v kratkem času suhe od znotraj in seveda tudi od zunaj. Tudi se usnje ne more skrčiti, če natlačiš dovolj papirja in čevelj obdrži svojo obliko. Na ta način lahko izsušiš usnate torbe in slično robo.
Časopisni papir je slab prevodnik toplote. Zato je uporabljiv za vložke v čevlje. Kogar rado zebe v noge ali ima tanke podplate, si brezplačno pomaga s časopisnim papirjem, iz katerega si vreže vložke za čevlje.
Vonj časopisnega papirja je zelo zo-pern moljem. Zato zavij volneno blago in kužuhovino preko poletja v tak papir, da se obvaruješ škode od tega mrčesa.
Svečne madeže popije časopisni papir. Položi papir na madež ter gladi a toplim, nikakor pa vročim gladilnikom čez. Premeni papir večkrat ko postane masten.
(Nadaljevanje sledi.)
Grešnje.
Koliko veselje pri mladeži in odraslih, ko dozore prve črešnje. Sočne črne, rdeče ali belorožnate črešnje so pač najpriljubnejše sadje. Črešnje jerno sveže, sušimo jih za zimo, mnogi jih pa rabijo za žganje, pridna gospodinja pa jih vkuha kot kompot in napravi iz svežih črešenj marsikatero dobro in tečno jed, ki gre otrokom kakor odraslim prav v slast. V Švici gojijo že od nekdaj zelo mnogo črešnjevih dreves: Zato se ne smemo čuditi, če tamkajšnje gospodinje uporabljajo ta dober sed v taki meri kakor malo kje, kljub temu, da se večji del žge za žganje.
V mali knjižici je zbranih sto raznili receptov za uporabo črešenj v gospo-' dinjstvu. Pri nas je najbolj običajen'
Sprejme se učenca iz poštene hiše v trgovi-
iio z mešanim blagom n lesom. Po želji tudi v gostilniško obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Port.rebno predpisana šolska izobrazba. Josip in Amalija Deberšek, Šmiklavž p. Slovenjgraidcu. 092
IDdda se služba mež-narja in organista pri Sv. Antonu na Pohorju. Obrtniki imajo tukaj prednost.	984
Lepo malo posestvo
prodava Milan in Antonija Kranar, Malna, Sv. Jurij v Slovenskih goricah.	990
Lepo opremljena soba
B posebnim vhodom se odda: Rudi, Maribor, Koseskega 57. 993
Pljuča! Pljučne bolez-hi ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenanstalt) Sečo-vo, železniška postaja Rogaška Slatina. 974
Ko se je glavar do dobra opomogel, je tudi izpolnil, kar je bil prisegel na postelji. Ni pisal v Gradec, podal se je kot vplivna osebnost sam na pot k deželnemu glavarju in mu razložil obširno o gosposkem strahu v celjskem ter brežiškem okraju, katerega bo mogoče vloviti ali pokončati edinole z močno vojaško silo. Kako in kaj sta se domenila z deželnim gospodarjem ni znano. Vojaške pomoči sploh ni bilo od nikoder in Guzaj je še lahko kraljeval nemoteno od Št. Jurja do Rrežic. Ko so ljudje zvedeli iz časopisov in še več po ustnem izročilu, kako je izpadlo srečanje Guzaja z okrajnim glavarjem in s kozjanskim oskrbnikom, je postal roparski kolovodja pravi junak vseh onih, katerim so bili gospoda in bogataši že davno trn v peti.
.VIII. poglavje.
Solnce zahaja.
Zavest kratke zmage nad brežiškim glavarjem je obledela v Guzaju kmalu. Nekaj mu je šepetalo, da se je spozabil tokrat predaleč in
da se bo zapodila za njim mogočna gospoda z vso besnostjo. Kedo bo podlegel v tem zadnjem boju, ni bilo težko prerokovati. Vest mu je že govorila, da se je maščeval dovolj za storjeno krivico; pravici ter revežem ne bo pripomogel do priznanja, četudi bi pobil vso gospodo ter oplenil vse bogataše in ljudske krvosese. Nazadnje bo ostal le sam žrtev tega brezuspešnega boja! Človek mora misliti nekoliko tudi nase, ako je končal enkrat glavne za življenje začrtane naloge. Iz vseh teh razmišljanj za bodočnost se mu je smehljala nedolžna, nad vse ljubljena Barbka, ki je zaslužila za vztrajno ljubezen nekaj več nego slabo ime »ljubica roparskega glavarja« in potikanje ter skrivanje po šumah. Barbka mu ije že bila razodela pred par meseci, da ve, na koga je navezala in komu je popolnoma zaupala svoje dekliško srce. Polutnikova Lenka jej je siknila pred cerkvijo v uho, da jo »ravbarjeva«. Kljub temu groznemu razodetju ga ne more pustiti in mu bo sledila, kamorkoli bo hotel. Oče še ni bil zvedel strašne novice in je sprejemal bodočega zeta pri vsakem obisku
črešnjev štrukelj, črešnjev kolač, čreš-nje kot kompot in črešnjev sok.
Črešnjev štrukelj. Vgneti in raztegni prav tanko testo za štrukelj. Potresi nanj na masti, maslu ali pol masti ali pol masla, zarumenele krušne drobti-ne, od pecljev in koščic očiščene sočne črešnje in sladkorja po okusu, zavij in speci v z mastjo namazani kontroli v srednjevroči pečici.
Črešnjev kolač. Mešaj 14 dek surovega masla z metlico za sneg ali s kuhal-nico tako dolgo, da postane penasto. Dodaj 14 dek stolčenega sladkorja in mešaj par minut, da se sladkor v maslu raztopi. Primešaj zaporedno štiri jajca in konečno 21 dek moke. V moko pa najprej zmešaj eno žličko pecilnega praška (Oetkerjev pecilni prašek se dobi v vsaki špecarijski trgovini in stane en zavojček en dinar). Vesto stresi v z mastjo namazan in z moko obsut pločevinast model za torte ali v navadno emajlirano kostrolo, povrh testa nadevaj na gosto sočnih od pecljev in lahko tudi koščic očiščenih črešenj ter speci v srednje vroči pečici dober pol ure.
Na mariborski trg v soboto 20. junija so pripeljali špeharji 27 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 14—18, špeh 14 Din. Kmetje so pripeljali 4 voze krompirja po 1.50 do 2, čebula 4—6, ena glava zelja 1—6, ku-marca 2—8 Din. Pšenica 2, ječmen 1.50, oves 1.50, koruza 1.50, ajda 1.50, proso 2, fižol 2—2.50 fižol v štročju 8—12, grah 5—6 Din. Kokoš 30 do 45, piščanci 25—60, raca 15—25, gos 30—40. kozliček 40—50. Seno (25 voz) 50.70, škop 1.—1.50 Česen 18, kislo zelje 5, repa 2. Buče komad 4 do 5, gobe 1—2, maslo 2—3, smetana 12—14, surovo maslo 36—40, jajca 0.75, med 12—20.
Mariborski svinjski sejem dne 19. 6. 1931. Pripeljanih je bilo 194 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 itednov stari komad 50 do 85 Din, 7—9 tednov 95 do 130 Din, 3—4 mesece 160 do 250 Din, 5—7 mecesev 350 do 400 Din, 8—10 mesecev 450 do 500 Din, 1 leto stari 600 do 850 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg
mrtve teže 9—10 Din. Prodanih je bilo 170 svinj.
ROMANJE NA BREZJE priredi tudi letos kakor vsako leto Prosvetna zveza v Mariboru začetku meseca avgusta kakor vsako leto. Podrobnejši program in navodilo bomo vsem župnim uradom v kratkem poslali. Prosvetna zveza.
Duhovniške spremembe: Nastavljeni so: Korban Franc kot kaplan v Sevnico ob Savi; Juranovič Alojz kot drugi kaplan v Hoče; Lampreht Jožef kot kaplan k Sv. Trojici v Halozah; Mo-drinjak Franc kot kaplan v Ruše; Puš-njak Rupert za kaplana k Sv. Barbari v Halozah; Schondorfer za drugega kajplana v Ljutomer; Šmon Franc za kaplana k Sv. Vidu pri Ptuju, Vojko-vič Jožef za kaplana k Sv. Rupertu v Slov. gor. Prestavljeni so bili: Krajnc Jože od Sv. Trojice v Halozah za kaplana k Mali Nedelji; Lesjak Kari iz Sevnice ob Savi za kaplana v Trbovlje; Petrovič Jože iz Hoč za kaplana v Maj-šberg; Krušič Janez iz Majšberga za kaplana k Sv. Marku niže Ptuja; Puš-njak Bogomir je nastavljen za kaplana v Marenberg; Munda Matija, postavljen za prvega kaplana v Ljutomer in Pajtler Alojzij iz Ljutomera za kaplana v Hoče.
Bolgarski volitve. Volitve v bolgarsko sobranje, ki so se vršile v nedeljo 21. junija, so vlado nepričakovano porazile. Opozicija je zmagala s 661 tisoč glasov proti 372 tisoč glasov za vlado Ljapčeva. Opozicija dobi 150 poslancev, vladna skupina le 70.
Strela je ubila v Kamniku v nedeljo mlada zaročenca Rudolfa Valjevec in Ivanko Belantič, ko sta vedrila pod ko-tanjem. Namenjena sta bila na postajo, da sprejmeta mater ponesrečene.
Požar. V nedeljo 21. juniija so začeli goreti na Gorjancih pri Novem mestu lesni odpadki šiškove žage. V objemu plamenov je bilo 100 vagonov lesnih
odpadkov in cenijo škodo na 200.000 dinarjev.
Sv. Trojica v Slov. gor. Tukajšnje Podrav-sko čebelarsko društvo ima dne 28. t. m. ob 2. uri popoldne v šoli čebelarsko predavanje.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Proslava slovanskih apostolov na Donački gori in v Rogaški Slatini 4. in 5. julija. Odhod s slaiiin-skega kolodvora po prihodu vlaka ob 17.41 na Donačko goro, kjer fantje zakurijo mogočen kres.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Loterijski odbor Prosvetnega društva vljudno naznanja vsem bratskim društvom, kakor tudi lastni« kom naših srečk, da se je žrebanje preložilo za nekaj časa.
Razbor pri Slovenjgradcu. Kakor vsako leto se bo tudi letos na dan sv. Petra, 29. t. m. vršila služba božja na gori Sv. Uršule.
NA GORO OLJKO!
V nedeljo, 28. junija, dekleta na svoj tabor na Gori Oljkil Proslavile boste jubilej Marijinega češčenja — 1500 letnica efeškega cerkvenega zbora — ter obenem prejele bodrilo in pobudo za krščansko prosvetno delo. Prva sv. maša bo to nedeljo, 28. junija, na Oljki ob 7. uri. Ob 10. uri bo cerkveni govor preč. gosp.
Prodaja (licitacija) pohištva 26. in 27. t. m.: več positelj, 8 omar, 10 miz, 12 stolov, 3 kredence, perilo, obleke. Orožnova ulica 1. 1025
Občni zbor hranilnice in posojilnice v Št. Ilju v Slov. gor. r. z. z n. z. se vrši na praznik 29. junija 1931 ob 8. uri dopoldne v Sloven« skem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru; 2. poročilo na-čelstva in nadzorstva; 3. odobritev računskega zaključka za leto 1930.; 4. Čitanje revizijskega poročila; 5. slučajnosti. Ako bi ta občni zbor v navedenem času ne bil sklepčen, se čez pol ure vrši drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.	1026
odprtih rok. Ako je še hotel imeti od življenja kaj bolj mirnega ter poštenega in če se je hotel izkazati Barbki količkaj hvaležnega za preko-mejno ljubezen, je moral proč od dosedanje to-varšije, proč iz tega gozdnega kraljestva v kraje, kamor še ni prodrl glas o njegovi žalostni slavi. Odločil se je za Ameriko pod izmišljenim imenom. Najprej se bo peljal črez morje sam. Ko bo stal enkrat v novem svetu na trdnejših denarnih tleh, mu bo sledila tudi Barbka. Pobeg se ije moral zgoditi po možnosti naglo. Glavar bo okreval primeroma hitro in takoj mu bo naščuval na vrat preganjalce. Za potovanje v daljnji svet preko morja je bilo treba denarja in to še nekaj več nego samo za pot. Je že posedal nekaj prihrankov, vendar so bili po njegovem mnenju prepičli, da bi začel po izstopu iz ladje kak posel na lastno roko. V teh krajih je bilo treba še nagrabiti v naglici suhega denarja, da ne bo pri-beračil v ameriške prilike. Koga se je še hotel lotiti z nasilno pestjo, da bi se sploh bilo vredno podati na zadnje tolovajske pohode? Pri duhov-llfiini se je opekel v vsakem oziru. Gradovi so bili
preveč varno zapahnjeni na strminah in povrh v noči skrbno in do volj no zastraženi. Ostali so mu še trgovci, katerih še doslej ni bil obiskal, ker je bil navezan na družbo vasi in trgov. Ob slovesu je moral prekiniti z vsem, torej tudi z boljšo tovaršijo, katero je itak samo farbal in vodil za nos. Nad trgovce! se je glasilo njegovo zadnje tolovajsko geslo.
Guzaj je bil mož naglih načrtov in še hitrejše izvršitve. Ko je vse premislil, kaj hoče in kaj bo storil v bližnji bodočnosti, se je zmotal lz gnezda na Košanci in se odpeljal po železnici v Zagreb. Hrvatom se niti sanjalo ni o kakem kranjskem roparskem poglavarju, imeli so sami dovolj opravka z lastnimi nevarnimi ptički, radi tega je bil med njimi povsem varen. Poizvedel je za izseljeniško družbo, ki je posredovala nabavo potnega lista in vsega potrebnega za na pot iz Avstrije v Ameriko. Tedaj preselitev iz Evrope preko Oceana ni bila nič kaj težavna, Združene ameriške države se niso branile priseljencev iz starega sveta. Povrh je še dobro plačal, kmalu (je imel zasiguranje potnega lista in vseh ostalih
Vrtnarski vajenec, krščanskih staršev, se bo sprejel. Hrana in sta-: novanje v hiši. F. Ur< Mnek, Kralj Matjaževa 7.	1008
Sveia mati Ana.
Molilvenlk za
ženein matere.
Cene: 32, 33, 34, 35,
52 Din. Razlika cene je v ve-zavah knjige. Cenejše so za vsakdanjo obrabo, dražje pa za darove mladim ženam, in še zlasti nevestam, za katere je najdragocenejše ravno So komaj
dobro dovolj! Za naročbe se pripo* roča:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR
kanonika 6ASLA, Škofijskega voditelja Marijinih drnžb. Po pridigi je sv. maša in nato zunaj cerkve prosvetno zborovanje, na katerem govori dr. JOS. HOHNJEC. Spovedovalo se bo v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj. Dekleta, pridite v najobilnejšem številni Po-agitirajte med seboj, da bo udeležba čim največja!
DEKLIŠKI TABOR PRI SV. TROJICI V SLOV. GOR.
Ta tabor se vrši drugo nedeljo v mesecu juliju, 12. julija. Ob 10. uri je pridiga, ki jo bo Imel preč. g. kanonik ČASI* škofijski voditelj Marijinih družb. Po sv. maši bo zunaj cerkve dekliško zborovanje, na katerem bo kot zastopnik Prosvetne zveze govoril dr. JOS. HOHNJEC. Dekleta, poskrbite, da bo ta proslava 1583 letnice deškega cerkvenega zbora sijajna! Po vseh krajih skrbno pripravite ta shod!
Krščanska ženska zveza v Maribora priredi romanje k Sv. Trojici v Slov. gor. 19. julija in ne 12 .jul. Prijave do 5. julija.
Sv. Anton v Slov. goricah. Gradbeni odbor Društvenega doma pri Sv. Antonu v Slov. gor. izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo načel-stvu in nadzorstvu naše domače Hranilnice in posojilnice za blagodušno podporo, ki nam jo je ta naša največja dobrotnica Društvenega doma naklonila. Osobito se še zahvaljujemo načelniku g. Jakobu Rojs, katerega plemenito srce tako gorko bije za blagor pirosvete našega ljudstva. Prisrčen Bog plačaj! — Tajnik Gradbenega odbora.
Sv. Trojica v Siov. gor. Kat izobraževalno društvo priredi v nedeljo 28. junija in pon-deljok na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija ob 15. uri v samostanski dvorani gledališko predstavo: »Žrtev spovedne molčečnosti.« Vsi vljudno vabljeni!
Gnštajn. Velika prireditev se vrši v Gu-štanju v nedeljo dne 5. julija t. 1., ko obhaja Katoliško prosvetno društvo svojo 201etnico ustanovitve. Na sporedu je poleg slavnostnega govora, petja in srečolova tudi pretresljiva igra v osmih slikah »Miklova Zala«. Prireditev se vrši na Petračevem vrtu v Gušta-nju ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vre-
mena se ista preloži. Sosedna društva prosimo, da tega ctne ne prirejajo svojih prireditev. Vabimo vse domačine in sosede, da se prireditve gotovo udeležite, da s tem pokaže-te da znate ceniti prosvetno delo naših prosvetnih društev. Zveze z vlaki so ugodne.
mm §
larevania
li-
Alice Nikolson, vdova po bogatem njujorškem trgovcu, stara 72 let, je imela eno strast: brezmejno je ljubila papagaje. Stanovala je v samotni vili in njena družba je obstojala iz 40 papagajev. Od mnogoštevilnih sorodnikov je priznavala starka le dva nečaka: Ralfa Riverja in njegovega brata. Mladi Ralf je bil navaden potepuh ter kvartopirec. Po cele noči se je potikal po igralskih prostorih Newyorka in je bil vedno suh na žepu. Pač pa je znal izrabiti tetino slabotno stran. Nekoč je podaril starki par prav redikih papagajev. Vdova Nikolson je bila tega daru tolikanj vesela, da je sklenila, da bo zapustila celo voje premoženje — lahkomiselnemu nečaku. Nekaj dni za tem se je podala z Ralfom k notarju, in je spremenila svoj prejšnji testament v toliko, da je razdedila druge dediče v Ralfovo korist.
Kmalu nato je stara gospa obolela ter umrla. Kj je postala njena oporoka znana policiji, je padel sum umora i a Ralfa Riverja. Vdovino mrtvo truplo so preiskali. Zdravniki so dognali, da je umrla starka na posledicah zas',rup ljenijia s pomočjo radija. Uvedena preiskava je dokazala, da je kupil Ralf v kemični tovarni radij vsebujoče sestavine. S tekočino je prepojil posteljnino svoje tete. Radi izžarevanja radijevih žarkov v telo gospe je ta obolela ter umrla.
Umor s pomočjo radija je z zgodovini zločinov prvi.
DOPISI
Kamnica. V nepozabnem spominu nam ostane letošnji praznik sv. Alojzija. Že na predvečer so nam oznanjali zvonovi in slovesne ve-černice pomenljive slovesnosti drugega dne. Na vseagodaj 4. pobinkoštne nedelje se je z verniki napolnila naša okusno ozaljšana blizu tisoč let stara cerkev sv. Martiina. V slovesnem sprevodu našega vrlega učiteljstva pestra četa prvoobhajancev, da prisostvuje službi božji, posluša mladeniško navduševalni nagovor goep. prof. msgr. Vrežeta iz Maribora in sprejme svojega najboljšega Prijatelja prvokrat v svoja mlada Srca. Svetega veselja so se solzili dobri starši ob vzornem redu cele slovesnosti in vidni sreči njihovih ljubljencev, ki so po končanem svetem opravilu bili obdarovani i lepimi spominki, gostoljubno pogoščeni v žup-nišču in nato še v dveh skupinah slikani. Trajni spomin te lepe slovesnosti osltane naša nova monštranca, ki si jo je naša cerkev z izdatno pomočjo našega gosp. župnika Božičeka in fa-milij Hiter-Rižner nabavila pri g. Tratniku v Mariboru. — Popoldne istega dne pa so članice Marijine družbe svoje sestre in tovarišice iz stolne župnije pri poslopju čč. šolskih sester nadvse dostojno sprejele in prisrčno pozdravile ter v cerkev spremile, kjer so imele skupen nauk in slovesne večernice. Za sklep so ponovili marljivi člani našega prosvetnega društva prelepo izvirno igro »Sv. Cecilija« v svojem novem domu, ki se je tokrat ponosno pokazal v svojem cvetju in zelenju ter z ravnokar dovršeno novo železno ograjo. Res lepo napredujemo.	%
Kotlje v Mežiški dolini. V pondeljek, dne 15. t. m. je prišlo nad naš kraj strašno neurje, kakoršnjega ljudje ne pomnijo. Ob pol 2. uri popoldne je po hudi soparici med silnim viharjem, bliskom in gromom začelo liti a .tako silo, kakor da so se otvorile vse zatvor-. niče neba. Sicer nedolžni potoki kakor Suha' so se v hipu izipremenild v besne hudournike,' ki so prigrmeli izpod Urške gore, ruvali dre-?' vesa, odnašali zemljo ter so svoje umazane' valove razširili na vrtove, travnike in njive in jih zasuli s peskom in gramozom. Udirala je
Ste naročeni no list i]i
Izhaja mk teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj izbrazilijan-skega pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, SlomSkov trg 20.
potrebščin. Dokler ni uredil vsega, je šetal po zagrebških ulicah, se zabaval po krčmah, kavarnah ter v gledišču in si priznal, da je svet vendar le lep, ako ga lahko uživa človek brez neprestano strašeče zavesti, zdaj pa zdaj te bo kedo popadel za vrat, uklenil ter odgnal na odgovor, kjer te bodo obesili. Po Zagrebu je razmetal precej denarja, opravil dobro in se vrnil h Barbki z obilnimi darili.
Zvečer jej je razlagal na klopi pred mlinom, kaj je sklenil, kar se mu mora posrečiti, da bosta srečna ter pričela novo življenje eden za drugega in za vedno združena. Pri razkladanju lepih in vse dobro obetajočih načrtov za bodočnost se mu je naslonila dobra deklina na prsa in zrla vanj kakor v na pol boga. Verjela mu je, zaupala vanj in mu obljubila, da bo storila vse, kar je njegova želja, da bo le enkrat drugače in da ne bo več ravbarjeva! Tukaj se itak ne moreta poročiti in torej le proč, čim dalje proč, kjer bosta živela novo, srečno ter pošteno življenje. Kaj bo s starim očetom Andrejem po njunem odhodu, kako bo slovo od ljubega doma iz te tihe mirne
Bistriške grabe in dolinice, o tem nista nič govorila, to bo prišlo vse samo od sebe.
Ukal bi bil to noč Guzaj od razposajene radosti, tako je bil vesel, ko se je vračal od dekleta, ki je potrdila vse njegove sklepe in mu šla brez oklevanja v objem sreče v — rajsko bodočnosti Odhod v Ameriko v zavesti, da mu bo sledila kmalu še Barbka, je bil po Guzajevem mnenju najlepši zaključek njegovih dosedanjih osvet in borb za reveže in dosego pravice.
Še nekomu je moral razodeti, da bo krenil na pravo pot in to je bila njegova nesrečna mati, Stara je že bila reva, onemogla, sključena ter. vedrfo objokanega obraza radi gorja ter sramote, katerega jej je nakopal baš on nevredni sin dobre slovenske matere. Že dolgo je ni bil videl, ker je bila oblegana od žandarjev in njemu sovražnih domačinov. Celo njena pot v cerkev na Ponikvo, saj v Št. Jurij ni smela radi obče ljudske nevolje, je bila spremljana od prebridkili opazk: »Glejte jo, ravbarjevo mater!«
(Dalfe sle'di.1 •
voda tudi v kleti, hiše in hleve in so pone-k d le s težavo rešili živino, odnesla pa je voda več piščetov in kokoši. Razdrla in odnesla je voda skoraj vse mostove, raztrgala jezove, porušila in zasula več mlinov. Ceste so od divjih va1_v vse izprane in razkopane, ponekod izpremenje.ie v prave jarke. Škoda je ogromna in v sedanjih hudih časih za ljudstvo tembolj občutna, ko denarja ni nikjer dobiti, les in živina nimata cene, polja kažejo tudi bolj slabo, ozimno žito je redko, rž so morali nekateri celo podorati. Zato je pomoč nujno patirebna. Udarila je tudi strela v skedenj pri po domače Pernatu, pa se je domačim posrečilo ogenj še podušiti. V velikem strahu so bili šolarski otroci, ki so se nahajali v šoli in so bili odrezani od doma. Čakati so morali, dokler niso proti večeru, ko so vode že nekoliko upadle, prišli po nje njih starši ter so jih kot nekdaj sv. Krištof na svojih ramah znosili čez vodo.
Slovenjgradec. Te dni je v krogu svojih prijateljev obhajal 501etnico svojega rojstva g. Franc Lobe, posestnik, lončarski mojster, star slovenigraški meščan in vzgledni gospodarski delavec. Jubilant je bil rojen dne 14. junija 1881 v Slovenjgradcu. Istočasno s svojim 50-letnim rojstnim jubilejem je obhajal tudi še drugi jubilej in sicer je itega leta, ko se je rodil naš jubilant, njegov oče otvoril svojo pe-čarsko in lončarsko obrt, katero še danes spretno in umno vodi naš jubilant. G. Lobe se zraven svoje obrti peča tudi mnogo s kmetijskim gospodarstvom ter se ga prišteva med najboljše, nesebične, idealne in nepristranske gospodarske delavce. Član je vseh kmetijskih organizacij, predsednik pašniške-ga odseka sreskega kmetijskega odbora ter telo delaven načelnik živinorejske zadruge. Vsled svoje delavnosti je znan daleč okrog in ne samo po vsem slovenjgraškem okraju, ga temveč pozna tudi vsa Mežiška in Dravska dolina od Črne pa tja dol do Maribora in Celja. Jubilantu g. Lobeju k njegovemu jubileju najiskrenejše častitamo in želimo, da bi v popolnem zdravju, sreči in gospodarski živahnosti obhajal še drugo 501otnico v prid našega kmetijstva in planinskega gospodarstva!
Sv. Križ nad Mariborom. Vsled raznih v zadnjem času nastalih zaprek, se otvoritev vodovoda preloži na poznejši čas.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Naši šolarji V. razreda so napravili izlet na Mariborski otok. Za deco je bil to dan radosti in obenem nazorno sredstvo za spoznavanje lepote naših krajev. Prijeten in poučen dan jim je predvsem omogočil tukajšnji trgovec g. Franc Šnu-derl, ki jih je peljal brezplačno tja in nazaj. Tudi lansko leto jih je vozil brezplačno v Maribor, za izlet v Rogaško Slatino pa jim je daroval 100 Din. Za velikodušnost najprisrčnejša hvala. C .
Sv. Jakab v Slov. gor. Sedaj Vas pa, gospod urednik, prosim, da date malo prostora za poročilo o našem delu in življenju. Najprej se hočemo pobahati, da smo silno napredovali v številu naročnikov »jlov. Gospodarja«. Ako ne verujete, pa idite gledat v upravo in videli bo-dete, da smo na prvem mestiu v naši dekaniji, kakor tudi na prvem, kar se tiče Mohorjevih naročnikov. Gospoda urednika Mohorjevih knjig F. S. Finžgarja smo se posebej spomnili letos in prav imenitno predstavljali igro »Divji lovec«. Dvorana polna, igralci na svojem mestu. Mislim, da smo nekatere vloge dali boljše kakor v sami Ljubljani. — Zadnji naš imenitni dan pa je bil v nedeljo dne 7. junija, ko je nam prevzvišeni gospod knazoškof posver Jjl naš novi .veliki, zvon. To je bilo radosti jn
veselja in lepote. Sedaj pa že zopet vsi tičimo v vinogradih in upamo na novi pridelek, da bo enak znanemu enaindvajščeku, samo to je strašno gorje, da cene ne bodo enake. Nazadnje Vas pa, gospod urednik, povabimo na kak šentjakobski bušlšank, po slovensko vinoijoč. Imamo jih več kakor preveč. Govori se (danes še sicer ni gotovo), da Mariborčani mislijo celo z aeroplanom priti •— morebiti bi pirsedli tudi Vi, gospod urednik, saj se menda kot star borilec iz svetovne vojne ne bojite, spustiti se v zrak!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naš pogorelec Anton Stajnko, posestnik v Ihovi, je z veliko hvaležnostjo sprejel 1000 Din od uprave našega lista kot Celoletni naročnik. Ker nikdo ne ve, kdaj ga nesreča zadene, vsak naročnik stori prav, da ima za slučaj požara to podporo zagotovljeno. Lani jo je prejel Jožef Elbl, posestnik v Oseku. — Zemeljska dela na novi cesti se pridno dovršujejo. Sedaj postavljajo opornike dveh mostov čez Ščavnico. Naredili bodo najprej začasen most, da si bodo posestniki lahko prepeljali krmo in pridelke, na to sledi betonski most. — Na Telovo smo ob veliki udeležbi ljudstva spremili k zadnjemu počitku 291et,no kmetsko hčer Matildo Kavčič iz Ihove kot žrtev neizprosne jetike. 14 mesecev je bila že pri usmiljenkah, meseca marca bi bila preoblečena, toda radi bolezni je ob Božiču prišla na svoj dom. Njena srčna želja se ji ni izpolnila. Iz nagrobnice g. župnika posnamemo, da je bila rajnica vedno pridna hčerka svojih staršev, pa tudi zvesta Marijina družbenica. Skoraj 10 let je bila predsednica Orliškemu krožku, je mnogokrat predavala na shodih dekliške zveze in je mnoga leta izvrstno sodelovala pri naših predstavah. Bila je vzor resnobne, plemenite, narondo zavedne pa tudi globoikoverne mladenke. Kot dolgoletni pevki ji je pevski zbor zapel v slovo dve ganljivi žalostinki. V Bogu sedaj srečna počivaj v miru, nepozabna Matilda! — V nedeljo dne 7. junija smo šli popoldne po večernicah v veliki procesiji iz župnijske cerkve v trikraljevsko romarsko cerkev, kjer je po primernem nagovoru domači g. župnik slove nio blagoslovil nova kipa sv. Marjete Marije Alakok in sv. Terezije Deteta Jezusa, ki lepo krasita veličastni stranski oltar božjega Srca Jezusovega. Kipa sta lepo delo mojstra Ivana Sojča v Mariboru: — Letošnja suša je mnogo škodovala našim travnikom, kar ne bo v prid itak nizkim živinskim cenam. Sadja letos pri nas ne bo, zato že sedaj hudo čutimo splošno gospodarsko krizo.
Fram. V nedeljo dne 14. t. m. sta se poročila Simon Ledinek iz Planice in Rozika Potočnik iz Loke, oba iz uglednih družin. Naše iskrene častitkel
Zgornja Pclskava. Pri nas je priredil cerkveni pevski zbor velik pevski koncert pod vodstvom mladega neumornega organista g. Ivana Bolko. Ponosni smo na naš pevski zbor, da kaj takega zmore. Poročila se je ugledna mladenka in dolgoletna cerkvena pevka so-pranistinja solistinja Albina Draškovič s spoštovanim in krščanskim mladeničem, posestnikom in mlinarjem Antonom Kopše. Da bi bila srečna, je želja vseh!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V soboto dne 13. t. m. zvečer proti polnoči je v Apačah ob gmajni ogenj objel vse objekte dveh sosedov, ki sta oba tačas v južni Ameriki, Turka in Zajšeka. V nedeljo popldne so bila pa v trenutku v plamenih poslopja dveh sosedov ob drugi strani vasi, na Ograji: Turka p. d. Brenta, in Valentana Jerneja. Ker je bilo tu vse leseno in a g lam o krito, je bila vsadka po-
moč izključena. Komaj da so se pri obet» žarih rešili ljudje in živina. Na Ograji je bila še posebna sreča, da je bil miren dan brez vetra, kajti sicer bi bila cela Ograja, torej polovica vasi, postala žrtev plamenov. I)a bi nam bilo prizanešeno z nadaljnimi ognjenimi obiski!
Apače na Dravskem polju. V soboto zvečer, ko ljudstvo počiva utrujeno od napornega dela, ki ga opravlja cel teden, je nostal požar v spodnjem delu vasi pri pos. Tereziji fajšek. Ogenj je objel z vso naglico gospodarsko poslopje, ki ga je uničil popolnoma. Nato se je vnela hiša pos. Lucije Vuk, kjer je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje. Prva zahvala gre domačim fantom, ki so bili običajno pokonci in so požar pravi čas opazili in še pravočasno rešili marsikako stvar. Drugi dan je bila nedelja. Ljudje so se strahotna povpraševali o nesreči, ki se je zgodila ponoči. A to še ni zadostovalo. Zopet je norfal požar na drugem koncu vasi (Ograji) pri kmetu Jožefu Turk, ki je takoj objel tudi hišo in gospodarsko poslopje Jerneja Valentan. Vsled hude vročine in groznega Ognja je bila rešitev nemogoča. Hvala Bogu, da ni bilo vetra, kajti v nevarnosti je bila vsa vas.
Ptujska gors. Malokedaj se sliši kaj iz našega kraja, pa vendar imamo žmiraj nekaj novega. Zapustil nas je za vedno naš znani Toplakov Franček in se preselil v večnost, po mučni, dveletni bolezni. Nismo še videli tako voljno in potrpežljivo prenašati bolezen, kakor je on. Bil je priljubljen, povsod poznan in priden delavec, ni kratil časa, ampak se trudil od zore do mraka za svoj obstanek. Tako je tudi pokazal njegov pogreb, s kakšno ljubeznijo smo ga položili k večnemu počitku. Njegove zadnje besede so bile: »Matil Mati!« Tako je klical svoji ženi. Mi ti pa kličemo: Franček, z Bogom! Na svidenje!«
Lastomsrci pri Gorati Radgoni. Hud udare» je zadel ugledno hišo Martina Roškarja, ozir. njegovega sina Antona. Dne 2G. januarja t. I je umrla Katarina, žena posojilniškega odbor-: nika in dosmrtnega uda Mohorjeve družbe, g< Martina Roškarja, ki je svoje obširno posestvo izročil leta 1922 svojemu sinu Antonu. V srečnem zakonu je ta živel s svojo podjetno ženo Antonijo, rojeno Ploj. Največje veselje ji je bil zdrav sinko, mali Tonček, ki pač še v svoji otroški nedolžnosti ni razumel, kaj so storili resni možje, ki so v nedeljo dne 14. junija odnesli njegovo mamico, zaprto v majhno hišico nekam proč od doma . . . Vsa občina sočustvuje z ugledno hišo, kar se je posebno pokazalo ob dnevu pogreba blagopokojne, ki jo ja Bog rešil težav in trpljenja in jo za njeno vernost poplačal z neminljivo srečo. Naj počiva v miru!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Minulo nedeljo, dn& 14. t. m. smo Jurjevčani posebno slovesno ob-: hajali. Naši mali so med drugo sv. mašo pri« stopili prvič k mizi Gospodovi. Naš č. gosp. kaplan Franc Satler pa je praznoval ta dat* desetletnico službovanja v tukajšnji župniji« II temu izrednemu dogodku so mu vsa naša društva in obe šoli izrekli prisrčne častitke. Gospod slavljenec ni bil le samo goreč dušnf pastir v cerkva, nego tudi izven nje v vseh! naših društvih neumoren delavec kot tajnik' Bralnega društva, duhovni voditelj Fantovi skega krožka in režiser naših igralcev. Nje* govo vstrajno delo se posebno vidi na našem odru, ki je po njegovi zaslugi sedaj Izvrstni opremljen. In povsod1 drugod je bil on vodniki v besedi in dejanju, pri tem pa skromen in( tih, ne želeč hvale in časti. Popoldne po večen nicah pa je v domači cerkvi sklenila zakonsko
zvezo pridna mladenka Frančiška Hurja iz ugiedne kmstske hiše na Jamni z dobrim mladeničem Antonom Štelcar, posestnikom v Vidmu.
Leskovee. Pretekli petek dne 12. junija je bil pri nas kriidčen dan. Celi dan je bila prav neznosna soparica. Okoli 7. ure zvečer se je Eoblaeilo, vlila se je ploha, pai'krat je močno zagrmelo in že je bilo v ognju gospodarsko poslopje ugi&diiega posestnika Janeza Merca v Rapiscah. Domači so komaj rešili živino. Drugo je vse zgorelo: vozovi, stiskalnica, vitlo, zrni.je m razni gospodarski stroji. Škoda velika, zavarovalnina neznatna. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod! — Isti večer je v Mali Varnici zatisnil trudne oči dolgoletni cerkveni ključar Andrej Šmigoc. Bil je razumen gospodar. Lahko bi obhajal razne jubileje: kot ključar srebrni jubilej, že leta 1925 zlato poroko, dne 30. 10. t. 1. SOletnico. V svoji Skromnosti Je vse to opustil. Naj mu Gospod na ounajati najooij veseli in večni jubilej v nebesih! — Siromaštvo v Halozah je veliko. Boben poje žalostno, ljudstvo pa strada. Kje bo pastirji ljudstva . , ,
BaMnci. V nedeljo dne IG. avgusta se vrši blagoslovitev nove motorne brizgalne. Po blagoslovitvi vaje z motorko. Ob 2. uri popoldne se vrši velika javna tombola s krasnimi dobitki. Po tomboli veselica. Naprošajo se vsa cenjena društva v okolišu, da ne prirejajo nobenih prireditev in naprošajo se vsa društva da se v čim večjem številu udeležijo. Prireditev bo pri znanem posestniku Francu Sla-ciču.
tfi'2iož. Pri nas so prišle v modo rdeče hiše. V taki rdeči hiši blizu cerkve je Alatič Fra-njo odprl zastopstvo gospodarskih in šivalnih strojev. — Ris se je spremenil v leoparda pri g. Dogša Antonu, ki je preje izdeloval Ris-mi-lo, zdaj pa bo v novi stavbi, ki si jo je postavil blizu Ormoža, izdeloval Leopard-milo. Želimo podjetnemu možu-domačinu, uspeha. — Mestna občina gradi velik bazen, ki bo vseboval nad 110 m3 vode, ki bo služila za škropljenje cest in v slučajih požara. Pri izkopavanju se je pripetila nezgoda, da se je na eni strani sesula stena in je skoro pol zemlje padlo nazaj v jamo. Vzrok, ker niso zemlje sproti odvažali. — Naša opekarna ima tudi svojo krizo, je opeke dosti, a odjemalcev malo. Škodo bodo občutili tudi ubogi delavci, če ne bo več dela kot preje.
Trbonje. V nedeljo, dne 14. junija smo pri nas obhajali lepo nedeljo. Bilo je lepo in veselo, mnogo ljudi je prišlo tudi iz sosednih župnij. Pri procesiji je igrala domača priznana godba, slovesno pridigo pa je imel g. župnik Trinkaus iz Pameč, ki slovi po svojih pridigah daleč naokoli. — Kakor navadno ob lepih nedeljah, tudi tukaj ni bilo brez nesreče. Zvečer istega dne je pri posestniku, po domače Gornji Perje neki ponočni tič, ki ni iz domače fare trkal na okno sobe, kjer spi domača hčerka. Ko oče zasliši trkanje, se oglasi in pogleda skozi okno v noč, kdo bi bil. V tem trenutku ¡pa ga nekdo udari tako močno s polenom črez glavo, da mu je ves obraz presekal in mu izbil en zob. Mož je bil namah ves v krvi, padel v nezavest, dragi dan pa so ga morali peljati k zdravniku. Ko je zjutraj pri procesiji nosil nebo, si dobri krščanski oče pač ni mislil, da ga bo zvečer doletela taka nesreča. Vsi imamo z nJim globoko sočutje in mu želimo skorajšnje okrevanje.
KebelJ na Pohorju. Treba je, da omenimo moža, ki ima veliko zaslug za blagor občine, kjer že deluje 25 lert kot občinski tajnik. To je Stopar Kari, kmet na Keblju. Mož je star
55 let, prava slovenska korenina. Povsod je priljubljen, vsakomur rad pomaga z raznimi nasveti. Največje veselje mu je čitanje katoliških časopisov in knjig. V svoji mladosti je prepotoval Zgornje Avstrijsko, Zgornje Štajersko in Južno Srbijo. Delal je precej časa pri rudarjih in v Oplotnici v stolarni. Dolžnost onemoglih staršev ga je poklicala, da je prevzel kmetijo. Ob jubileju 251&taega službovanja mu želimo, naj ga še mnogo let Bog ohrani 1
Tinje. Z žalostnim srcem se je razšla velika množica, ko smo pokopali našega zlatega očeta Matija Pongračič. Gospod župnik Hafner je v svojem nagrobnem govoru prav poudaril, da je rajni Matija bil mož dela. Že kot mladenič je imel vse vrline, ki dičijo mladega korenjaka. Vojskoval se je proti Pijemontezom kot Radeckijev vojak. Ko je prevzel obširno posest vo, si je poiskal pridno družico Heleno, s katero je živel nad 50 let v srečnem zakonu. Svojim domačim je bil skrbni oče, z lepo besedo in dobrim zgledom je svojim otrokom začrtal pot v življenje. Občanom je bil dober svetovalec, vsakemu je pomagal po svojih močeh, zato so ga izvolili za župana. Koliko se je on trudil za zidanje nove ceste na Tinje s preč. g. župnikom Lenartom, ki je bil takrat na Ti-nju, je tukaj splošno znano. Za zasluge je bil imenovati za častnega občana. Z veseljem je čital knjige in časopise; ko mu niso več očala zadostovala, je sledil vrstam s povečevalnim steklom. Že od zdavnaj je naročnik knjig Mohorjeve družbe in »Slov. Gospodarja«. Malo je hiš na Pohorju, ki bi so mogle ponašati s toliko in tako lepimi knjigami, kakor se lahko ponaša Pavlnova hiša. Nikdar pijan, vedno trezen in zdrav je dočakal starost 91 let. Naj v miru počiva poštenjak stare korenine!
Sv. Martin na Pohorju. Dne 9. junija t. 1. popoldne so se zbrali nad Sv. Martinom in okolico oblaki, ki so oznanjali z bliskom in gromom hudo uro. Med nevihto je udarilo v gospodarsko poslopje g. Martina Ačko, p. d. Gaberca, posestnika in bivšega župana v Smrečnem, in mu obenem ubilo enega vola. Hvala v prvi vrsti delavcem in nastavljen-cem počitniškega doma kraljice Marije, kateri so bili takoj na mestu pogorišča, nadalje kmetskim fantom in gasilcem od Sv. Martina pod vodstvom Leopolda Vorša, ki so skupno po triurnem gašenju zadušili ogenj, tako da je poslopje le deloma poškodovano. Med gašenjem se je tudi več gasilcev poškodovalo s padci in opeklinami.
Šmartno v Rožni dol. Ob drugi uri 15. t. m. so se začeli zbirati težki oblaki in četrt na štiri je začela med dežjem in Strašnim vetrom padati toča, ki ni bila nič manjša kot orehi. Uničilo nam je travnike, katere je poplavila voda z blatom. Najbolj prizadeta so bila polja in vinogradi, fižol, kateri se je prav lepo kazal, kakor tudi krompir, koruza in ostalo žito nam je dobesedno potolkla. Letos se je kazala pri nas dobra sadna letina. Jabolke so bile polne, da že davno ne tako, tudi po vinogradih, ali toča je neusmiljeno in neprestano pol ure sekala in klestila vse tako, da smo je še drugi dan imeli vse polno. Tako veseli In zadovoljni smo si pripravljali in popravljali atare sode, a sedaj pa jih bomo zopet prazne shranili za par let. Na mnogih krajih je toča pobila kokoši, oziroma koklje s piščeti, veliko jih je odnesla burja neznano kam. Kaj takega še ne pomnijo najstarejši ljudje.
Šmarje pri Jelšah. USodSpolno neurje s točo je zadelo naš trg in okolico v pondeljek dne 15. junija. Okoli 4. ure popoldne so zagrnili Črno-sivi oblaki nebo in iz niih se je vsula to-
ča v debelosti kurjega jajca, ki Je uničila vse letošnje posevke. Koruza, krompir, fižol, ječmen, pšenica, rž, vse je zbito v zemljo in uničeno, Itako da niti semena ne bodo dobili kmetje nazaj. Najžalostnejši pa je pogled po vinogradih. S toliko ljubeznijo in skrbjo negovane gorice nudijo človeku obupen pogled, vse je okleščeno, niti enega grozda ne najdeš več, le prazni količki štrlijo žalostno v zrak. S solzami v očeh hodijo gospodarji med njivami ter vinogradi s težko skrbjo v srcu, kaj bo z družino, denarja itak ni, sedaj pa je vzela toča še kruh. Najbolj je prizadeta severno-vzhodna stran: Bobovo, Orehek, Dvor, Vrh, Močle, Se-novica in pa trg sam. Sv. Roku je še kolikor-toliko prizaneslo. Samo na šoli in 6odniji je pobitih okoli 200 šip. Nujno potrebna je javna pomoč an naši gospodarji zaupajo sreskemu načelniku, da bo storil vse pofirebne korake, da kolikor mogoče omili in ublaži strašno nesrečo, ki je zadela našo faro.
Belo — Št. Vid. Rad potujem po beli cesti, ki se zvija med lepo obdelanimi polji in z vinsko trto ter bogatimi sadonosniki zasajenimi griči od Mesltinj do Celja. Pretresla pa me je globoka žalost, ko 6em se v zadnjem tednu tukaj mudil. Pri Bastevcu na Belem me opozori prijatelj na žalostne razvaline, ki jih je napravil grozni naliv in strahovita toča 15. junija, odtod naprej po celi severni strani obširne šmarske župnije tje gori do Št. Vida. Kazal mi je na Bobovo, Bobovšek, Pristavo., Orehek, Šmiklavž, proti Vodenovem, Vrhu, Močlam, Senovici in Št. Lovrencu in na lasitna oči sem se moral prepičati, da je popolnoma uničeno vse upanje na kakoršnokoli žetev ali trgatev. Po vinogradih zgleda, kakor bi se šele vzbujala spomlad, sadonosniki so okleščeni, travišča zasuta in žita zbita v tla, tako da še slame ne bo. Grozni stroji so to, ki v teku četrt ure toliko požanjejo in pokosijo, posekajo, steptajo, zmlatijo in sprešajol Bog se usmili dobrih tukajšnjih prebivalcev in jim nakloni srca dobrih ljudi.	• t j.
Sv. Lenart nad Laškim. Nedelja, posvečena sv. Cirilu in Metodu, se obhaja pri nas že več let jako slovesno kot lepa nedelja. Letos pa se bo vsa slovesnost povečala radi tega, ker bomo to nedeljo blagoslovili novo zastav vo dekliške Marijine družbe in novo kapelo na čast presv. Srcu Jezusovemu, katero so postavili njegovi goreči častilci. Vsa opravila bo izvršil preč.. g. prelat dr. Matija Slavič. Vabimo na to slovesnost vse od blizu in daleč.
Rajhenburg. V tukajšnji Marijini baziliki bomo v dnevih 30. junija, 1. in 2. julija 1931, obhajali slovesno tridnevnico kot vsakoletno obnovo posvetitve slovenskega Lurda. V vseh teh dnevih bodo sveta opravila ob 6. uri zjutraj in ob 10. uri dopoldne, obakrat s pridigo. Zvečer ob 7. uri bo pridiga in blagoslov. Dne 1. julija zvečer v mraku bo rimska procesija z lučkami. Zaključili bomo slovesnost v četrtek dne 2. julija, ob 10. uri dopoldne z veli« častno procesijo sv. Rešnjega Telesa, sklepno pridigo in pontifikalno sv. mašo, katero bodo darovali mil. g. opat oo. trapistov. CuJ, dragi čitatelj, pridruži se tudi ti častilcem Marijinim in pridi v teh dneh pred dobrotljive oči i)obrotnice sveta v slovenski Lurd. Pridi, bodisi domačin, sosed ali daljni romar, vsi s« bližajmo ter potrkajmo na njeno dobro srce in molimo: Pomoč kristjanov! Ozri se na nas! Na svidenje, častilec Marijin, pred lurS-kim oltarjem!
Meerberck. Izvanredni slučaj smo doživeli Slovenci v Meerbecku. Obiskal nas je preč. g. pater Ludvik Pernišek', salezljanec v Buenoa
rAires = Argentinija, doma Iz Jagence v Radečah. Pred 20. leti se je poslovil od svoje sestre Alojzije, ko je stopila v zakonski stan, to se do sedaj nista več videla. Ko se je pripeljal do naše sosedne župnije in dajroval prvo sv. mašo na nemških tleh, ga je voditelj te župnije g. SchonhOven spremil k našemu župniku g. Schelingu, kateri ga je s prijaznostjo sprejel in predstavil sestri gospe j Sotlar, ka-
tera je prednica Roženvenske bratovščine. Ne da se popisati tr enote k videnja po tako dolgih letih. Po 24 dnevni vožnji po morju zelo utrujen, nam je g. pater vendar že marsikaj povedal o misijonskem delovanju v Argentiniji. Ostal je pri nas 5 dni, daroval je sv. mašo v Meerbecku, pri kateri mu je stregel njegov nečak. V nedeljo 14. junija ob 9. uri se je zbralo toliko naših, da je bila cerkev polna. Služ-
bo božjo so povzdignile posebno naše pevke z lepimi Marijinimi pesmimi. To je bil zopet lep dan za naše verne roj '-e. Od tukaj odpotuje g. pater v sitaro domovino, v kateri mu želimo veliko lepih in srečnih dni, ob povratku v mi-sijonsko deželo pa veli'-:o božjega blagoslova v vinogradu Gospodovem. — Pošiljamo vsem rojakom prijazne krščanske in narodne pozdrave in Vam kličemo: Bog in narodi

ione Palčič.
(Dalje.)
Pred zoro Je brez ovire prispel v šotor svojega kralja. Ta ni vse noči radi skrbi zatisnil očesa. Tone je splezal na stol in klical:
»Gospodar!«
»Kdo me kliče?« je odgovoril kralj, obrnivši ee na vse strani, da bi koga videl.
»Jaz, Tone Palčič!«
»Ti, Tone! Kako si smel zapustiti dvor brez mojega dovoljenja? Ali ne veš, Tone, da tistemu, ki ne upošteva mojih naredb, pade glava z ramena?«
»Vem, gospodar. Kriv sem. Ali preden me pogubiš, poslušaj. Sovražnikova vojska šteje dvajset tisoč ljudi. Danes ponoči bo napadla baš ta hrib, na katerem je tvoji šotor. Zdaj pa mi lahko vzameš glavo.«
»Od kod ti vse to veš?«
»Sam sovražni kralj.«
Tonetov kralj je mislil, da je deček zblaznel, pa ni vedel, kaj bi rekel.
Tone ga je seveda lahko prepričal, da je resnico govoril. Povedal je, kako je prav v tem šotoru izvedel, da bi kralj rad doznal, kje hoče sovražnik napasti. Kako je bil potem pri sovražnikovem kralju, kateremu je celo prstan vzel. Ko je Tone pokazal prstan, je kralj takoj vse verjel. Zapovedal je, naj se vojska pripravi na napad. Ker je bila zaseda ¿zborno pripravljena, je bila sovražnikova vojska strahovito pobita in ¡razpršena.
Vidite, tako je kralj izvojeval veliko zmago pa Tonetovi zaslugi.
Kralj je Toneta pohvalil pred celo vojsko ter mu je v znak priznanja podelil knežje dostojanstvo.
»Živel knez Tone Palčič!« so zaklicali vojaki. Vsakdo je hotel Toneta videti in mu čestitati. Tonetu pa to ni bilo toliko po volji, ker se je bal, da ne bi prišel tudi tisti general z velikimi brki. Ali kralj ga ni dal nikomur iz rok.
Pri povratku je narod povsod pozdravljal Toneta, ki je bil sedaj zadovoljen, ker je vedel, da je to slavo zaslužil.
Velika bitka, v kateri je Tone Palčič osebno sodeloval.
Kralj je sedaj vzljubil Toneta kakor lastnega sina. Nikamor ni hotel iti brez njega. Nekega dne je deček spremljal na svoji miši kralja na lov. Naenkrat je izza nekega grma sikočil velik maček. Skočil je na Toneta, ga je z mišjo vred pograbil in odnesel na neko drevo, da vse vkup požre. Nesrečni Tone niti ni imel časa, da bi izvlekel svoj meč. Nevoščljiv dvorjanik je to videl in bil lahko mačka pregnal, pa se je rajši potuhnil. Sovražil (je Toneta, ker mu je zavidal njegovo veliko slavo. Medtem je kralj opazil, da Toneta ni pri njem. Ogledal se je na vse strani in ko je videl dečka v tako nevarnem položaju, |e prestrašeno zakričal: »Oh, Bože moj!« _________
Čeprav je bil Tone precej ranjen, mu je vendar uspelo, da se je izvlekel izpod mačkovih krempljev. Nato je potegnil meč in se zagnal v žival. Tudi svojo miš 'je hotel rešiti. In res je moral maček radi čestih vbodljajev z mečem svoj plen izpustiti, ali miš je bila toliko poškodovana, da je mrtva zdrknila z drevesa.
To je bil hud boj in Tonetova sijajna zmaga. Slava je bila tem večja, ker se je boj vršil na drevesu, kjer se je maček kretal sigurno kakor na zemliji. Tone je res zmagal, ali to ga je drago stalo. Radi izgube krvi se ni mogel več zdržati na drevesu in padel je. Gotovo bi se bil ubil, če bi mu ne bil kralj podstavil svoj klobuk ter ga tako v zraku še prestregel.
Lov je bil taikoj prekinjen. Toneta so nezavestnega nesli v dvor. Kljub skrbni negi mu je življenje viselo na niti. Slutil je, da ga bo konec. Najtežje mu je bilo, da bo moral umreti, ne da bi videl svoje starše.
Dobra vila je priskočila Tonetu v pomoč.
Vila ni bila izgubila Toneta iz vida in tudi sedaj je vedela, da je deček v veliki nevarnosti. Rekla si je: »Tokrat ga moram rešiti, ker ni za-gazil v nesrečo po lastni krivdi.«
Nato je zapovedala, naj vprežejo v voz tri ptice, da se pelje na dvor. Čez par minut je bila v kraljičini sobi, kjer je Tone ležal.
Velik osel. Zorko:; »Oh, mama, kaj sem videl! Joško me je vzel s seboj v mlin in tam sem videl osla, ki jo bil tako velik kot naš; striček!« — Lizika: »O kaj ne, mama, da Zor-ko zopet pretirava?! Tako velikega osla, kakor je naš striček, sploh ni!«
Učitelj: »Koliko je 7 in 3?« — Mirkec: »13.« — »Ne!« ■— »15.« ^ Učitelj: Tudi ne! 7 in 3 je 10.« — Mirkec: »O, kaj še! Dobro vem, da je 5 in 5 — 10, ne pa 7 in 3.«
Če otroci igrajo avtomobil. Jurček je poklical otroke na vasi, da se igrajo avtomobil in je določil: »Jaz se bom peljal, ti bodeš spredaj puhal kot mo« tor, vi šiirje boste kolesa in Pepček boš pa zadaj kadil in smr-i del!«
Dober spomin. Gospod: »Ti, punčka si torej Bučarjeva. Pri vas sem bil nekoč na obed povabljen.« — Deklica: »O tem naša mama večkrat pripoveduje.« — Gospod: »No in kaj pravi? Kaj ne, da sem s svojimi šalami zabaval prav celo družbo?« — Deklica: »To ne, pač pa pravi, da ste grozno veliko po« jedli.«
Vladimir ni bil za no«
heno rabo. Kjerkoli j8 bil v službi, so ga kma« lu odslovili. Zato se je ponudil v neki trgovi« ni, da bo prvi mesec delal brezplačno, in res je dobil službo. Po preteku enega meseca je Vladimir dejal gospodarju: »Sedaj je meseo ven in kako bo s pla« čo?« — Koliko pa imate sedaj mesečno?« ga je vprašal. — »Nič,« je odvrnil Vladimir. ^ »Dobro,« je dejal, »od danes naprej imat« svojo plačo podvoje« no.«
Stran 14.
SLUVEiNSKl GOSPODAH
3 um] a 1931.
<
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« oren čice, č« ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da u-činkuje »Franz Josefova« vofla tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah ter špecerijskih trgovinah.	9
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor.
Upiavništvo.
Kcmp.anjonlco do 15.000 Din iščem za deželno dobro idočo togovino z mešanim blagom. Pisati pod »Trgovina« na upravo lista. 1010
Pekovskega učenca pridnega sprejmem. I. Kozel, pekarna, Ptuj.	1000
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu: Fran Repič, aodar v Ljubljani, Trnovo. Nastop takoj.	1023
Krojaški vajenec se vzame z dobrim šolskim spričevalom na hrano in stanovanje: Maribor, Prečna ulica 2.	1003
Vabilo
na
rcU fieliii ©Mul iMr
Posojilnice v Gornji Radgoni, reg. zad. z n. z.,
kateri se vrši v nedeljo dne 5. julija 1931 ob 8. uri zjutraj v
zadružni dvorani s sledečim dnevnim redom:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1930.
4.	Predavanje (predava g. nadervizor Vlado Pušenjak).
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov (par. 36 zadružnih pravil. — Načelstvo.	1017
Hranilnica in posojilnica v Novi csrkvi vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši dne 28. junija 1931 ob 8. uri dopoldne v uradnih prostorih v Novi cerkvi s sledečim vsporedom: pregledovanje računskega zaključka, čita-mje zapisnika zadnjega občnega zbora, sprememba pravil, nadomestne volitve, čitanje revizijskega poročila in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.	1012
V službo sprejmem dekle za hišna in vrtna dela. Ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo lista.	1013
Proda se hiša v Laškem. Naslov v upravi lista.
1014
Sreski kmetijski odbor Maribor levi breg. Uradni dnevi sreskega kmetijskega odbora Maribor levi breg se vrše vsako sredo od 9. do 11. ure v prostorih sreskega načelstva, soba 61 2. nadstropje. Ako pride na sredo kak praznik, potem ta dan odpadel. Ob uradnih dnevih bo .• navzoč načslnik sreskega kmetijskega odbora g. Alojzij Schicker.	1022
Viničar se išče samo z dolgoletnimi spričevali in dobrim obnašanjem, trezen in zanesljiv, za malo posestvo, dva joha trtnega zemljišča, dva joha sadovnjaka, štiri delovne moči, pod ugodnimi pogoji. Vprašanja: I. Stau-der, Čreita 11, p. Slivnica pri Mariboru.	1015
Posestvo, 3 orale, hiša, 2 sobi, 55.000 Din — posestvo, 10 oralov, 2 hiši, vinograd, 120.000 D — pekarna, usnjar-na, gostilna na deželi. Posredovalnica Rapid, Maribor, Gosposka ulica 28.	1005
Kuhano kravje maslo, zabelo, jajca, suhe gobe se kupujejo vedno po najvišji dnevni ceni v trgovinah F. Sen-čar, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira raznovrstnega blaga po novih cenah.	1021
Proda se lopo posestvo z vsemi poljskimi pridelki in z živino; sadonosnik je lep in poslopje zidano. Širovnik Martin, Zg. Ha j din, p. Ptuj.	1018
Priložnostni nakup. Motorno kolo »Ariel«, 600 ccm, prvovrstno vzdržano, kompletno opremljeno 8500 Din, motorno kolo »BSA«, 500 ccm, prvovrstno vzdržano, kompletno z lučjo, 7000 Din. Vprašati je: MOTORS SALES Ltd., Maribor, Frančiškanska ulica 17.	1016
A. BIRMANCE
□
0
0 □
□
h □
Velika izbira klobukov, čevljev ler vseh oblačilnih potrebščin, po solidno nizkih cenah pri	452
Glavni irg 2
Oglejte si izložbe in zalogo!
0 0 0 0 0 0 0
Pekovski vajenec se sprejme: pekama Franci, Marbor, Taborska ulica 16.	1001
Posestva od 2 do 100 oralov prodaja Posredo-« valnica Maribor, Sodna ulica 30.	1020.
Iščem mlin v najem. Ivanuša, Radeče. 1001
Pridno mlado kmečko dekle, 14 do 16 let sliaro, ki-ama otroke rado, se išče kot varuhinja k dvema otrokoma Piše se naj na naslov: Glavna poŠta, Maribor, poštni predal 61. 1002
Zahvala.
Ob priliki našega povratka v Ameriko po francoski liniji z brzoparnikom »Ile de Fran-I ce« si štejemo v prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem prijateljem in znancem v Lukavcih, ki so nam s svojimi obiski omogočili prijetno hivanje v stari domovini.
Posebno pa se moramo zahvaliti tambura-šem, ki so na predvečer našega odhoda pod vodafcvom g. Ludvika Klemenčiča s prijetno podoknico omilili težko slovo od domačega kraja.
Najlepša hvala pa gre g. Lojzetu Jelen iv njegovim staršem, da so nam vselej z vese< ljem nudili vse, kar smo potrebovali. Njegovi ljubeznjive besede ob slovesu nam bodo osta« le vedno v prijetnem spominu.
Tudi našim sorodnikom, ki so nas spremili do Ljubljane, ter nam nudili prijetno družbo do odhoda vlaka, najlepša -hvala!
Še enkrat kličemo vsem: Zbogom in na skorajšnje svidenje!	1019 Družina Mam Jože, Ana, Ana, L u k a v c i, p. Križevci pri Ljutomeru.
Saši»
41
Nekoč pa Zlatico le razjezilo: sosedino uzrla ie perilo — zakrpano, zamazano, zaprano..-. . »Soseda linija, mar še ni vam znano]
kako perilo belo se varuje	• ^
in k!e se milo Zlatorog kupuje?t — Soseda jo poslušala je vneto — i odslej po nienem se ravna nasvetu «i
Oj zlata Zlatica — glas gre okrog: A "cij vse je terpentinsko milo Zlatorog!
(Nadaljevanje sie3f.y .
.Vinogradniško posestvo, približno 5 Vi oralov, arondirano, v Stari gori pri Št. Ilju za prodati. Sestoji iz nekaj nad 1 orala vinograda, 2 orala sadonosnika, 1 orala pašnika, orala njive. Vpraša se pri g. S\vaty, županu v Št. Ilju v Slov. gor.	1006
Gozd v Ceršaku na občinski cesti, približno Z'A orala za prodati. Ena tretina malo drevje, ena tretina srednje in ena tretina staro. Vpraša se pri g. Swaty, županu v Št. Ilju v Slov. gor.	1007
'Apno belo lepo iz Zagorja, zmiraj frišno se kupi najcenejše v staroznani trgovini H. Andraschitz, Maribor, Koroška cesta-Vod-nikov trg.	870
150 do 300 Din dnevno zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko 1 — Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307. 964
Pozor, kmetje in posestniki! Trboveljski port-land-cement, nosilci, železo za beton, betonske cevi, okovi in celi materijal za zgradbe in opeko kupite najugodneje v veletrgovini z železnino in gradbenim materijalom: H. Andraschitz, Maribor, Vodnikov trg—Koroška cesita.	871
Učenca v trgovino z mešanim blagom, z najmanj 2 razreda meščanske šole sprejmem, Oskrba v hiši. Ponudbe do 30. junija na upravo pod »Učenec«.	998
Blagajna, velikost 4, varna pred ognjem in vlomom se po ceni proda. M. Ilger-jev sin, urar, Maribor, Gosposka ulica 15.	995
2000 Din mesečne plače dam vsakma, ki hoče moje izdelke prodajati. Pošljite za pojasnilo znamko za odgovor in svoj natančen naslov na: Firma »Pavba«, Ljubljana. Poštni predal 276	970
i-'■mmm
sSftSffigiilfe^
j»»*

■¿mm m
Obrtna MeM
podružnica ¥ Llafomeni
centrala i/ UnMfaol
telefon št. 2
daje obrtne in trgovske kredite ter dolgoročna posojila pod ugodnimi pogoji. Izvršuje bančne posle najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje kar najugodneje, vezane vloge pa po dogovoru višje. Kupuje in prodaja državne srečke, valute (dolarje, francoske franke itd.) po najboljši dnevni ceni. 930

©toefFBLSlca oraeti
imajo dandanes mnogo takih poslov, da morajo obvestila, vabila in razne druge tiskovine sami sestavljati in na-črtavati. Pa večje občine so si zato že omislile pomnoževalne aparate
„ORMICT'
Ta pomnoževalni aparat dela brez matric, brez barve in pomnožujje zelo enostavno in brzo. Ni treba pisalnega stroja. Lahko se črta in riše ter odtiskujo tudi v več barvah naenkrat , Pišite po ponudbo na:	" _ "
TISKARNO SV. CIRILA, MARIBOR*
O E m A.
si prihranite, ako kupite sukno za moške ob< leke, volneno za ženske obleke, platno za vsa<j kovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnk ke, kravate, dežnike, nogavice itd.
<fi?
t»
Celje, Glavni trg 9
Za obilen obisk se priporoča 319
AEO| Z DROFENIK

•• ;f: V lastni, novozgrafeni poEoCl	Prefl frančlšfransH® ceris¥ito
nnill!ll!lllli!lll!ll!llin!!lllllllIllllUlll!!llf!ll!llll!llllllllllltt
KzvrSnje vse naučile posle nafhnlasEfnde. - Najvišje ©feresfovanje vSog m Knjižice In v feüoCein ra&im -- PóoblaSCenf prodajalec sreCfí državne razredne loterije.
193
mBamaammmaaa
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo
y novi lastni palači na oglu Rralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiS nad 5000 Clanov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
Stanje hranilnih vlog zna-8a nad Din lOO.OOO.OOO*—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Renfni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Oglasi v „Slov. Gospodarju" imajo najboljši uspeh!
))%%"!*'! )%)(!""! !)'(% !""" "U!!!" ! "" !" !"!!"!! " !""" ! !"!! "!!!)"! ! ! "!")%% *'"!"   !"!"  )#++ ! !"! ! "!"
čevlji gumijastimi podplati I ^J
Nekaj milijonov parov teh obutev izvozimo v tropske kraje. Vsieti ogromne prodaje nam je mogoče proizvode izpopolniti in cene znižati tako, da jih vsakdo lahko kupi. iPosetite naše pro-dajalnice in gotovo boste prijetno iznenadeni nad našimi novimi modeli in neverjetno nizkim cenam.
Vrsta 3335-24
Za stare majke. Udobni čevlji, široka oblika, izdelani iz lanenega platna z nizko
peito.
Vrsta 2145-09
Te platnene čevlje z nizko, gumijasto peto smo Vam pripravili v raznih barvah, in sicer sive, črne, drap ter bele.
Vrsta 2055-53
Spodnji del pleten iz sukanca v raznih barvah z gumi-s jastim podplatom in peto. Higijensko zdravi in potreb-: ni za lahke letne obleke.
Vrsta 2145-84209)
Evo jih s športno podpeto v vseh barvah. Fino češko platno, trpežni podplat, elegantni in okusni čevlji za ;vsako priliko, za urad, izlete, šport, tenis in obal.
Vrsta 1137-03)
Letni polčevlji iz belega ali sivega platna. So zelo lahki in udobni. Sivi za dnevno potrebo, beli za sprehod.
Vrsta 4541-05
Za Vašo ljubimčad, kadar nastopijo vroči dnevi, so po-Itrebni lahki in higijenski čevlji. To so čevlji, neverjetno so cenejši od belega platna in z gumijasto pod« peto.
Vrsta 4235-37
Čevlji za tenis iz belega platna z podplatom od krepa ali vulkaniziranim podplatom. Ti se radi nosijo v toplih krajih vsaki dan.
Vrsta 4232-37/
Otrokom za igranje, skakanje in tekanje so ti čevlji neobhodno potrebni. Izdela ni so iz čvrstega sivega plafe na, priležejo na nogo, lahko se čistijo in so trpežni.
Kupujte s^steo iedaj, ako se Vam dopadejo.
Vrsta 4438-00
Moški platneni polčevlji z gumijastim podplatom Iz-vrsitini za popoldanske sprehode in vroče dneve.
Vrsta 4435-00
Dnevna potreba za vsakega domačina. V teh čevljih se počutite udobno in s to neverjetno nizko ceno dajemo vsakemu možnost, da si jih kupi.
Evo čevlji s sliko kombinacije tako, da po prirodi odgovarjajo Vašemu kraju in Vaši obleki. Za malo denarja Vam je omogočeno nositi čevlje po zadnji modi. Drap platno kombinir. z rjavim.
Moda je zastopana pri teh čevljih, k lahki obleki v beli, sivi in drap barvi, okrašeni s paspuli različne barve.
Vrsta 1150-30
Vrsta 1195-03
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. = Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. w Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru,