MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNI Urednlttvo ln upravi! Maribor. Ooaposka «1.11 / Telefon erednlltva 3440, upravo 3460 *1HP lSS8^\ e'"■’* Uhaja raaan nedelja In praznikov veak dan ob 16.url / Valja meseCno prajaman ff® Kg B ■ BpLjSjjS ' v upravi aM po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po esnlka / Oglasa — _ Ajs WSLB jja sprejema tudi oglasni oddalak Jutra- v Ljubljani l Poitnl čekovni račun it, 11.400 mmm 'mjm KS tam Energična gesta kancelarja Dollfussa SUNEK NA DESNO V SMERI def°i!0Ža^ ki nastal y' Avstriji po ne-tf»H ■ ra ®°voru voditelja Landbunda in . ^ ^Jega podkancelarja inž. W i n k 1 e r-jjj v Gradcu, je terjal nujno razčišče-deUir ^n^*er 3e vehementno napa-vo h Z-a starliemberga in njego-J>Heimwehr« ter sploh vsako na-tT11)ro’ da bi se Avstrija približala fašiz-’ ~ahteval je ponovno postopno uved-nieo- ei?°kracije in povedal, da so on in su .* zves^* kancelarju dr. Dollfus-io nS?mo dotlej. dokler vodi politiko, ki ali ”I.0t*°frra'vai°‘ če bi šlo za odločitev Q0Ufaj se Avstrija pofašisti in bi se dr. Uss vdal zahtevani kneza Starhem-l.a ’ Potem bi inž. Winkler in |ja/ e b u n d pokazala, da sta močnejša ta - r.nia^ kancelar. To je bila tako oči* aor«** napoved, da jo je dr. Dollfuss je s sPreieti in reagirati. Inž. VVinkler ra?“eVeda Pričakoval, da se bo zadeva VodC!stila v njegov prid in se bo poslej njen-* a ,avstrijska notranja politika bolj po roben intenc33ah* zgodilo pa se je na-dn V ^uss Je rekonstruiral svojo vla-•j " vrsel Iz nje _ inž. Winklerja. v Av t °.ci*°Čnosti ni nihče pričakoval ne liko n ne v tniini- Dollfuss nima to-naSp^r'Jatoljev, da bi jih lahko zmanjšal, da in° ° Pa inia toliko nasprotnikov, je nVh ne kaže še pomnožiti. Da se Vano ^ern'u odločil za tako nepričako-in s ses*°>36 le dokaz, da igra va banque kor° Pr} tem zanaša b°li na zunanjo ka-«a notranjo podporo, na Italijo ter °ne, ki so najbolj proti »Anschlus-Bn*8’ *’ Francijo in Anglijo. To nam potrjuje tudi dejstvo, da je enaka usoda j yor Podkancelarja inž. NVinklerja za* tudi vojnega ministra V a u g o i n a, ...katerem se je zdelo, da je neodstran-Mv> saj je bil vojni minister v vseh po- * ('evratnih avstrijskih vladah. Odstranijo generala Vaugoina, ki je p r e d s e d-* krščanske socialne stranke, kateri ^ tudi dr. Dollfuss in večina čla- tudi Piegove vlade, je pa obenem dokaz struuZa to, da je kancelar izvedel rekon-ke, p 0 brez konzultacije vodstva stranki'rei° Vseh znakih sodeč pomeni torej ada °llstrilkcija nekak nov državni »vh/’ ustanovitev diktatorične l^oe osebnosti«, hren./ Dollfussova vlada je tako močan Ponol §e bo,i na desno> dasi še ni Četek/ma 3asno> če pomeni tudi že pri-k0r 'a š i s t i č n e g a režima. Vsekata v/?30 ta fašizem, če se uvode, malo »Hei ' knezu Starhembergu, voditelju ka] ^ohra. dasi sedi v vladi kot pod-hei«h beimwehrovec major Fey. Star-$ k e 6rg san‘3a namreč o ulogi a v s t r i j-da , ?va Mussolinija, vse pa kaže, U£e'.jče biti tudi Dollfuss s a m.'V po-lfl krogih zatrjujejo, da zameri Doll- FAŠIZMA IN LEGITIMIZMA. fuss Starheimibergu poleg tega, da hoče postati diktator Avstrije, tudi njegovo nasprotstvo proti monarhizmu in legiti-mizmu. Knez Starhemberg je proti vrnitvi Habsburžanov (dasi je bil prej le-gitimist) zaradi tega, ker, če bi zavladal, ne bi rad delil oblasti % monarhom. Mimo tega ni izključeno, da sanja celo o slavi avstrijskega vladarja, ki naj bi mu pripadla, če bi bil sam neomejen gospodar. Da pa hoče Dollfuss postati sam avstrijski Mussolini, dokazuje tudi to, da je prevzel po Mussolinijevem vzgledu poleg kancelarstva še štiri druga ministrstva: vojsko, policijo, zunanje zadeve in poljedelstvo. Vojsko in policijo rabi zato, da obrani ž njo svoj režim, ki se ne naslanja na ljudstvo, zunanje ministrstvo zato, da bo lahko sam vodil dalje igro z Italijo, poljedelstvo pa zaradi oslabitve Landbunda. Iz vsega tega sledi, da je Avstrija krenila s to rekonstrukcijo iz vrst demokratskih držav popolnoma v vrsto onih držav, ki se oklepajo fašizma, pa naj se imenuje že tako ali drugače. Toda s tern je Dollfuss le še zmanjšal število svojih prijateljev ter znatno povečal število nasprotnikov. Dosedanji opoziciji narodnih socialistov in marksistov se je pridruži! še L a n d-bund, seveda če se bo inž. Winklerju posrečilo ohraniti svojo organizacijo kompaktno, in se ne bo razcepila, kar ni nemogoče. Vaugoina ne moremo'smatrati za tako nevarnega. Postal je generalni ravnatelj zveznih železnic, torej uradnik vlade, mimo tega pa se bo kot krščanski socialec gotovo molče vdal v svojo usodo. Bolj nevaren bi utegnil postati knez Starhemberg, če ne bi Dollfuss potolažil njegovih čisto o s e b-n i h ambicij. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi se na koncu vseh koncev s celotno »Heimwehr« pridružil h i 11 e r-j e v c e m. Sedanjemu nasprotstvu med n.iinj in Hitlerjem ne smemo pripisovati prevelike važnosti. Politična nasprotstva se v sili kaj lahko spremene v prijateljstva, posebno v opoziciji. Stališče dr. Dollfussa in vlade tako ne bo vredno zavidanja, verjetno pa je, da bo zmagal kljub vsemu odporu ogromne večine avstrijskega ljudstva, in to zato, ker je opozicija preveč heterogena, da bi mogli misliti na kakršnokoli zedinjenje! Toda prevelik optimizem prav tako ni na mestu, kakor ni prevelik pesimizem. Vse zavisi od spretnosti Dollfussa in spretnosti njegovih nasprotnikov. Dollfuss je svojo spretnost doslej že pokazal, opozicija je pa š e n i. Za nas pa pomeni novi avstrijski kurz v vsakem primeru povečanje italijanskega upliva v Podonavju! v Proces radi požiga Reichstaga DER LUBBE TRDI. DA JE ZAŽGAL NEMŠKI PARLAMENT SAM IN NI IMEL NOBENIH POMOČNIKOV. Sijji^SKO, 23. septembra. Na včeraj-der ie bilo ugotovljeno, da je van hhiiib-l,)he pripadal takozvanim ko- w;0£' .‘""isUčnlm internacionaHstoin, k! so Drav'„lu specielno nalogo, da so pri-kgtpJfH atentate in nemire, bilo v stlČn °bliki. Člane te komuni-^teroristične organizacije veže Hi ec Posebna prisega, da v pritne- va^bucije prevzamejo vso odgo-rej 'l0st »a sebe. Take taktike se to- van der Lubbe, ki ,l!a?ač nl *mel n°benih po- In j>rt ,v i« da je vse sam pripravil stj. j O njem so se celo širile ve- a le homoseksualec. Nadalje je ugotovoljeno tudi, da se Torgler in van der Lubbe nista poznala in da nista bila v stiku med seboj. Današnji dan razprave bo vsekakor najzaui-mivejši, ker bo zaslišan Torgler. Današnji položaj bo torej že mpogo jasnejši in je od izjav Torgler ja odvisno, v kateri smeri se bo proces nadaljeval. PORUŠENE TELEFONSKE ZVEZE. MARIBOR, 23. septembra. Zaradi nalivov in povodnji so telefonske zveze z Ljubljano porušene. Zato so izostale tudi najnovejše telefpnske vesti. .. -v - FRANCOSKI TISK PRESOJA POLOŽAJ V AVSTRIJI NENAVADNO NAIVNO. ITALIJANSKI SE VESELI ZMAGE FAŠISTIČNE SMERI IN PODPIRA ZLASTI HEIMVVEHR. PARIZ, 23. septembra. Francoski tisk je sprejel zelo optimistično sestavo nove vlade kancelarja Dollfussa in komen- tira, da je po rekonstrukciji Dollfussov položaj ugodnejši. Večina listov naglasa, da je danes kancelar Dolliuss absoluten gospodar v Avstriji ter navaja kot najboljši dokaz za to, da je kriza avstrijske vlade rešena in da so Starhemberg, Vau-goin in inž, Winkfer prostovoljno odstopili. Ti trije voditelji, omenja francoski tisk, bodo ostali še nadaije Dollfussu zvesti. (?) Kar se pa tiče opozicije, jo bodo lahko tvorili samo socialisti, vendar so pa tudi v tem pogledu zelo slabi izgledi, ker bodo socialni demokrati prav gotovo podpirali Dollfussa, k! brani neodvisnost Avstrije in vodi boj proti hitlerizmu, obenem pa ščiti življenje in imetje socialnih demokratov. V glavnem je francoski tisk mnenja, da ima sedanja Dollfussova vlada tak značaj, da so vsi, ki se zanimajo za neodvisnost Avstrije, lahko mirni. RIAl, 23. septembra. Rekonstrukcijo avstrijske vlade so tudi tukajšnji politični krogi z veseljem sprejeli. Listi nagia-šajo, da je Dollfussova vlada izrazito an-tiparlamentarna in ima naclonalnoborbe-ni značaj. Splošno pa prevladuje mnenje, da bo kancelar Dollfuss energično izvedel svoj program. Pri rekonstrukciji vlade je »Heinnvehr« dosegla lepe uspehe. Dollfuss je priznal požrtvovalnost Starhemberga, ki je odločno na njegovi strani. Znano je namreč, da je bil Starhemberg vselej odločno proti vsem Stankam in grupam, ki so imele namen izkoristiti akcijo Dollfussove vlade. Olvoritev zasedanja Društva narodov UGOTOVITEV DNEVNEGA REDA ZASEDANJA. IA1EN0VANJE VANSKE DELEGACIJE. JUGOSLO- ŽENEVA, 23. septembra. Konferenca Društva narodov se je sestala včeraj dopoldne pod predsedstvom norveškega ministrskega predsednika Molnvinkla k svo jemu 76. zasedanju. Po formalni otvoritvi so razpravljali na konferenci o dnevnem redu, ki je bil končno sprejet. Vprašanje asirske pritožbe je bilo odgodeno, ker ni bil poslan odgovarjajoči predlog asirske vlade. Zasedanje je trajalo kratek čas, ker mora večino vprašanj rešiti novi svet Društva narodov, ki se bo razširil in bodo vanj izvoljeni 3 novi člani namesto onih, ki jim je mandat potekel. Na otvoritvenem zasedanju Se Društvo narodov rešilo nadalje tudi nekoliko tehničnih vprašanj. BEOGRAD, 23. septembra. Naša delegacija, ki potuje na redno zasedanje Društva narodov, je sestavljena takole: pred- sednik in prvi delegat Bogoljub Jevtič, delegati so senator dr. Ploj, dr. Marko Kostrenčič, Konstantin Fotič, dr, AUIan Todorovič, ekspert dr. Ivan Perme, generalni tajnik Milan Stevanovič, osebni tajnik ministra zunanjih zadev Vladislav Markovič in tajnik Slavko Stojkovič. ŽENEVA, 23. septembra. Češkoslovaško republiko bo zastopal pri zasedanju Društva narodov v Ženevi pariški poslanik Osuski. Kolikor je dosedaj znano, bodo na sejah Društva narodov razpravljali tudi o negativnih rezultatih prve svetovne gospodarske konference in o even-tuelnem sklicanju nove. PARIZ, 23. septembra. Minister zunanjih zadev Paul-Boncour bo odpotoval drevi v Ženevo. Jutri dopoldne pa bo seja francoskega ministrskega sveta. Drava porušila most na Mariborski otok MARIBOR, 23. septembra. V dopoldanskih urah je Drava vedno bolj in bolj naraščala. Divje je tirala svoje valove, ki so si izbrali okrog 11. ure za žrtev leseni most med levim bregom in Mariborskim otokom. Konstrukcija mostu je bila zelo močna, saj je mestna občina precej žrtvovala za njo, toda kljub svoji moči se ni mogel upirati deroči reki. Na kraj nesreče so bili poklicani mariborski reševalci in vodstvo mestnega gradbenega urada. )ugoslovansko-bolgarski klub v Beogradu BEOGRAD, 23. septembra. V Beogradu se snuje društvo, katerega namen bo delovanje za zbližanje našega naroda z bolgarskim. Društvo bo imelo svojo čitalnico in knjižnico. V društvenih prostorih bo. prirejalo sestanke in predavanja, članstvo bo pa prirejalo izlete, odbor si bo prizadeval prirediti razne razstave ter bo ukreni! vse potrebno za medsebojno spoznavanje in za gojenje medsebojnih prijateljskih odnošajev. Ustanovni občni zbor bo jutri dopoldne ob 10. uri. Društvo se bo imenovalo Jugoslovansko-bolgarski klub v Beogradu. Potovanje senatorja Ploja v Ženevo MARIBOR, 23. septembra. Senator dr. Miroslav Ploj, ki je določen za našega delegata pri sedanjem jesenskem zasedanju Društva narodov, odpotuje danes popoldne preko Avstrije v Ženevo. Na sedanjem rednem zasedanju se bodo obravnavale le tekoče zadeve. Važno bo vprašanje usode Lužiških Srbov v Nemčiji, v juridičnem odseku bo razprava o pritožbi naših Nemcev radi Celjskega doma, mimo tega pa se bo razpravljalo tudi o našem južnosrbskem opiju. NEMČIJA IN RAZOROŽITEV. ŽENEVA, 23. septembra. Nemški minister zunanjih zadev von Neurath se je včeraj razgovarjal delj časa s Honder-sonom. V pričakovanju Gdbelsovega prihoda, ki je najavljen za nedeljo ali ponedeljek dopoldne, se širijo v raznih krogih zelo rezervirane vesti o nemškem načrtu glede razorožitve. Nekateri celo naglašajo, da bo Nemčija stavila proti-predloge. NEMŠKO OBOROŽEVANJE V ZRAKU. PARIZ, 23. septembra. Iz Berlina poročajo, da Nemčija z vsakim dnem vedno bolj širi propagando za zgraditev svoje avijacije in za gradnjo zavetišč pred napadi sovražnih avijonov. Tako je berlinska občina pri tej propagandi nabrala preko 6 milijonov mark in s tem zneskom zgradila velikansko zavetišče v Ber linu. Dnevne vesti fe seje mestnega upravnega odbora Upravni odbor mestne občine mari-oorske je imel včeraj pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipolda sejo v mestni posvetovalnici. Rešil je več tekočih zadev, podeljenih je bilo več praznih stanovanj in podpor. te že v proračunu predvidene postavke za tujski promet je dovolil izplačati več podpor, in sicer Pohorskemu domu 5000 Din, mariborski podružnici SPD in ruški podružnici SPD vsaki po 5000 Din, savinjski podružnici SPD v Celju 1000 Din, Aeroklubu »Naša krila« 2C00 Din, mariborski strelski družini 2000 Din. Iz predvidene postavke za znanost in umetnost so dobila subvencijo naslednja društva: Zveza kulturnih društev 3000 Din, »Svoboda« 3000 Din, narodno glasbeno društvo »Drava« 2000 Din, pevski društvi »Jadran« in »Lira« vsako po 1000 Din, mariborsko Slovensko žensko društvo 1000 Din, Narodna obrana v Mariboru pa 2000 Din. Podeljenih je bilo več dijaških podpor, in sicer je dobilo 27 dijakov po 500 Din podpore. Iz postavke v proračunu za podpiranje obrti pa je upravni odbor sklenil nakazati celoten znesek 25.000 Din zavodu za pospeševanje obrti v Mariboru. Iz Narodne strokovne zveze. Mariborska podružnica Narodno strokovne zveze bo priredila jutri v nedeljo več važnih sestankov za delavstvo iz mariborskih tovarn. Na sestankih bodo razpravljali o perečih socialnih zadevah im o bližnjih volitvah v Delavsko zbornico. Tako bo drevi ob 19. uri sestanek delavstva iz Ehrlichove tovarne v Petrovičevi gostilni v Frankopanovi ulici. Jutri v nedeljo pa bo ob 9. uri sestanek delavstva iz Sanskega tovarne v gostilni »Tržaški dvor« na Tržaški cesti. Istočasno bo v gostilni pri »Belem zajcu« sestanek delavstva, ki je zaposleno v tovarnah v Melju. Delavci in delavke, udeležite se sestankov, ker je to v vašo korist! Šolske knjige za vse šole in šolske potrebščine v največji izbiri pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ulica 11. Nov grob. V cvetu mladosti je umrla včeraj v Trubarjevi ulici Milenka Ver-bičeva, učenka 4. razreda ljudske šole. Pokopali jo bodo jutri ob 16. uri na mestnem pokopališču. Žalujočim staršem naše globoko sožalje! Zadnja pot narodnega železničarja. Te dni so pokopali na studenškem pokopališču uglednega in povsod priljubljenega železničarja in hišnega posestnika Franca Matjašiča, ki ga je kruta smrt iztrgala globoko žalujoči družini v najlepši dobi njegovega življenja. Udeležba pri pogrebu je bila ponoven dokaz, kako ga je vse čislalo in spotštovalo. Bodi mu. ohranjen lep in trajen spomin! Inšpekcija obmejnih carinarnic. Te dni sta se mudila v Mariboru načelnik carinskega oddelka finančnega ministrstva g. Glišič in svetnik g. Prokič, ki sta revidirala tukajšnjo glavno carinarnico. Po končani reviziji sta se podala na mejo, kjer bosta revidirala vse obmejne carinske postaje od Dravograda do madžarske meje. Državna trgovska akademija v Mariboru. Na državni trgovski akademiji so se te dni pod predsedstvom g. ravnatelja M. Dolenca vršili zaključni izpiti. Izpit so opravili: Čelofiga Josip, Prunk Maks, Rataj Ljudmila in Zabavnik Nada. Gledališka družina Istra bo gostovala jutri v nedeljo zvečer ob 20. v mariborskem gledališču s sledečim sporedom: Iv. Cankar »Hlapec Jernej« v enem dejanju z govornim zborom, O. Župančič »Pomladna epistola«, S. Gregorčič »Soči«, spremljani recitaciji z glasbo, lučni-mi in zvočnimi efekti, kar bo za Maribor na vsak način nekaj novega. Nadalje soiospevi: A. Jarc, tenorist, bivši član bratislavske in ljubljanske opere poje ob klavirju pesmi in operne arije od Lajovca, Pavčiča, Kogoja, Ravnika, Konjovi-ča, Bizeta. Nato sledi še Czumer »Maska satana«, duhovita groteska v enem dejanju. Režijo vodi Košuta, bivši član mariborskega in bivši režiser Slovenskega gledališča v Gorici. Za to nedeljsko dra-matsko-koncertno prireditev s tako pestrim in zanimivim sporedom vlada med občinstvom živahno zanimanje. Cene dramske. V smislu prireditve »Istre« se vrši danes zvečer predavanje pod okriljem »Nanosa« v prostorih »Uniona«. Predava režiser Košuta. Zanimivo predavanje. Društvo »Šola in dom« priredi v sredo 27. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu zanimivo predavanje o težavah našega šolstva. Predaval bo šolski inšpektor v p. g. dr. Poljanec, ki bo pred in po predavanju sprejemal tudi predlogo staršev in učiteljev in o njih jjodrobno razpravljal. Članstvu »Nanosa«. Naj ne bo nikogar izmed nas, ki se ne bi udeležil gledališke predstave dramske družine »Istra«, ki 'bo jutri v nedeljo v maribargkem, Narodnem gleda hšqa!> PREDSVCM TRIOlROH-CtVl! Važno opozorilo lastnikom vozil. Finančno ministrstvo je izdalo za lastnike vozil važno pojasnilo glede plačevanja takse na prevozna sredstva. Pojasnilo pravi: Država dobi po zakonu pravico do te takse, čim je taksi podvrženo vozilo v prometu v dotičnem letu, pa četudi vozi samo 1 dan. Če hoče biti torej lastnik vozila oproščen takse, mora svoje vozilo plombirati najpozneje 1. ja nuarja dotičnega leta, sicer mora plača' ti takso za vse leto. Vpisovanje v ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu v zimski tečaj bo trajalo od 25. t. m. do vštetega 2. oktobra. K vpisu mora vsak slušatelj prinesti tudi izkaz pristojnega davčnega obla-stva. Društvo ljubiteljev ptičarjev priredi letos samo eno tekmo ptičarjev, in sicer poljsko tekmo dne 1. oktobra v Ljubljani. Lastniki psov iz področja mariborske podružnice naj svoje pse pravočasno prijavijo in se tekme po mogočnosti udeležijo. Mladinski pevski zbor »Trboveljski slavček«, ki je žel na češkoslovaškem ogromne uspehe in je lani in predlanskim napolnil v Mariboru Unionsko dvorano, pride prihodnji mesec v Maribor. In sicer priredi v soboto 7. oktobra večerni koncert za odrasle, v nedeljo 8. oktobra ob 11. uri dopoldne pa za osnovne, me' ščanske in nižje srednje šole. O progra^ mu, ki bo tokrat posebno pester, spregovorimo pozneje. Kongres Počitniške zveze bo jutri v Zemunu v poslopju deškega internata. Udeleženci imajo znatne popuste pri vož nji. Ker bo kongres trajal nekaj dni, ve lja znižana vožnja do 28. t. m. Akademske starešine, tovariše akademike, srednješolsko dijaštvo in vse osta^ lo občinstvo vabi Društvo jugoslovanskih akademikov v Maribor na javno predavanje, ki bo v nedeljo 24. septem bra 1933 ob 10. uri dop. v dvorani bivšega kina »Apolo«. Predaval bo g. prof. Franjo Baš »O početkih političnega življenja v Podravju«. Vstopnine ni. Odbor DJA. Upravam tovarn Doctor in drug, Viljem Freund in Zlatorog-Chlorodont se Dru štvo jugoslovanskih akademikov javno in kar najiskreneje zahvaljuje za razka-zanje obratov ter prijazno pojasnjevanje funkcioniranja tovarn. Odbor DJA. Strelci in prijatelji strelskega športa. Drevi ob pol 20. uri bo v gostilni »Pri veselem Frančku« na Aleksandrovi ce sti ustanovni sestanek pripravljalnega odbora Strelske družine Krčevina-Koša-ki-Sv. Peter. Vsi, ki se zanimate za ta vitežki šport, dobrodošli! Pomočniški odbor prireja plesno šolo v mali dvorani Narodnega doma. Pričetek v torek, dne 3. oktobra ob 20. uri, ter se nadaljuje vsak torek in petek. Poučeval bo g. Simončič. Nočna lekarniška služba. Prihodnji te den ima nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna »Pri Magdaleni* na Kralja Peten tesar* 11 Tudi naše reke naraščajo. Po včerajšnjih nalivih so pričele naraščati tudi naše reke in potoki. Drava se je dvignila visoko nad normalo in tera kalne valove, ki nosijo s seboj debla, vejevje in drugo nesnago. Močno je narasla tudi Pesnica, ki se je razlila v svojem nižjem teku po njivah in travnikih. Prav tako sta prestopili bregove Dravinja in Polskava. Narasli so tudi vsi potoki. Zaenkrat poplave pri nas še niso povzročile velike škode, bati pa se je, če bi ne prenehalo deževati, katastrofe, ki bi zadela s povodnijo tudi naše kraje. Slike so dospele. Izletniki, ki so pred kratkim obiskali Rogaško Slatino in Plit-vička jezera, naj dvignejo slike z izleta v pisarni »Putnika« na Aleksandrovi cesti. Izlet na Kaplo odpovedan. SPD »Meja« sporoča vsem, ki so nameravali jutri na Kaplo, da je izlet radi slabega in deževnega vremena preložen na nedeljo 1. X. Jutri v nedeljo na obmejne planine! Za izlet na Kaplo se je priglasil ves oni cvet našega,,mesta, ki se je udeležil tudi sijajne avgustovske manifestacije pri Sv. Duhu na Ctetrem vrhu. Prijatelji naše severne meje, jutri vsi na plan, vsi na našo mejo! Odpeljemo se s prvim jutrnjfm vlakom do Brezna. Dolžnost čebelarjev je, da vsak čebelar v nedeljo, dne 24. t. m. s seboj pripelje po en roj prijateljev, in sicer na čebelarsko veselico, katero priredi čebel. podružnica Rače-Podova pri g. Fa-ležu v Račah. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 2 Din. Za medeno postrežbo je poskrbljeno. Tudi prijatelji kegljanja bodo prišli na svoj račun, pripravljeni so sladki dobitki! Pridite vsi, ki vam je za sladko strd in pošteno zabavo! Sadje na tujih trgih. Letošnja sezona je srednja. Na dunajskem trgu prodajajo slive po 2.60 do 2.77 Din; v Pragi prodajajo slive po 4 Din; v Varšavi pa po 5.87 Din. Na omenjenih trgih je tudi precej naših jabolk in našega grozda. Tako so prodajali jabolka v Pragi po 180 kč 100 kg; grozdje pa po 450 kč. Naš trg. Današnji trg je bil vkljub slabemu vremenu prav dobro založen. Sla-ninarji z Dravskega polja so pripeljali 15 voz zaklanih prašičev, okoliški kmetje pa 25 voz krompirja, čebule in zeljnih glav ter 27 voz-hrušk, jabolk in grozdja. Na kokošji trg so prinesle okoličanke okrog 2000 piščancev, kokoši, rac, gosi in puranov. Kupčija je bila precej živahna in so prodajali: gosi po 25 do 40 Din, race 15 do 25 Din, kokoši 15 do 20 Din, purane 35 do 50 Din, par piščancev pa od 8 do 15 Din; krompir kg po 0.75 Din do 1.25 Din, paradižnike 4 do 6 Din, čebulo 1.50 do 2.50, česen 8 do 10 Din, jabolka in hruške 2 do 5 Din, slive 1 do 4 Din, grozdje 5 do 12 Din, breskve 8 do 12 Din. Precej je bilo na trgu tudi suhe robe. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 14.2 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 14 stopinj C; barometer je kazal pri 16.8 stopinjah 733.6, reduciran na ničlo pa 731.6; relativna vlaga 94; dežja je padlo 10.3 mm. Vreme je deževno. Zopet saharin. Organi naše finančne kontrole so zasačili na meji med Št. Ujem in Plačem dva tihotapca ter našli pri njima okrog 8 kg saharina in 40 zavojčkov igralnih kart. Za svoje nepošteno delo bosta prejela občutno kazen. Dr. med. Klara Kukovec do nadaljnjega ne ordinira. Kino Union. Od sobote dalje največje remek-delo »Nibelungi« kot zvočni film, spremljan s krasno Wagnerjevo godbo. Ta monumentalni film je zrežiral Fritz Lang. V glavni vlogi Paul Richter, Margareta Schon in Hanna Ralph. Sledi izredno prisrčna veseloigra »Amior na vrvici« z ljubko Magdo Scbneiderjevo in šarmantnim Wolfom Albachom Rettyjem. Grajski kino. Do vključno ponedeljka sijajna vesela opereta »Bil nekoč je mu-zikus ...« Izboren, humorja polu film s prominentnimi komiki, kakor so Szoke Szakall, Ralph Artur Roberts, Viktor de Kowa, Trude Berlincr in Julitis Falken-stein. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanim bledici, obolelosti žlez, izpuščaju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli .važno delovanje CI KO PI1A PRAVI DOMAČI IZDELEK Narodne giedaliffc REPERTOAR: Nedelja, 24. septembra ob 20. uri: dališko-koncertni večer igralske sin1' pine »Istra«. Dramske cene. _ Gledališki abonentje se sprejemajo » nekoliko dni. Na razpolago je v vs® abonmanih še nekaj dobrih sedežev, Pr ^ vsem v ložah. Gledališka uprava Pr°s vse interesente, da se blagovolijo čtf® prej prijaviti pri gledališki blagajni, ki ■ odprta vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure, ob nedeljah in prazni'1 samo dopoldne. (Tel. 2382.) Cene ab°®' nianu, ki se plačuje v 7 mesečnih obroj kih, so tako nizke, da jih zmorejo gmotno šibkejši sloji. Otvoritvena Pre stava, Krleževa drama »Gospodje Gl®11*’ bajevi«, najmočnejše jugoslovansko dej" povojnih let, bo 1. oktobra. Predstav* bo za Maribor vsekakor dogodek, ker I pripravlja odlični režiser dr. Branko G®' vella. Dramatska šola v Mariboru. Tudi 1^® se otvori dramatska šola pod vodstvoin režiserja g. Jožeta Koviča. Spored Pre* davanj bo zelo pester in zanimiv za ^ ki se zanimajo za gledališko uinetrioS* Natančni spored še objavimo. O tvoril® bo v nedeljo 1. oktobra ob 10. uri doP£* dne. Prijave sprejema dnevna gledali^ blagajna ali pa se je obrniti direktno d g. J. Koviča, Gregorčičeva 26/1, pis®1®' no ali ustmeno. ^ Želodčne bolečine, pritisk v želode®1 gniloba v črevesu, žolčnat okus v usb“ slaba prebava, glavobol, težak jezik, da barva obraza, izginejo često po kratni uporabi naravne »Franz Josefov®/ grenčice, s tem, da jo izpijemo kozaf^i predno ležemo spat. Specialni zdravi®^ za bolezni v prebavilih izjavljajo, da J »Franz Josefovo« vodo toplo priporoc^ kot v te namene služeče domače zdr®. vilo. »Franz Josefova« grenčica se do® v vseh lekarnah, drogerijah in specef1^ skih trgovinah. ^ Pri lepem ali slabem, pri toplem ah hladnem vremenu ste vedno izpostav^' ni nevarnosti prehlada. Ker ima Preh.‘aft navadno za zdravje kvarne posledi moramo skrbeti za to, da zatremo b°j zen že v kali. V ta namen poznam o da' nes različna sredstva. Najpopularne! sredstvo, ki hitro in sigurno zdravi Pr hlade, so že nad 30 let znane AsPir tablete »Bayer«. Požar. Pretekli četrtek okrog 9. u zvečer je pričela goreti velika kopa s me, last posestnika Rota na Tezne^j Ljudje, ki stanujejo tam blizu, so og® kmalu opazili in so ga skušali vd^jj toda njihov trud je bil zaman. PoklL® so morali mariborske reševalce, ki ogenj pogasili in tako preprečili ne^e. nost, ki je pretila v bližini stoječim 1,1 vom in gospodarskemu poslopju pose-tiika Rota. Zgorelo jc okrog 2 vag° ? slame. Škoda je precejšnja, a je krita zavarovalnino. n Moško truplo v dravskih valovih, v ' j nes dopoldne okrog pol 10. ure je °Pa_^ mestni kontrolni organ Ivan SimP. plavati im Dravi moško truplo. nec je imel na sebi samo modre kopa hlače. Vprašanje slovenskih učnih knjig STVARNA IN NAČELNA BESEDA O STORJENIH NAPAKAH. V naši srednješolski vzgoji so se de-ali vedno razni eksperimenti, ki so ji škodovali, ždi pa se, da vse to še ni spametovalo nekaterih činiteljev, ki iščejo vedno novih poti za povečevanje zmede. vaka popolnoma nepričakovana presene eenja so nam pripravili tudi ob začetku te °fiega dolskega leta z uvedbo neka-na srbohrvaških učnih knjig namesto VgVe,n'sk'h in s prepovedjo nekaterih slo Tak Za ^atere sploh h! nadomestila, trti ° S° na pr'mer uvedli za tretji in če-s razi^j srednjih šol nemške vadnice ti ra °^rva^im učnim jezikom, za četr-gosjZrec* Pa še Popovičevo »Istorijo Ju-po/fnov novog veka«, dočim so pre-VentankZre<^'^ slovensko slovstvo itd. brez Če b j’ naj nara pove kdor to more! Potrebni Prišli iz srednje šole dijaki brez e izobrazbe v tem predmetu, naj se ne rim--. v Ždi Z1J0 Profesorji! spreo-, Se ?a*°’ rla hi bilo. treba pri nas Vpra ?f*ti P°P°lnoma načelno o I društvo »Šola in dom sar-iu naše vzgoje, zlasti glede na- * cionalne in državne misli. Ta se mora vcepiti dijaku samo v njegovem maternem jeziku, nikakor ne v drugem. Ote-ževanje učenja z uvajanjem srbskih in hrvaških učnih knjig vzbuja samo nezadovoljstvo, tako pri dijakih kakor pri starših, profesorjem pa stavi nepotrebne težkoče, ki jim otežujejo itak že več ko preveč naporno delo. Pomislimo namreč, da imamo sedaj po razredih toliko dijakov, kakor jih je bilo včasih v dveh ali celo treh skupaj! In če so uspehi ne-povoljni, so »krivi« seveda samo pro fesorji. Tisti, ki torej mislijo, da bodo na ta način koristili našemu edinstvu, se zelo motijo in bojimo se, da bodo namesto da bi gradili, mnogo podrli. Samoumevno stojimo na stališču, da mora vsak naš izobraženec popolnoma obvladati srbohrvaščino, ta pa naj se poučuje le kot predmet z zadostnim številom tedenskih ur; dasi bi bilo umevno, da bi se prav tako poučevala po srbohrvaških srednjih šolah tudi slovenščina, tki je sedaj nikjer ni! Z mešanjem, kakršno se sedaj uvaja, bomo namreč dosegli samo to, da absolventi naših srednjih šol ne bodo obvladali popolnoma ne slovenščine ne srbohrvaščine ter bodo oba jezika obupno mešali. S tako inteligenco pa prav gotovo ne bo pomagano ne enemu ne drugemu. Kot zvesti sinovi naroda in zvesti državljani kraljevine Jugoslavije, nasprotniki vsakega političnega separatizma in vsakega razdvajanja pričakujemo zato, da bodo merodajni činiteljl še pravočasno spoznali, da škoduje tako postopanje prav tisti ideji, katero bi morali pospeševati! Ker ga je zavrnila vsa naša javnost brez razlike političnega naziranja, smo o tem trdno prepričani. Vseeno pa se obračamo tudi do naših poslancev in senatorjev, zlasti do tistih, ki so sami pedagogi, da store svojo dolžnost in opo-zore na merodajnih mestih na storjene napake. Zgeniti pa bi se moralo tudi Dr. A. B. Sličice z mariborskih ulic ALI KAKO SEM SPOZNAL, DA SMO RES »TRAPI« ALI »TEPI«. Bilo kod &«£ povsod! da so bili še nedavno nemški hlapci,..« To je bilo na mostu. Grem dalje čez Kralja Petra trg, po Dvorakovi ulici in po Frankopanovi. Pred menoj se podi gruča dečkov in deklic, ki se vračajo s šole. Vse je polno njihovega kričanja — v nemščini mariborskega petega okraja, ki je največja žlobudranščina med vsemi. Tedaj me je minila potrpežljivost, zagrabil sem prvega fantalina in ga vprašal, zakaj go-vbri nemški. »Tako«, je odgovoril. »Zakaj — tako?« »Ne vem.« »Hodiš v nemško šolo?« »Ne, vsi hodimo v slovensko.« »Kaj je tvoj oče?« »Železničar.« »Kako se piše?« Povedal mi je krasno slovensko ime. Izpustil sem ga, za oglom pa mi- je pokazal jezik in zakričal: »Tep!« To je bilo v Frankopanovi ulici v mesecu septembru leta Gospodovega 1933, petnajst let po smrti rajne Avstrije. Tedaj sem spoznal, da smo res »tra. pi« in »tepi«. Eden. _Qrem po cesti in vidim mladeniča in 'Ph-denko s sokolskim znakom. Bližata Se drug drugemu‘in se že od daleč pojavljata, toda na moje nepopisno za-cudenje slišim namesto sokolskega »Zdra °*« — »Servus du, vo varst?« Kar reko ceste se pogovarjata v maribor-v nemščini. Res, krasen prizor, nena-v Ua zavednost; znak pa se lepo blešči gJ®Seiiskem solnem Nič čudnega, če iz-ko if P°feni v slovenskem Mariboru ta-ir akor kje v Avstriji... To je bilo v ejiski ulici. 'etn gram dalje čez Glavni trg in . Pi drža Vtli most. Pred menoj gresta dve go spodični, čedno opravljeni, mladi ir, koketni. Govorita nemški. Pa to še ni glavno. Govorita o slovenskih »trapili«. »Čuj«, pripoveduje večja manjši, »bila sein v nekem uradu, pozdravila sem nem ški, a uradnik mi je odgovoril slovenski. Govorila sem dalje vztrajno nemški in dejala, da ga ne razumem. Nekaj časa je bil trmast, potem se je pa vdal. Govoril je nemški. Seveda znam sama slovenski prav tako dobro kakor on, saj sem hodila v slovenske šole, a uradno nikoli ne bom govorila vindis. Tako moramo biti vztrajni, pa se bodo vdali. Saj se naposled vedno vdajo, pozna se jim, Brezposelni intelektu alei! Osrednja Borza dela za inteligenčne poklice v Mariboru namerava izvesti točno statistiko vseh brezposelnih ter le začasno in pod ceno zaposlenih dušev nih delavcev v dravski banovini. Orne' njena statistika je nujno potrebna za ka' kršnokoli uspešno akcijo za zaščito brez' poselnih in za dosego zopetne sigurne in eksistence možne zaposlitve. Zato poziva Borza dela za inteligenčne poklice vse brezposelne in nestalno zaposlene intelektualce (tudi one, ki so se že kdaj javili) iz obeh mariborskih okrajev, da v lastnem interesu javijo pismeno sledeče podatke; 1. ime in priimek; kraj in dan rojstva; 3. izobrazba (šo-e, fakulteta); 4. kdaj je kon^l študije; 5. kje je doslej bil zaposlen; 6. odfcdaj je že brezposeln; 7. domače razmere (za mlajše: kaj so starši, koliko ima še nepreskrbljenih bratcev in sester; za starejše: so-li poročeni, imajo nepreskrblje' ne otroke itd.); 8. kam so pristojni; 9. ali so odslužili vojaški rok; 10. točen naslov. Borza dela jamči za strogo diskrecijo. Prosi pa vse, da v lastnem interesu in radi skupnosti navedejo samo resnična dejstva, ki jih naj s primerno opombo potrdijo z lastnoročnim podpisom! Takoi Po izvedenem popisu v obeh mariborskih okrajih pridejo na vrsto ostali okraji. Šele takrat, ko bo imela Borza dela sestavljeno točno statistiko vseh brezposelnih, bo lahko začela /uspešno posredovati in intervenirati direktno pri državnih, banovinskih in občinskih kot tudi pri privatnih napravah ter pri delodajalcih. Zato prosimo vse, da opozorite tudi svoje ostale sotrpine, ki bi te- ga poziva ne čitali, da se tudi oni prijavijo. Na koncu opozarjamo vse brezposelne in tudi one začasno ter pod ceno zaposlene intelektualce, da uvidijo nesmisel apatičnega in pesimističnega stanja ob strani. V tem ni rešitev našega težkega stanja. Samoobramba in samopomoč je možna samo v lastni sindikalni organizaciji. Zato apeliramo na vse duševne delavce, da vstopijo tudi v svojo sindikalno Zvezo mladih intelektualcev, se v njej organizirajo v svoj lastni strokovni krožek, da se tako vsi duševni d&lav-ci brez ozira na poklic, starost, spol, politično prepričanje in svetovno nazrra-nje ramo ob ramenu borimo za .svoje osnovne pravice do človeka vrednega življenja! Ptuj Vlom. V noči med sredo in četrtkom so vlomili neznanci v brivnico Vinkota Copaka. Odnesli so razne predmete in več dragih lasničarskih potrebščin v skupni vrednosti 2000 Din. Denarja v gotovini so vlomilci našli le 10 Din. Ker brivnica i ni opremljena z varnostnim železnim zastorom, so imeli vlomilci lahek posel. Odprli so okno za zrak nad vrat-mi in skozenj zlezli v brivnico. Temna deževna noč je kaj uspešno podprla'njihovo početje. Tatvina kolesa. Na mestnem sejmišču je bil posestniku Martinu Radoliču iz Zlatoličja i ukraden bicikelj, vreden 1000 Din, z evidenčno številko 61235. Prevzem hotela. S prvim oktobrom t. 1. prevzame hotel »Osterberger« ga. Marija Korošec, gostilničarka in najemnica hotela »Zaka« na Bledu.. Ogenj. Posestniku Francu Toplaku v Pacinju je v torek začela goreti stiskalnica za bučna semena. Okoliški gasilci niso več mogli rešiti stiskalnice plamenov, preprečili pa so, da ni zgorela v bližini stoječa Toplakova Žaga ob Pesnici. Škoda znaša nad 12.000, zavarovana pa ni. Šport. V nedeljo 24. t. m. se bo vršila na igrišču SK Ptuj nogometna tekma med športnim klubom »Ptuj« in nedavno ustanovljenim športnim klubom »Drava«, ki mu je ta tekma prvi javni nastop. Za tekmo je med Ptujčani veliko zanimanja. Napad. Dne 19. t. m. so trije moški napadli dninarja Jožefa Majcna, roj. 1907, v gozdu ob cesti med vasema Polanci in Polenšak. S koli so ga pobili na tla in težko poškodovali na hrbtu in glavi. Bden napadalcev je še s samokresom ustrelil proti Majcnu in mu zadel k sreči le sredinec leve roke. Napadalci so neznanci. Težko ranjenega Majcna so prepeljali v Ptujsko bolnišnico. ■"* Almarl: Ulica Svetozarja Miletiča Ulica Svetozarja Miletiča je navadno ecej samotna. Včasih, ko se odpro hiš-n Vrata> misliš, da boš zagledal mešča-vh-J* naletiš na dobro rejeno, z zdra-blatom ozaljšano svinjo. Srečaš tu-Zan ° .ončno vzravnana bitja več in manj na * Ve zunanjosti — toda nisem sigur-pri' Ce Jih smem prištevati ljudem; ker rednas se učijo že otroci v prvem raz-§0 u’ da ima človek razven telesa še du- J«* Da’ da hodijo tudi ljudje po tej niinv znam i'h nekaj, govorila sem z Člcr‘z užitkom, ki ga ima skrajno žejen hu k° se hladi s svežo studenčnico le i * Sem v njihovi družbi, kolikor sem ono ^a*° pa *uc*' vem za *° *n rob- ••ega večera, ko je drevored mladih luni"1'1 Ez sniva' hi ko je padala srebrna nj j!1'! svetloba v drobnih kapljah na hlad do » s*a dva gospoda spremljala mla-kaij Sp°dično domov. Počasi so koralo, Saj se nikomur nikamor ni mudi-čj^ arec z zanimivo razoranim licem, skoraj ‘ 'asje ai l>rada so se v poltemi jem SJ- SVethkale, je pripovedoval o svo-ki je lnu z upravičenim ponosom očeta, *SV0J'eni" dečku« nudil vse, da je Postal svoboden oteok svojega na- roda. -------------Samo to je škoda, da se je moj dečko malo preranil; bil je Jugoslovan že pred svetovno vojsko — in sedaj je zopet prehitel naš čas... Ni dobro, če živi človek žc v bodočnosti: drugi ga potem ne razumejo ... Glejte, kdo ima kaj od tega, če mu morajo naknadno priznati, da je mislil in sodil pravilno? — Pošten je moj dečko, pošten!... Pa skregal me je že, da ga nisem dobro vzgojil, ker sedaj ne more drugače, kot da povfe vsakemu v obraz to, kar misli; rekel mi je tudi, da ga je stala trda hrbtenica že dosti neprilik in da prav ima, prav... Zame je vseeno, jaz itak kmalu odpotujem, — a njemu bi bilo življenje lažje-----------« Tako je govoril. Ali v njegovem tonu ni bilo resnega obžalovanja; kot človek, ki je dospel na vrh in pogledal mrežo raznih poti v prostrani dolini življenja, je mirno priznal, da se po širokih cestah bolje hodi kot po potih, ki jih ljubita on in njegov sin... mlada človeka pa sta ga poslušala v nemem spoštovanju z začudenjem in občudovanjem ... Na oglu se je starec ustavil. »Ne greste še malo dalje? Ste že utrujeni, gospod Martič?« — »Ah kaj — utrujen!« se je korenjak prisrčno nasmehnil dekletu — »ali« — šegavost mu je zablisnila v vedrih očeh — »vidva pojdita zdaj sama naprej — saj znata za pot — ali ne?.«1 Drugi moški v tej nenavadni deteljici bi rad rešil situacijo: »Gospod Martič, če še niste utrujeni, pa pojdiva še z gospodično! Potem vas spremljam nazaj do Vašega doma.« Toda gospod Martič se je trdovratno otepal. »Ne — ne, zares — pojdem sam — pa vidva pojdita sama! Vem, kaj je red ...« Ali oba mlada človeka nista vedela, kaj je red. S toplo iskrenostjo sta se razgo-varjala o njunem ljubeznjivem prijatelju, potem sta razpravljala o socialni reformi, dotaknila se politike — da, celo o zvezdah sta govorila in ugotovila, da sta se Mars in Jupiter žo jako oddaljila drug od drugega.., Ah, kakšen ovinek! Kakor da ni bilo bližje živih zvezd...! Pa, kakor rečeno, tega večera se nista spomnila na to — morda zato ne, ker je bil »on« profesor, »ona« pa »gospa profeso- Cula sem pa, da sta kasneje ovrgla tradicijo o profesorski pozabljivosti in raztresenosti in našla pot v deveto deželo, kjer ni ciljev in ne cest — in zvezde, ki so kasneje romale nad ulico Svetozara Miletiča, so baje zbledele ob utrinkih sreče... Gotovo je marsikdo radoveden, v katerem mestu je prav za prav ta čudna ulica. Ali po mojem mišljenju je ime postranska stvar; saa je bgejt- dvoma na svetu še mnogo podobnih ulic — in dogodki 9e vračajo s periodično se odigravajočim življenjem kje. kedaj — da-li je to važno? Zato bi se lahko tudi ulica Svetozara Miletiča imenovala drugače; n. pr. »Ulica 21. junija« ali pa »Ulica ncutešljivega hrepenenja«. Kajti podaljšek te ulice onkraj glavne ceste se končuje v modrikasti nedoglednosti, kjer bega oko že preko brezmejne ravnine, ki pije človeške duše, da lahko.rodi bogato klasje, ki ne nudi očesu točke, kjer bi se vsaj za trenutek ustavilo, spočilo. »Ulica ncutešljivega hrepenenja«. —* Mislim, da je to ime bolje od vsakega drugega. Kajti: zakaj bi imela ena ulica dve imeni samo zato, ker leži en del desno, drugi pa levo od glavne ceste?, In zakaj bi se imenovala po Svetozara Miletiču in Juru Jakšiču, ko niti eden, niti drugi ulice sploh videl ni? Končno: zakaj ne bi dajali ulicam imena, ki so bližja našemu srcu? Sai se razprezajo tudi po našem živ* ljenju dolge poti, ki vodijo navidezno ravno do več ali manj jasnih ciljev — toda tlak, po katerem hodimo, je vegast in paziti moramo, da se na naših cestah ne spodrsnemo, kadar jih zameglijo dvomi, zatemnijo spoznanja — ali kadar jih orosi žalost... Pred volitvami v Delavsko zbornico POMEN DELAVSKE ZBORNICE IN DOLŽNOST NACIONALNIH DELAVCEV TER NAMEŠČENCEV. Volilna borba za volitve v Delavsko zbornico je v polnem razmahu. Prvič je šlo za te volitve v boj tudi narodno delavstvo in namešeenstvo, svesto si važne naloge, ki jo predstavlja Delavska zbornica. Odveč bi bilo posebej naglašati veliki pomen Delavskih zbornic za delavce in nameščence. Zakon sam nam pove, kako važen forumi predstavljajo Delavske zbornice kot razredna predstavništva de lavcev in nameščencev. Po pravici jih imenujemo delavski parlament, katerega naloga je ščititi ekonomske, socialne in kulturne interese vseh delavcev in nameščencev. Delavske zbornice dajejo med drugim poročila, mnenja in predloge pristojnim državnim in samoupravnim organom o ureditvi delovnega razmerja med delodajalci in delojemalci in o vprašanju delavskega zavarovanja, delovnih trgov, delavskih stanovanj, socialne higiene, delavske prehrane, prosvete in vseh ostalih vprašanjih, ki se direktno ali indirektno dotikajo interesov delavcev in nameščencev. Delavske zbornice strine za tem, da državna in samoupravna oblastva pravilno izvršujejo veljavne zakone in na-redbe, ki zadevajo interese delavcev in nameščencev. Posredujejo pri sklepanju kolektivnih pogodb, kakor tudi pri spravi sporov med delavci in nameščenci na eni in delodajalci na drugi strani. Delavske zbornice vodijo statistiko in zbirajo podatke o vprašanjih, ki zadevajo delavce in nameščence, podajajo poročila o svoje}- delovanju ministru za socialno politiko, vodijo evidenco o delavskih in strokovnih organizacijah, vzdržujejo stal no zvezo ž njimi ter vplivajo na smer njih delovanja. Posredujejo in intervenirajo direktno pri vseh državnih uradih, napravah in delodajalcih, kadarkoli to zahtevajo interesi delavcev in nameščen cev. Ustanavljajo in organizirajo pa tudi naprave po lastni iniciativi za pospeševanje ekonomskega, socialnega in kulturnega položaja vseh delavcev in nameščencev. Zlasti važen je oni paragraf zakona o Delavskih zbornicah, po katerem morajo državne oblasti vse zakonske načrte, uredbe in naredbe, ki direktno ali indirektno zadevajo interese delavcev in nameščencev, pošiljati Delavskim zbornicam v izdelavo, preden se sankcionirajo. Iz omenjenega je razvidno, kako obširen delokrog imajo Delavske zbornice in kako važna institucija so za interese vseh delavcev in nameščencev. Pri volitvah v Delavsko zbornico, ki bodo v soboto 7. in v nedeljo 8. oktobra, imajo aktivno volilno pravico vsi zavarovanci in zavarovanke krajevnih organov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani ter privatnega društva bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu, razen onih, ki so zavarovani v prvem mezdnem razredu ter vsi zavarovanci in zavarovanke bratovskih skladnic, če so bili na dan 16. avgusta t. 1. na teritoriju Delavske zbornice v Ljubljani. Delavci volijo 50 delegatov, nameščenci pa 10. Volitve so tajne in bo vsak volilni o-pravičenec dobil tri glasovnice, modro, belo in rdečo. Glasovnice kandidatne liste nacionalnih delavcev in nameščencev so modre, klerikalnega delavstva so bele, marksističnega delavstva in nameščenstva pa rdeče. Edina prava za-ščitnica narodnega delavstva je Narodno strokovna zveza, prava zaščitnica nacionalnega nameščenstva pa Zveza društev privatnih nameščencev, v kateri je včlanjenih 18 samostojnih strokovnih organizacij. Kakor smo že omenili, imajo bele glasovnice kandidatne liste Jugoslovanske strokovne zveze, v kateri je včla njeno klerikalno delavstvo in kandidatne liste šele pred kratkim 'ustanovljenega društva Privatnih in trgovskih nameščencev, v katerem je včlanjeno klerikalno nameščenstvo. Rdeče glasovnice imajo kandidatne liste strokovne komisije z vsemi v drugi internacionali včlanje nimi strokovnimi delavskimi organizacijami in. kandidatne liste »Saveza privatnih namještenika Jugoslavije«, ki je tudi včlanjen v drugi internacionali. Naše delavstvo in nameščenstvo se mora zavedati, da se stekajo v Delavsko zbornico tudi milijoni zakonitih delavskih prispevkov in da so v Delavskih zbornicah doslej gospodarili povečini marksisti. Dosedanje delovanje Delavskih zbornic je pokazalo, da se njihovi gospodarji niso zavedali svojih dolžnosti in zato gre narodno delavstvo in nameščenstvo upravičeno energično v boj za Delavske zbornice. In ta boj naj pokaže, da je naše delavstvo sposobno sodelovati pri gradnji močne in zadovoljne Jugoslavije, kjer .je za vse dovolj kruha. Nikjer namreč ni zapisano, da so marksisti pravi zaščitniki delavstva in nameščenstva. Nedavna preteklost nam dovelj jasno priča o njihovem polomu tako gospodarskem in moralnem, po vsem širnem svetu. Zato naj ne bo nobenega nameščenca in nameščenke, delavca in delavke, ki bi se vzdržal volitev, ker bi s tem škodoval samemu sebi! Tretji kongres zveze jugoslovanskih emigrantov POMEN DELOVANJA ZVEZE IN JUTRIŠNJEGA KONGRESA. tane pravice slovenske in hrvaške narod Jutri bo v Ljubljani tretji letni kongres Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske Krajine (Goriške, Tržaške in Istre v Italiji), ki je vrhovni forum te zveze, ki šteje sedaj 35 emigrantskih društev iz vse Jugoslavije, katerim stoji na čelu kot predsednik beograjski odvetnik dr. Ivan Marija čok. Vseh emigrantov iz Ita lije je sedaj v naši državi preko 70.000. Sedež zveze je v Beogradu, organizacije so pa povsod tam, kjer je dovolj veliko število emigrantov. V Mariboru imamo na primer dvoje društev, »Jadran« ril »Nanos«, ki delujeta obe zelo agilno. Pr- vi kongres zveze je bil 1. 1931 v Zagrebu, drugi leta 1932. v Beogradu, tretji bo pa jutri v Ljubljani. Glavni cilj Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske Krajine, kakor tudi v njej včlanjenih društev, ki imajo imena po raznih krajih, rekah in gorah našega Primorja, je boj in delo za potep- r.e manjšine pod Italijo. Mimo tega pa vršijo organizacije in zveza tudi važno socialno ter kulturno misijo med emigranti. Posebno oni, ki prihajajo v zadnjem času k nam, so nujno potrebni poleg moralne tudi gmotne podpore. Jutrišnji kongres v Ljubljani zato ne bo obravnaval samo vprašanja, ki zadevajo izključno emigracijo, marveč tudi vsa vprašanja, ki se tičejo celokupne naše slovenske in hrvaške narodne mani šine pod Italijo, celo ona, ki so vezana na delikatne in komplicirane odnoša-je med Jugoslavijo in Italijo. Pomen tega kongresa je zato tako velik, da se r.e more nanašati samo na omenjeno skupino organiziranih emigrantov, temveč na^ celokupno jugoslovansko javnost i*1 naše nacionalne interese. Vožnja v Ljubljano in nazaj je za t® kongres četrtinska. Poroke In porodi v Jugoslaviji V naši državi se rodi vsako leto skoraj pol milijona otrok. Ko smo ustanovili 1. 1918 našo državo Jugoslavijo, je štela komaj nekaj nad 11 milijonov prebivalcev, sedaj pa smo gotovo že presegli 14 milijonov, 1. 1950 nas bo pa preko 20 milijonov, če se bomo množili tako, kakor se sedaj. Prostora imamo po pokrajinah razen Slovenije in Dalmacije dovelj, morale bi se ustvariti samo zadostne življenjske možnosti. Tak razvoj nam namreč kaže uradna statistika o gibanju prebivalstva naše države, ki pa žal vedno zaostaja za nekaj let. Zadnji podatki, ki smo jih dobili, se nanašajo na leto 1930. Statistika za to leto ugotavlja, da je bilo takrat sklenjenih 138.315 zakonskih zvez, 10.196 več kakor leta 1929. Med tem ko je prišlo 1. 1929 na 10.000 prebival’ cev v odstotkih 94.38 porok, je zrastlo to število 1. 1930 na 100.39. Največ zakonskih zvez je pa bilo v Jugoslaviji sklenjenih I. 1920, namreč 185.954. To število je padlo do leta 1924. na 114.896, potem se je pa znova pričelo dvigati. Vzporedno s porokami so se množile tudi ločitve, ki so dosegle 1. 1929 že 6070 in leta 1930 5826 dovršenih raiziporok, torej 1. 1929 4.74 in leta 1930 pa 4.21 na 10.000 porok. Večina razporok se je izvršila pri muslimanih, namreč 2551; pravoslavnih se je ločilo 2374, katoličanov pa samo 590. Število rojstev je znašalo v letih 1920— 1930 na leto 425.000 do 495.000. Leta 1930 je znašal naravni prirastek prebi- valstva na vsakih 1000 ljudi 16.52. Let® 1929 je znašal 1225, 1. 1928 12.33, 1. lj«7' pa 13.30. Število porodov je znaša*0 1930. leta 494.763, torej 36.000 več kafc°r leto prej. Največji je odstotek prirast«® v vrbaski banovini (vzhodni Bosni), n®** manjši pa v drinski in savski. Med ten* ko znaša v vrbaski banovini 22.74 (**® 1000), znaša v drinski 13.07, v savski P® celo samo 12.78. Na najslabšem pa je k** se tiče naravnega prirastka naša prestej* nica Beograd, kjer znaša na 1000 pr©!*' valcev samo še 8.19. Poljčane Zaključek nagradnega streljanja, Sit®** ska družina v Poljčanah vabi svoje ne, da se udeleže zaključnega nagrad*1®' ga streljanja, ki bo jutri 24. t. m. Str®" ijalo se bo ves dan in to od 9. do 12-ltf od pol 14. ure do mraka. Ne zamudi*® ugodne prilike; čakajo vas lepe nagrad6. Na strelišču bo preskrbljeno tudi okrepčilo. Razdelitev nagrad bo ob 20- * hotelu »Bauman«. V primeru slabega vf0 mena se preloži streljanje in vse drtfž0 na 1. oktober. Ogromen predor pod Mont Blanco«#^ Neki posebni francosko-italijanski zorcij se zanima trenutno zopet za zgr®°' bo velikega predora pod Mont Blanco*11 Po najnovejših načrtih bi se zvezali voia in Val d’Aosta z ogromnim pred0* rom in moderno avtomobilsko cest0. Zgradbo tega veličastnega tehničnega ***' črta bi financirala v glavnem Francij Drzni in velikopotezni načrt je izzval * vseh krogih silno senzacijo. Angel Jarc: , Naša pota Pred gostovanjem Gledališke družine »Istra« v našem gledališču. Poskusil bom napisati pravljico. Če se vam pa odkrije v njej nekaj resnice, verjemite mi, nisem tega kriv sam, marveč pero, ki je mnogokrat neposlušno in piše čestokrat drugače, kakor narekuje srce. Sami pa presodite, kdo ima prav: jaz ali pero. Tam nekje v neki vasi — tudi tam sije solncc — so imeli starši fantiča nebog-Ijenca. Tako so trdili vsaj vsi sosedje. Bil vam je nepridiprav, razigran in vesel, in če se mu je prav zahotelo, tudi otožen, zlasti, ko si je v bistri reki, skrit v senci, prepeval lepe narodne pesmi. Navihanec ni nikdar nikomur ostal dol žan odgovora in najbolj je jezilo sosede to, da je vedno našel primeren odgovor. Si li morete zamisliti predrznej-šega dečka. Žilica mu ni dala miru in je kljubo-al še celo v šoli svojemu učitelju. Ko pa ga je ta na tožbo součencev kaznoval, se mu je ironično smejal in molčal. Pomislite, ljudje hožji, kdo naj bi ostal miren pri podobnem izzivanju? In glejte, čudo! On je vse predmete tako dobro obvladal, še celo katekizem in zgodbe Svetega pisma je zna!.iz.glaye. Z : ;to predrznostjo se je lotil tudi srednje šo-srečno kančai. Na vasi so se sosedje križali in nekdo je obupno zastokal: »Za pet Kristusovih ran božjih, saj utegne postati še kak doktor!« In zopet je pokazal vso svojo hudobijo ter se odločil za komedijantski poklic. Sosedje so modrovali očetu: »Kaj hočeš, Jože, tvoj sin je pač tvoj sin«, in pomilovali pri tem mater, ki se je čutila zelo nesrečno. Odšel je in dolgo časa ni bilo o njem glasu. Nekega dne pa je prinesel župan strašno novico, ki jo je čital v nekem časopisu. O vaškem nepridipravu je priobčil list dolg slavospev; in čital je tudi to, da je nepridiprav zahteval, da časopis navede njegovo rojstno vas, ker so r.eki drugi poročali, da je doma iz velemesta. »Predrznost predrzna. Nalašč je to naročil, prav nalašč, samo da nas o-smeši!« tako so modrovali gospod župan. Ko so prihajali študentje na počitnice, je ž njimi prišel tudi on. Ni pa se javil županu. Na večer je zašel med fante, med delavce v vas, se ž njimi bratil in v gostilni ž njimi prepeval, da ga je bilo slišati daleč naokrog. Bil je vedno vesel, z otroci se je rad šalil in podil po bregu. Fantom je potnagal pri košnji, domačim pa pri raznih poljskih delih, pa so sosedje kmalu pogruntali, čemu je tako pohleven. Ne boš nas, so si mislili na tihem. Dekleta ti dJ?j»o, dekleta, ne pa fantje. ’ ' ' *• * y bližnjem meptu je priredil neko so- bote zvečer koncert v prid siromašnim delavskim družinam. Ko so se mu pri neki pesmi prikazale solze v oči, je opomnil trgovec iz vasi soseda: »Bil je vedno takšen! Samo norčuje se.« Dolgo se ni oglasil. Prišel je v vas njegov prijatelj in pripovedoval vaščanom tole: »Srečala sva se ž njim v tujini, kjer .ie žel uspeh za uspehom. Nikdar ni pozabil svoje domovine. Prvo njegovo vpra sanje, ko sva se srečala, je bilo, kaj delajo njegovi domači in kakšne so naše gore. Skrbelo ga je, če so še njegovi domači vedno tako dobri, kakor, so bili po-preje. V njegovih očeh sem opazi! ogenj ljubezni do svojega rodu in rodne grude. Opisoval mi je vso lepoto duše svojih rojakov s tenkočutnostjo globokega poznavalca preprostih ljudi, da sem občudoval iskrenost, ki je lastna samo poštenim in odkritim značajem.« Na vprašanje, zakaj se nič več ne ogla si doma, mi je pripovedoval sledečo zgod bico: »Moja pot v tujino je bila preprosta, kakor je preprosto vse, kar se dogaja na tem božjem svetu. Svež in mlad sem se podal v tujino z odločitvijo v srcu, služiti vedno svojemu narodu in povrniti vse, kar sem prejel od njega. Lahka ie odločitev, a težii ie udarec spoznanja. Bil sem prepričan., da. me.te ljubezr.i ne bo nihče oropal, toda — zgodilo se ie.,.« 1— - »Spoznal sem po dolgih blodnjah 1 težavah ženo, ki mi je ponujala in ^ darovala spoznanje. Vzljubil sem i° vso svojo dušo, z vsem srcem ter 0 ves predal njenemu čaru. Spoznal serv jo v času, ko me je zapustil ves sv6 * Nova luč, ki mi je prižgala spozna*13 ’ je gorela v sreči in sijaju, posvečenem samemu sebi. Demon sebičnosti, ki v vsakem zemljanu, je zagospodaril mojih čuvstvih in zavladal v mojem £rC ' nem telesu. Vse moje hrepenenje in 110 hanje je bilo osredotočeno v njej, k* ! moja duša obožuje in ki ji je posvečen vsaka moja misel. Toda poslušaj. Oba sva nesrečna, k® je ljubezen prevelika in je v njej Pre J stvo osamljenega nespečnega naroda, ječi pod tujim jarmom, ki se zvija v n lečinah krivic in brezpravnosti. ljubi! sem svojo ljubezen svojemu nar^ du. Obljube nisem izpolnil. Poteptal se jo na žrtveniku tuje družice in zato — kaznovan. . Svojo bol nosim globoko v duši in j bom nosil neprestano, dokler ne spr me sveta moja zemlja mojih revnih ko v svoje varstvo, nad katerimi bo zra. nov rod, plemenit in močan, da sjr® prah sovragovo nenasitno žrelo, zrtve< joč svojo moč in popolnost edinemu, _SV temu in vzvišenemu smotrn — svoje naiodu in njegovi pravici ^ »Istra, Istra, uboga moja Istra, ubo£ moje ljudstvo!« Kulturne vesti Razgovor z režiserjem ]ustom Košuto Ob prihodu gledališke družine »Istre« v Maribor, ki bo nastopila jutri zvečer v Gledališču, smo obiskali njenega režiserja g. Košuto in tnu stavili nekaj vprašanj: Kaj vas je privedlo do tega, da v tej razvpiti krizi teatra ustanavljate svojo Potujočo družino? Izbrali smo si pester spored, prikladen za 'Uprizoritve povsod, bodisi v mestu a'i na deželi. Za vsakega nekaj: Drama, efektne in originalne recitacije z različni-lučnimi in zvočnimi efekti, groteska m tudi muzikalne, koncertne točke. Sko-r0ua »variete«, a vendai vse dostojne in tla umetniški višini. Pa kaj bi vam pra-^ ’ saJ boste itak vse jutri videli. Nada lie Je vpleteno v spored tudi nekoliko “line tendence, v hrepenenju onega dela ase£a naroda, iz katerega smo izšli mi Odtod tudi naše ime »Istra«. Torej aruen naš bo, da s predstavami resne-ja’ kakor tudi zabavnega značaja, s pre-avanji, koncerti itd. budimo obenem tu-1 misel na oni del našega nesrečnega Judstva, ki je prisiljen tavati še vedno v ^enjstvu. Ako nam bo le . dano, prepo-°vati hočemo na ta način Jugoslavijo, 0 Češko in Poljsko. Kakšna je umetniška tendenca vaše fužine? Kolikor vam o tem lahko povem, je to, “ baziramo svojo igro kakor tudi režijo fedvseun na enostavnosti. Mislim, da le enostavnosti je veličina vsega. Prav P°sebno se to odraža še v umetnosti. O-_ prska umetnost: igra brez gest, brez aiekta, s kolikor mogoče malimi pripo-j^eki, bodisi kulise-dekorative, ali geste. ^ovni organ, to naj bo glavno orožje 'kralou-umetniku, s katerim naj razpola-kolikor mu je dano. Torej luč, eko-t-0msko-praktična kulisa, estetika recita-lv^’ r~ lo naj bo naš teater. Prav! dežela k vašim dosedanjim nastopom? te?ar,se tize finančnega uspeha, se o - Pokaj dosedanjih gostovanjih ne rno-na 0 Preveč pohvaliti. V zadoščenje pa v ? ie> _da smo deležni povsod mnogo cuh simpatij po predstavi, kakor pred Predstavo. , Kakšno je pa vaše mnenje o gledališki krizi? , Gledališka kriza, hm, seveda. Prav go-*°vo je tudi ta kriza v precejšnji zvezi z °n° občo krizo, ki nas obdaja. Toda pri k'edali§ki krizi, vidi se mi, bo še nekaj r^Gega. Moje skromno mnenje je, da krfea gledališča nastaja tedaj, čim se igralec, gledališki človek, odteguje in odtujuje občinstvu, »mislim predvsem tk-zv. »malemu človeku«. (Včasih to tudi z repertoarno politiko.) Igralec naj bi kolikor mogoče prodrl v maso! Tam naj jo poučuje, ji predava, in videli bodete, da bo konec vsem takim krizam. Dovolite, da se smem ob tej priliki pohvaliti s te vrste eksperimentom za časa svojega delovanja na Slovenskem gledališču v Gorici. Ta poskus je obrodil sijajen u-speh. Hiša se je polnila vedno bolj in — krize je bilo kmalu konec. (Tako predavanje imamo tudi za priliko gostovanja v Mariboru, in sicer pri »Nanosu« v prostorih »Uniona«.) Kaj bi, da se vam odpre zopet pot v domovino? Oh, z vso ljubeznijo zopet v naše soln-čno Primorje, k naši Soči, v našo kršno Istro, na naš Kras, med naše zlato, ubogo ljudstvo. Od tam se bodo potem izmenoma vrstila gostovanja naših gledališč iz Trsta in Gorice, v Ljubljano, v naš lepi Maribor in drugam. Verujem, da do tega prav gotovo pride. Dr. Fran Mišic: »V porečju bistre Savinje«. Te dni bo izšla v Zvezni tiskarni v Celju v samozaložbi zanimiva knjiga našega znanega ljubitelja lepot slovenske in jugoslovanske zemlje, prof. dr. Fr. Mišica, v kateri bo 16 črtic in 30 slik. To bo prvi del zbirke, ki se bo pozneje izpopolnila in zaključila Še z drugim delom. Opozarjamo na novo domačo knjigo že sedaj! »Jugoslovanski Rotar«, 3. Tretja številka revije naših rotarijevcev je izšla pravkar v Beogradu in prinaša: Dr. Milan Stojadinovič: Treče pismo guvernera 77 distrikta predsednicima i tajnicima R. K. (cirilica); D. V. Monblanac: Lo-zanska konferencija rotara za Evropu, Afriku i.Malu Aziju; Stevan Živanovič: O medjunarodnom jeziku; inž. Radovan Alaupovič: Istorija rotarstva u Jugosla viii: II. Osnivanje kluba v Zagrebu; M. J Stojanovič: Bugarski privrednici u Jugoslaviji (cirilica); dr. V. K.:,Život rotary klubova u Jugoslaviji; R.: Rotarska bibliografija; dr. V. K.: Život R. K. izvan Jugoslavije. Revija izhaja vsakega 15. v mesecu in stane na leto 60 Din. Tretji zvezek obsega 32 strani. Šport v v Zelezn!car:Cakovečki SK JUTKl OB 16. URI OB VSAKEM VREMENU NA NOVEM IGRIŠČU SK ŽELEZNIČARJA. Mariborsko športno občinstvo bo ime- Jutri priliko, da prisostvuje prvenstve-tekmi, s katero se otvori jesenska no-. ‘n®tiia sezona v Mariboru, in v kateri u e™je nov prvorazredni klub LNP Čajčki SK. Cakovečk.i SK je zanimiv gost, pred-l?ert1 zaradi rega, ker izhaja iz kraja, .• r se že mnogo let goji nogomet, ki lj ?>ed prebivalci Medmurja zelo pri-"JMien in edini šport, ki se v čakovškem r°žju goji. Zato šteje Cakovečki SK . n°go Članov in pripadnikov, ki so klu-a v^dno pomagali. Zaradi tega je raz-le ljiy°> zakaj ima klub lično igrišče z t>° in precej veliko tribuno. Zaradi pokritosti, ki jo uživa klub v Čakovcu ^0v nogometni načelnik SK Svobode. in zaradi gmotne podpore od pristašev in članov je mogel angažirati dunajskega trenerja, ki je kvaliteto moštva zelo dvignil, kar so pričali rezultati, doseženi v prvenstvenih in prijateljskih tekmah. ČSK dospe v Maribor v najmočnejši postavi, zaradi česar se bodo morali Železničarji zelo potruditi, če bodo hoteli odnesti pozitiven rezultat. V borbo bodo morali vložiti do konca tekme voljo, po žrtvovalmost in nepopustljivost. Tekma se bo odigrala na novem igrišču SK Železničarja ob vsakem vremenu in se prične ob 16. Ob 14.15 bo predtekma SK Železničar rezerva :SK Svoboda komib. ak°r Smo izvec[eli, je na željo članstva nK Svobode prevzel načelstvo nogomet-.e sekcije SK Svobode zopet g. Knez, ki g Preišnia leta tako uspešno vodil no-^bietno sekcijo. Želimo samo, da bi se k°metni odsek pod vodstvom novega tj,Ce,nika razvil tako, da ne bo več spod-strani nacionalne javnosti. Štv a Delavskega kolesarskega dru-h a na Pobrežju v nedeljo 17. septem-je .na vojaškem vežbalilšču na Teznem j «*efai sledeči izid: 1. seniorji: Čeh bioKj ®tlK,er Jože in Čerič Ivan: 2. ju-Meglič Franc, Černčcc Kar! in Alojzij; 3. staro moštvo: Cer-Kudolf, Savinšek Ivan in Špindler Franc; 4. prvenstvo Delavskega kole sarskega društva za dravsko banovino Čeh Ivan, Černčec Karl in Rozman Alojzij. Vsi dirkači, razen Englerja Jožeta iz Maribora, so s Pobrežja. Prišla je tudi podružnica iz Litije. Razdelitev nagrad se je izvršila na večer v društvenem lokalu, gostilna Kren na Pobrežju. Sk avtizem Skupščina mariborskih skavtov V nedeljo 17. t. m. je bila v realki skup ščina Kaajevega stega skavtov v Mariboru, ki jo ie otvoril in vodil stegovodja ALB US ZMOfte? rn Silvino &e&r opere peri£o fcLŠeg-a, > otroka daje kakor novo; ter napravi . vrbel in cUihteč'paradiž.. AlBUS ierpentinovo milo učinkuje blago in pere brez Vsakega' Kvdto tudi najnežnejšs tkanine. AUBUS ierpentinovo milo je idealno pralno sredstvo za vse dni in za vso perilo. br. Stane L.ovše-Labod. Uvodoma je pozdravil zastopnika vzgojiteljev, starosto II. čete g. prof. Špendala, dalje zastopnice br. stega planink, ki so se zbrale v zelo lepem številu, člane kluba »Bobro« in vse ostale navzoče. Pozdravil je skup ščino pismeno namestnik župnega starešine br. Josip Fran Knaflič-Samotni Skavt, v imenu kluba »Bobrov«, katerega večina članstva je izšla prav iz mariborskega stega, pa br. Zoran Mulej-Vupa. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je letošnja stegova uprava prav krepko gledala na red in disciplino v stegu in posledica je manjše število članstva, po načelu: Bolje malo dobrih kakor mnogo slabih! Od vseh štirih čet se je tako po agilnosti kakor po uspehih najbolj izkazala I. (Svetovidova) četa pod vodstvom br. Franja Grohmanna; najboljši vod pa je vodil br. Branko Leskošek. Najbolj raznoliko in plodno delo pa je pokazal letos novoustanovljeni klub roverov, ki je med drugim organiziral tudi smuške tekme za prvenstvo Jugoslovanske skavtske zveze; prvenstvo je dosegel Mariborčan br. Karel Fanedl. Tudi sicer, zlasti v gojenju življenja v prirodi, se je naš roverski klub kar najbolje udejstvoval. Po absolutoriju stari stegovi upravi, ki ga je v imenu uprave Dravske župe pred lagal br. Božidar Dabinovič - Enčarko, je bila izvseljena tale nova stegova uprava: Starešina dr. Fran Marinič, zdravnik; njegov namestnik Ivan Kos, profesor; stegovodja Stane Lovše-Labod, stud. gymn.; njegov namestnik in četo-vodja prve (Svetovidove) čete Franjo Grohmann-Antilopa, stud. paed.; četo-vodja druge (Svarunove) čete Viktor Sehweiger-Veverica, stud. paed.; tajnik Karlek Kos-Iki, stud. paed.; blagajnik Branko Leskošek, stud. gymn.; trgovec Marjan Škofič, stud. gymn.; referent za »Skavtski glasnik« Božidar Roglič, stud. gymn. Pri slučajnostih je predlagal br. Franček Kos, naj se v proslavo desetletnice obstoja skavtskega stega v Mariboru poskuša dobiti dovoljenje od župne upra- ve, da se 1. 1934 pri Mariboru organizira tretji župni tabor; v ta namen je bil izvoljen poseben odbor, ki ga sestavljajo bratje: Franček Kos, Božidar Dabinovič, France Pivka, Stane Lovše ih Franjo Grohman. Ob tej priliki naj stog izda jubilejne znake. Po še nekaterih predlogih in oklepih notranjeorganizatoričnega značajtr je bila skupščina zaključena s skavt',ko himno. Z. Skupščina stega planink to v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10.30 v kh.sični gimnaziji. Udeležba za planinke obvezna! Kroj! Vodja stega. , Skupščina Dravske župe skavtov in planink bo v nedeljo 1. oktobra 1933 ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, z nekoliko spremenjenim dnevnim redom. Po skupščini bo za delegate skupno kosilo v Delavski zbornici, popoldne pa sestanek vsega članstva istotam. Vožnja bo bržkone iz Maribora četrtir.ska, natančnejše informacije dajeta vodstvi obeh mariborskih stegov. Sokolstvo II. župne lahkoatletske tekme Rok za prijave je potekel. Kljub temu, da se niso odzvala vsa društva pozivu k udeležbi, je število prijavljencev naraslo preko 300. Dvajset društev oziroma čet se bo pomerilo v bratskem boju in pokazalo uspehe letnega dela. Zlasti veliko je število tekmovalcev v višebo-ju, ki se jih je prijavilo 250. S tem so pokazali prijavljene! razumevanje za vsestransko gojitev lahke atletike. Ker bo to največja tovrstna prireditev, je Sokolstvu naklonjeno občinstvo ne bo prezrlo, marveč bo s svojo navzočnostjo povzdignilo njen pomen. Vsa bratska društva, ki se bodo tekem udeležila, naj se točno drže navodil, ki so jih dobila potom okrožnic in navodil, ki jih bodo še prejela. Obenem pa naj pazijo tudi na obja,r“ v časnikih. Razsipnost indijskih maharadž DESPOTIZEM NEKDANJIH, PRI NAS ŽE POZABLJENIH ČASOV. Kakor priredi kak indijski dostojanstvenik kako večjo slavnost, se razvrsti pred njegovo palačo dolga vrsta kneževskih avtomobilov, ki se dajo primerjati edinole z najluksuznejšo ameriško avtomobilsko razstavo. Po mner.ju slovitega indijskega pisatelja Kanhayalala Gaube bi se dale dvigniti prav porazne obtožbe proti indijskim maharadžam in ostalim odličnikom ogromne Indije. »Med temi avtomobili,« pripoveduje Gauba, »so zastopane najdražje avtomobilske znamke sveta. Med njimi je videti zlato in srebrno patirane vozove, ki imajo oklepe nad motorji iz poliranega aluminija in karoserije iz najdražjega lesa. Vsi ti vozovi so pleskani v najrazličnejših barvah: v zeleni kakor smaragd, rdeči kakor rubin, modri kakor nebeški obok ali v drugih neštevilnih barvnih odtenkih. Videti se morejo tudi taki avtomobili, ki so obloženi z najfinejšim atlasom, žametom in brokatom ter okrašeni z grbi iz suhega zlata in dragulji. Eden teh luksuznih avtomobilov ima r.a strehi reflektor, drugi pa zopet stekla iz takega materiala, ki ga ne more prebiti krogla iz samokresa tudi največjega kalibra, da tako varuje lastnika pred atentati. Dobe se med avtomobili indijskih ve likašev tudi vozovi z majhnim harmonijem, na katerem igra »dvorni orglar« svo jemu gospodarju njegove najmilejše arije. Angleška Indija je razdeljena, kakor je znano, na pokrajine, ki imajo svojo lastno vlado. Te so zopet združene v močno osrednjo vlado, ki je v zadnji instanci odgovorna angleškemu parlamentu. In teh 562 indijskih držav, ki predstavljajo danes ostanke davne države velikih mogu-lov, se deli v posebne politične skupine, ki kot take še vedno obstojajo. Vladajo jih mogočniki, ki jih smemo upravičeno imenovati ostanke starodavnega okrutne ga despotizma. Problemi teh držav niso problemi njihovih 70 milijonov prebivalcev, oziroma po njih naseljenih 1,800.000 štirijaških kilometrov sveta, temveč skrbi 500 knezov in »cesarjev«. To namreč pomeni osebne skrbi za njihovo eksistenco, za njihove bajne palače, mnogoštevilne žene in vsa mogoča razvedrila. V drugih državah vladajo, kakor je to običaj, kralji sporazumno z narodi. Sijaj njihovi!) dvorov ne presega mej in je u-stvarjtii z vednostjo narodovih zastopni-kpv. Indijski maharadža pa vlada brez vsakega privoljenja ljudstva. Tak maharadža obdavčuje ljudstvo po svoji mili vo lji in izdaja samo take zakone, ki ustrezajo njemu samemu.. Ni se mu treba bati nobenih slabih posledic svojega avtokratskega vladanja, ker ostaja kljub povprečni odgovornosti napram Angliji še vedr.o absoluten avtokrat napram svojemu ljudstvu.« Omenjeni pisatelj Gauba se sklicuje v svojih obtožbah na neke statistične številke. Tako znaša civilna lista angleškega kralja točno šestnajstino vseh državnih dohodkov, civilna lista belgijskega kralja komaj tisočinko, italijanskega kralja pet-stotinko, japonskega mikada štiristotin-ko, danskega kralja tristotinko, nizozemske kraljice šestotinko in norveškega kra Ija sedemstotinko vseh državnih dohodkov vsake posamezne države. Noben 'kralj ipa ne dobiva takih dohodkov, kakor jih ima na primer maharadža iz Travankora, iz Maisura in iz Ba-roda ali nizam iz Haiderabada. Vsekakor ne dobiva noben drug vladar na svetu peti del vseh državnih dohodkov, kakor prejemata to maharadži iz Kašmirja in Bikanirja. So pa med indijskimi vladarji' tudi taki, ki krijejo potrebe svojega luksuznega življenja in kopičijo svoje bogastvo v tretjino skupnih državnih dohodkov.- Kakor se pripoveduje, jemljejo baje nekateri maharadže zase celo polovico vseh dohodkov svoje države. Zato pa tudi ni čudnO, da je indijsko ljudstvo kljub vsemu naravnemu bogastvu Indije lačno it) v veliki bedi ter pomanjkanju. Teh pravljičnih vsot pa ne izdajajo maharadže in radže samo za svoje mnogoštevilne avtomobile, marveč ustrezajo v mnogih primerili tudi raznim svojim muham, ki veljajo državo težke milijone. Nekateri med njimi nimajo nikoli dovolj monumentalnih palač, drugi se zopet nikoli ne morejo nasititi lepih žensk, vsi- skupaj pa uživajo v tem, da skušajo drug drugega prekositi z nabavami dragocenih luksuznih avtomobilov... Zaradi razsipnosti indijskih maharadž najmanj »trpi« avtomobilska industrija v velikih državah na zahodu. Resnica o lepotnih konkurencah Knjiga Raymonte Allainove. Pravo ozadje volitev kraljic lepote nam odkriva knjiga Raymonde Allainove, ki je bila pred leti izvoljena v Galvestonu za kraljico lepote. Ta knjiga nam pove, kako veljajo lepotice, potegujoče se za prvenstvo, najprej za nekakšne pgoan-ske svečenice lepote, potem se pa prepričajo, da so samo reklama za kreme, modele novih oblek in razno kozmetično robo. Nagrado za lepotne konkurence je usta no vil francoski novinar Maurice de Wa-leffe, mož redkega trgovskega talenta. On je določil, da sunejo biti pripuščene na lepotno konkurenco samo lepotice, stare največ 18 let, iz meščanskih rodbin, in sicer le pod pogojem, da se s tem strinjajo njihovi starši. . Allainova pravi, da igra na lepotnih konkurencah častihlepje lepotic manjšo vlogo, nego častihlepje njihovih mater. Veliko vlogo igra na takih prireditvah prebrisanost menažerja samega, ki obvlada do najmanjših podrobnosti vse trike. Kraljice lepote prežive na stroške prirediteljev ure, dneve in celo mesece užitka in zabave, ki se jim zdi pravljična, toda boriti se morajo s konkurenco, za- vistjo in celo z nevarnostjo; ljubosumne so druga na drugo in njihovi značaji se kvarijo. Allainova omenja pisma, ki jih je prejela od pustolovcev, erotomanov in celo blaznežev, dalje telefonske pogovore, ki so ji zastrupili več mesecev življenja, dokaze cinizma in nesramnosti, ki so leteli za lijo od vseh strani. Lepotne konkurence s-o samo sijajno organizirane kupčije, ki v nje posegajo poleg mena-žerjev in agentov tudi politične intrige. junaštvo 70-letne ribičke Na francoskem otoku Ouessant blizu Bresta je proslavila te dni 70-letnico svo jega življenja gospodična Jeanne Tualo-va. K njenemu -visokemu jubileju ji je čestital celo sam predsednik francoske republike Lebrun. Tualova je bila ob tej priliki tudi odlikovana in je dobila majhno dosmrtno pokojnino. Treba je namreč vedeti, da je odhajala Jeanne Tualova. hčerka preprostega bretonskega ribiča, že kot majhna deklica z očetom in z drugimi ribiči na široko morje in postala tako v teku let eden izmed najdrznejših francoskih ribičev. Vedno je hodila oblečena v moško obleko. Bila je izredno močna in energična. V najhujšem divjanju viharjev in neviht, ko se nihče ni upal na morje, je rešila življenje že inar- ffmrli »lan: 81 OCEANOPOLIS Po teh besedah je Stamolis pustil Doljana ter odšel k glavnemu aparatu, da se pogovori z ostalimi zdravniki. Doljan je premišljeval o tem, kar je bil prav kar slišal. Dasi je vedel, da bo postal sam žrtev te skrivnostne znanosti, je bil vendar od nje ves prevzet. Pozabil je celo na upanje, da se bo Jafisu vsaj še v zadnjem trenutku posrečilo, preprečiti namero vlade. Ko pa je bil naenkrat zopet sam in so se zdravniki mudili pri apa ratu, ne da bi se zanimali zanj, mu je nenadoma šinilo v spomin vse, kar je bil preživel v tistih dneh po odkritju njegove ljubezni do Antele. Spomnil se je tudi paz nika v ječi predsedstva vlade in njegovih sporočil. Pomislil ,ie: »Paznik mi je sporočil, da se razsodba ne bo izvršila, kaj je mislil s tem? Vsekakor je moral biti v zvezi z Jafisom, ker samo tako se da razlagati njegovo spočetje. Ce pa ga je Jafis obvestil, da bodo preprečili namero vlade, zakaj je niso? Kaj se je zgodilo? So si premislili in sploh opustili svoje načrte? Toda zakaj? Morda so pa le odgodili pričetek vstaje, ker Se ni vse pripravljeno. Vsekakor je vse to nenavadno čudno in nerazumljivo...« »Gospod doktor,« je vzkliknil tedaj Stamolis, ki se je vrnil od glavnega aparata, »vse je pripravljeno in lahko začnemo! Aparati funkcionirajo izvrstno in poskrbeli bomo, da bomo opravili svoj posel tako dovršeno, kakor še nikoli do slej. Saj moramo pa tudi pokazati vam, edinemu tujcu, ki je kdaj prispel v naše podmorje, kaj vse znamo in zmoremo. Kaj bi pa rekli, če ne bi izvršili vaše spre menitve tako, kakor sgpi vam bil razložil. Mislili bi si, da smo le navadni ši-rokoustneži. Izvolite!« Doljan se je še enkrat spomnil Intele in Jafisa, nato se je pa vdal mirno in samozavestno v svojo usodo ter sledil Sta-molisu, ki ga je odvedel k aparatu; bil je že odprt in pripravljen, da ga sprejme v svoj kovinski trup. Tam so ga zdravniki slekli do pasiJ, namazali z nekim mazilom in zmasirali, nato pa ga po sedli na sedei v aparatu, »Držite se hrabro!« mu je zaklical Stamolis. »Čez eno minuto bo pričel delovati tok, ki vas bo onesvestil; nato bomo uporabili takoj omehčevalne žarke. Na svidenje!« # Po teh besedah se ie Stamolis obrnil k prvemu asistentu in mu velel, naj zapre vrata aparata. Asistent je takoj iztegnil roko in pritisnil na neki gumb. Pri tisnil je še enkrat, toda aparat ni funkcioniral. »Kaj se je zgodilo?« je vzkliknil Stamo lis in sam pritisnil , na gumb. Aparat ni funkcioniral. »Neverjetno,« je dejal in sto pil k plošči, ki je bila pritrjena na zidu. Tam je pričel premikati neke vzvode, toda tudi ti niso delovali. »Napaka mora biti v vodu!« je dejal in stopi! k aparatu za telefoniranje, toda v tistem trenutku je nastala v dvorani strahotna tema, kakršna je inotscla, nastati sama v Oceanopo- lisu, ki je prejemal vso svojo svetlobo iz razsvetljevalr.e centrale. Zdravniki so za trenutek obstali in se prestrašili. Še nikdar v svojem življenju niso doživeli trenutka, ko bi odpovedala razsvetljava. Najbolj so se pa čudili, ko so videli, da je temno tudi zunaj na ulicah. »Vse mesto je v popolni temi!« je vzkliknil prestrašeno Stamolis. »Kaj se je zgodilo?« »To je nekaj nenavadnega, nekaj kar še nismo nikoli doživeli,« je dejal nekdo. »Samo, da se ni dogodila nesreča...« Njegovo zadnje besede so pa utihnile v ropotu, ki je tisti trenutek nastal na hodniku in se razlegnij takoj nato tudi v dvorano. Zdravniki so onertieli... XLVH. Jafis ni pozabil Soralifisu dane obljube, da bo rešil Doljana, mislil pa je, da se mu bo posrečilo v krajšem času dokončati pripravo za usodni udarec, rame njen vladi in režimu. Ko je pregledoval zadnje načrte, je s strahom opazil, da je pozabil na nekatere najvažnejše postojanke, ki bi lahko z eninr zamahom uničile vse njegovo delo ter onemogočile uspeh. Z mrzlično naglico se je lotil nadaljnjega dela. Odkar je bil Dolian v zaporu, ni zatisnil oči; na nogah je bil dan In noč, sprejemal je svoje zaupnike, nad ziral postavljene ogleduhe ip mislil na £to drobnih malenkosti. Obenem pa je po svojih zaupnikih natančno nadziral postopanje vlade z Doljanom, Kakpr je Doljan pravilno sklepal, je bil -paznik v zaporu predsedstva vlade njegov pristaš. Lahko bi bil poskušal odvesti Doljana že iz zapora, toda .vedel je, da ga nadzirajo s posebnimi pripravami in bi ga sikomu, ki se ni ob pravem času vrnil s čolnom v pristanišče. Šele lani je nehala Jeanne hoditi na odprto morje, ker so ji opešale oči. Vse življenje do tega lanskega dne pa je Jeanne vsak dan red no sama ali pa v družbi z drugimi ribici odhajala na ribolov, ki jo je pošteno pre življal polnih sedem desetletij. Ime mesta z 59 črkami. Lord Aglesaey je poslal WaleŠkenru princu vabilo, da bi obiskal njegov grad v mestu Llandfairu. To priložnost so sklenili mestni prebivalci izkoristiti ^ in izročiti angleškemu prestolonasledniku po njegovem mnenju zelo tehtno in upra vičeno prošnjo. Llandfairčani so namreč skrajno nezadovoljni z imenom svojega mesta, ker je bilo v teku let spremenjeno. Zato nameravajo zahtevati od prestolonaslednika, naj bi mestu dovolil zopet nekdanje Ime, ki ga pa sploh ni mogoče izgovoriti, ker šteje nič manj kakor 59 črk in 19 zlogov. Zato nikakor m razumljivo, zakaj zaJltevajo Llandfairčani staro mestno ime. Najbrže bo treba iskati vzroka te čudne zahteve v čutu tradicije, pri čemer Angleži, kakor i® znano, ne poznajo nobenih mej. Že v voz nJh redih je Llandfair zabeležen z dah' šim imenom, ki se je uporabljalo še pre“ 100 leti: »Llandfairpowllgwyngyll«. Pre' bivalci zahtevajo, da dobi ta naslov z®* pet njihov kolodvor in jim je težko dokazati, da bi bila zanj potrebna sedet? metrov dolga napisna plošča. Pravo ime’ čigar vrnitev zahtevajo trmasti meščani, pa je naslednje, ki je zabeleženo Š® v starih kronikah: »Llandfairpovvllgvvsn1': gyllgogerychwyrndrobwllandisilliogog°' gogh«. Violina Iz vžigalic. V Stockholmu živi neki Edvin Johati*' son, ki je po poklicu trgovec z glasbenimi instrumenti. Ta 801etni starec je izde' la! nedavno violino iz samih vžigalic. Vi®' lino je izdeloval polni dve leti in je P°' rabil zanjo vsega skupaj 3.966 vžigal' Vsak klinček je zlepljen posebej na drugega, violina pa ima normalno velikost in baje zelo lep zvok. Neki Američan, ki se mudi v Stockholmu, se živo zanima za ta čudoviti instrument, vendar se zaenkrat še ne more odločiti za nakup, kejj zahteva starec za svoj instrument tli* manj, kakor 10.000 dolarjev. JohanssoO je novinarjem, ko so ga obiskali, izjavi*' »Jaz denarja prav za prav več ne potrebujem, ker bom tako kmalu umrl; če pekoče Američan imeti mojo violino in se postavljati z mojim trudom, naj to P°' šteno plača!« tak poizkus lahko stal življenje, revolucionarje pa uspeh. Zaradi tega se je odločil pripraviti vse do zadnjih podrobnosti in udariti tedaj, ko bo skrajna sila- Taka skrajna sila je bila takrat, ko s® Doljana odvedli iz zapora v osrednj® bolnišnico. Paznik mu je to javil takoJ* Preden je Doljan stopil pred Stamolis®-je bil Jafis že obveščen, da se zdravnik1 po nalogu vlade pripravljajo tia svoj P°' sel. Treba je bilo začeti... »Bratje,« je dejal Svojim najožjim scl' delavcem, ki so bili zbrani okoli njež3, »napočil je veliki trenutek, ko gremo ^ boj za zmago ali poraz. Prisegli ste m večno zvestobo, zato pričakujem, da sv° je prisege ne boste prelomili, da bost® prej, če bo treba, žrtvovali za našo stvar tudi svoja življenja, če se nam posreči kar nameravamo, potem je ta treriute za naše podmorsko ljudstvo najvažr.eJ-vse od tistega, ko so valovi oceana za' grnili mogočni Semisiris in pogoltnili fla'. šo Atlantido. Zopet bomo postali svobo^ no ljudstvo, bratje vseh onih ljudi, W ve gori na površini zemlje. Prinesli jim bomo našo znanost, našo civilizacijo 1 kulturo in zopet bomo voditelji in u®1! telji sveta, kakor smo bili pred davnim desettisočletji. Nič več ne bomo jetrn ^ svojega podmorja, nič več ne bomo slepo orodje »višjih«, ki razpolagajo z n mi po svoji mili volji in nam ne c]Pv(k ’ da bi soodločali pri svoji usodi. ”ra !. j pojdite in izvršite vsak svojo nalogo, jo itak dobro poznate! Pričakujem, bo najkesneje v času pol ure izvedel zadnji naš pristaš, da smo napovedali neizprosen boj »višjim« za pravice m svo bodo širokih množic zadnjih potomce slavnih in mog-očnih Atlantov.- Sreč? vami!« , -. „!. (Dalje prihoctoJi&J Mali Ramo . POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po okrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-'ev- Vetrinjska ul. 22. nasproti V WeisL jos TiCKY IN DRUG. feces. elektrotehnnično po ui f■ Maribor. Slovenska e[’u, .tel 27—56. proizvaja «1,»! ,°instalaciie stanovanj-ohioi, • vil gospodarskih loct ■ zaloga motorjev. chi .Cev svetilk, elektroin- , “Jacijskega blaga po kon ecnih cenah izd*! TRAJNE KODRE nain v sv°iem salonu z tiral°Veišini, svetovno paten-mm aparatom po sistemu, j *ma naslednje prednosti: z v,op.oln°ma varno grejenje ali u . zrakom. 2. Ožganje Kra ^enie *as izključeno. 3. Naft?- naravne kodre. 4. ■ .“moljša trajnost tudi pri sla-laseh. 5. Kljub vetru in ni m ‘zgledajo lasje negova-s • ^adaljna pojasnila in pokanje brezplačno in ra-Rn*?)e Dri f. Schmirmaulu. CHska cesta 2_______________ 2930 soh. ^,arTIN SAFRAN. čar Mrlc?slikar. pleskar in !i-16 ^ihor. Slovenska ulica sPadaiolfriM Vfa V-u°- Str0k° dobrn ; dela ter ^ izvrstne — J5poceni. 2925 Din 6— d^CAM gumija JiKtin o za kK avt0’ d«i- TattPnK Gustinčič, meh — ‘altenhachova ulica 14. da?- kožuh°vinaste krojj^ nioderniziram in pre-Parištm -]0pe po najnovejših Jamči In dunaiskih krojih, lirin« , za strokovno in so-bn r> £'° ter točno Postrež-st ' Semko, krznarski moi-Gosposka ulica 37. 3350 , PERILO PO MERI uame in gospode, fino in j® meri, po zmernih cenah, iz-bo ,Marica Petrovič, Marinu’ Prankopanova 51. Entla-1 m 1 Din. 3412 in „iSADNA DREVESA trte nucii najpovol-Vesnir Pv- trsn‘ca 'n dre' na v Kapeli, pošta Slati-nudbo nc'- Zahtevajte po- 3561 m jedilne SPALNE kavkaške S°^e’ šperane, iz PolitiranI8? orehovega lesa, nice \Z ?? ler kuhinje in spal-kane rk7le“kega lesa, preples-MizaVJ* uSOdni ceni prodam, sta 4» ’ Aleksandrova ce- 2460 kuhi SPALNICE. . odeje . opreme, blazine, eenem ?erie, Puh. kupite naj-KU vT uujboljše pri NOVA-' ' Zrinjska 7. Koroška 8. 3574 HaL0! HALO! RADIO Ste ?;P?OMENADA!« Testa,? °biskali to kavarno in drev^racO° v Tomšičevem te®vpredu? še ne? No. poda« uo . veste, da »Promena-zabav l vesele, animirane PiVo • Vedno sveže »Union« vrstn Vrdek Din 3.60, prvo-in mrzla jedila. drujk?n radio. Za zaključene Mubov- Vedno na razpolago •bičan soba- Pridite in pre-S. pite se! Pozdravlja vas _>52®sakova. 3616 SVEŽE KISLO ZELJE. znano najboljše kakovosti priporoča M. Berdajs, Maribor. Trg svobode. 3576 PISALNI STROJ si želim izposoditi za 2 mesca proti odškodnini, ali ga pa kupim na obroke. Ponudbe na upravo pod »Nujno delo«. 3602 Prodam ŠIVALNE STROJE IN KOLESA. nove in rabljene, kakor otroške vozičke proda po najnižji ceni Alojz Ussar, Maribor. Trubarjeva 9/1. 3443 ZABOJČKI OD KVASA 2 do 16 kg, poceni prodaja M Vrhunc, Maistrova ulica št. 17.__________________3496 STAVBENA PARCELA, blizu Mestne hranilnice, poceni na prodaj. Pojasnila da Zidanšek, Židovska ulica 8. 3543 HIŠA z dvoriščnim poslopjem, lepim vrtom ter veliko njivo, takoj za kadetnico, ugodno na prodaj. Za polovico vrednosti se sprejme tudi hranilna knjižica Posojilnice. Vprašati: Maribor. Ruška cesta 25. 3547 PRODAM LEP, DOBRO OHRANJEN KLAVIR. Dam ga tudi za knjižico Mest ne hranilnice v Mariboru. Naslov v upravi »Večernika. 3558 PRODA SE dobro ohranjen gramofon s 33 ploščami, amerikanska pisalna miza in 2 transportna vinska soda, 144 in 190 litrov. Naslov v upravi. 3601 VILO v Koroščevi ulici 22 takoj pro-dam za Din 360.000.—. 3589 DVA MIZNA IN EN MIZNI ŠTEDILNIK na prodaj. Komel, mehanična delavnica. Krčevina, Aleksandrova 28. 3592 Kupim ZLATO. zlatnike In platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8 2642 KUPIM STARE URE. zlato in srebro, zastavne liste itd. Izdelujem nezlomljiva stekla. Popravila izvršujem najcenejšc. Ignac Jan. Glavni trg. Maribor. 2823 ŠPECERIJO v Mariboru, kupim. Ponudbe pod »20.000« na upravo »Večernika«. 3603 PISALNI STROJ kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« na upravo. 3537 Stanovanje STANOVANJE, eno-, dvo- in trisobno s kuhinjo oddam. Na prodaj lep dvostranski bilard. Maribor, Smetanova ulica št. 54. Vprašati v gostilni. — Na Teznu oddam dve sobi s kuhinjo. Vprašati v gostilni Pulko, Tezno. 3532 LEPO STANOVANJE oddam takoj ali s 1. oktobrom, Tezno 169, Sp. Dobrava. 3572 DVO- ALI TRISOBNO STANOVANJE oddam. Magdalenska ulica 33, 3575 STANOVANJE 4 sob. predsobe, kuhinje, kopalnice, z električno razsvetljavo. zelenjadnim vrtom, sadovnjakom in parkom v vili, oddam v najem. Šturm, pri opekarni Počehova. 3578 ENOSOBNO STANOVANJE, solnčno in čisto, poceni oddam s 1. novembrom, čisti in mirni stranki. Naslov v upravi »Večernika«. 3605 SOBO S ŠTEDILNIKOM. električno razsvetljavo in vodovodom, oddam s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Večernika«. 3613 STANOVANJE. soba in kuhinja, z vsemi pritiklinami, električno razsvetljavo in vodovodom, oddam mirni stranki za Din 260.— mesečno s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Večernika«. 3612 STANOVANJE, sobo in kuhinjo, išče mala dru žina. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Solidnost«. 3611 DVOSOBNO STANOVANJE na dvorišču, oddam stranki brez otrok s 1. oktobrom. Vod nikov trg 3-b. 3609 STANOVANJE, dve sobi in kuhinja, oddam takoj. Vrašati: Radvanjska cesta 30. 3596 Soho odda POŠTENO IN ZVESTO SOSTANOVALKO iščem s 1. oktobrom. Vprašati v Tkalski ulici 9, od 12. do 13. ure pri E. Ivanuševi. 3563 PRIJETNO. OPREMLJENO SOBO. s separatnim vhodom, elektr. razsvetljavo, pri parku, se s 1. oktobrom odda eni ali dvem solidnim osebam. Vprašati Vrazova ul. 6, pritličje, levo. OPREMLJENO SOBO, lepo, s posebnim vhodom, oddam z ali brez preskrbe. Janežičeva ulica 3, Tomšičev drevored. 3571 VDOVA, sprejme gospoda nad 40 let starega, upokojenca ali stalno nameščenega, na dobro hrano ter vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 3573 Telovadni razpored Sokola-Maiice v Mariboru. 193-3/34 Oddelek Telovadnica Dan Ure » Člani mlajši Krekova ulica Torek Petek 20—22. Člani staiejši Gimnazija Torek Petek y, 19-20 Članice mlajše Krekova ulica Pondeljek četrtek 19-*/, 2! Članice starejše Gimnazija Pondeljek Četrtek 10—‘/«21 Moški naraščaj od 14.-16 1. Kiekova ulica Sreda Sobota »/,19—20 Moški naraščaj od 16.-18.1. Krekova ulica Torek Petek H19—20 Ženski naraščaj Krekova ulica Ponedeljek Četrtek */, 18—19 Moška deca Krekova ulica Sreda Sobota 17—#19 Ženska deca srednješolska Krekova ul. Torek Petek 17—»/,19 Ženska deca od 7. do 10. leta Cankarjeva šola Torek Petek »/,17-18 Ženska deca naj mlajša Cankarjeva šola Torek Petek 15-»/,17 Redna telovadba vseh oddelkov se je pričela že v ponedeljek. Prijave starih in novo pri* stopivših članov in naraščaja sprejemajo vodniki oddelkov med redno telovadno uro. SOBO z dvema posteljama in prostim vhodom oddam. Glavni trg 2, I., vrata 7. 3609 GOSPODE SPREJMEM NA STANOVANJE. Aleksandrova cesta 17, dvori-šče I. nadstropje._____3581 SPREJMEM BOLJŠEGA GOSPODA ali gospodično v lepo opremljeno sobo, eventuelno s souporabo kopalnice takoj ali s 1. oktobrom. Stolna ulica 1, III-9. 3591 SOBO s posebnim vhodom, oddam po nizki ceni. Kolodvorska ulica št. 3. II., na hodniku. 3598 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, na lepem kraju poleg sodišča takoi oddam, Wildenrainerjeva ul. 11. III. nadstropje. 3590 SPREJMEM SOSTANOVAL-CA(KO). Trubarjeva ulica 9, dvorišče, vrata 30. 3580 Zbor malih harmonikarfev ISSK Maribora Začetek tečaja 1. okt. 1933 Tozadevne prijave in in-fornjacije za novince daje tajnik g. Guštin dnevno od 9.—12. ure. Grajski kino. Sobo išče GOSPOD išče stalno, solnčno, veliko, lepo opremljeno sobo pri parku s hrano ter vso oskrbo. Cena po dogovoru. Ponudbe pod »Lepa soba« na upravo »Večernika«. 3606 Dilaško stanovanje DIJAKA ali dijakinjo sprejmem na stanovanje. Vrtna ulica 8, I., desno. 3608 lokal LOKAL tik glavnega kolodvora oddam. Vprašati Aleksandrova cesta 48, mizarstvo. 2771 V nalem BRANJARIJO s stanovanjem, na prometnem kraju, oddam v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 3565 Za šolarje in dijake KARO čevlje iz zdavstvenih razlogov samo z USNJATIMI la oodolatl KLET. obokano, svetlo in suho oddam. Vrazova ulica 2. 3584 Službo dobi Karo so sedaj INŠTRUKCUE daje osmošolec realne gimnazije iz vseh predmetov, prod dogovoru. Prijave na upravo lista pod »Osma realna gimnazija«. 3534 Sluibo Ha ZA I5-LETNO DEKLICO (začetnico) iščem lahko sfož-bo s 1. oktobrom, k otrokom ali kal stičnega. Vprašati«; Kotnik, Keižerjeva uHca I. 3570 POSTREŽKINJO pridno in pošteno sprejmemo. Naslov v upravi. 6015 MLADO DEKLE pridno in pošteno, sprejmem. Ljubiteljice otrok imajo prednost. Naslov v upravi. 6016 UČENKO iz boljše hiše za perilo sprejme T. Čep, Prešernova ulica 18. 3583 KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA sprejme Pollak. Mlinska 15. 3587 Pouk ENGLISH LESSONS Miss Edith Oxley, Krekova ulica 18, od 1. oktobra. 3422 KONSERVATORISTINJA. praktična v pouku po najnovejšem sistemu, daje privatne ure na glasovirju. Naslov v upravi »Večernika«. 3597 NEMŠČINA V 6 MESECIH! Začetni pouk, slovnica, kon-siguren uspeh! Naslov v upra-vcrzacija. Lahka metoda — vi. 3462 Znania želi 32-LETNA GOSPODIČNA. radi bolne noge vedno doma, išče nesebičnega, značajnega prijatelja. Ponudbe pod »Kje si?« na upravo Večernika. 3600 Kupujte svoje potrebščine pri našiti insereattih i i s a r n i š ki apir m prsaraHke potrebščine kupite najboljše v I MARIBOR Aleksandrova c. IB i nsuua r.z.z o.p. mn mm mn Manovljena *. 1882. stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800 000 Din Sprejema hranilne vloge ua knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. Kolosalen prihranek na kurivu dela „ZEPHIR“ - peč m m ki je najeenjia peč sedanjosti. „ZEPHlk“ - peči Vam prihranijo v teku let mnogo tisoč dinarjev. Izdelek tt. „ZEPHIR“ tovarna peči Subotica. Tovarniško zastopstvo: V Mariboru: Pinter k Lenard V Celju i D. Rakusch V Ljubljani: Venceslav Breznik Zahtevajte brezplačne prospekte! 348? IarataizjieliH z dobrimi jedili in okusno kapljico, naj ne pozabi na gostilno Kosič,«k novih na koncu Koroščeve ulice. vil 347« Julijana Soper, krznarstvo Maribor, Glavni trg 9 Zraven manulakturne trgovine Majer Velik, zaloga vsakovrstnega krzna, krzneni plašči, jopiči, ovratniki i. t. d. se S614 izdelujejo po najnovejši modi. Dolgoletna praksa. Popravila se izvršujejo pajbolje I Zmerne cene! Najstarejše, najsolidnejše podjetje C. PICKEL tovarna cementnih Izdelkov, d. z o. z. nudi po konkurenčnih cenah: betonske cevi, stopnice, raznovrstni umetni kamen za tlak, cement, apno, kameninaste cevi, ploščice za oblaganja sten, strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt itd. — Le najboljše blagol 2934 Tovarna: Maribor, Koroščeva ulica št. 39 Vrbanova ulica št. 60 w ■ novo dospele v veliki izbiri najceneje pri Mari Kumše Maribor, Stolna ul. 1 ■■■GPiMaHaauiBaaH Spomnite se CMD Za jesensko sezono Vam priporočamo čedne barhenfte za obleke v najlepših vzorcih in vezavah Volneno blago za obieke v zadnjih modnih vezavah Blago za kostume in plašče izborite kvalitete Svileno blago v zadnjih modnih barvah Blago za podlage, najraznovrstnefše modne okraske in ves krojaški pribor Tekttilana BiidifeSdt preje F. Michelltsch Maribor, Gosposka ulica 1* iira t modnega inozemskega blaga. Ogled neobvezen! TEKSTILIJ A Maribor, Maistrova ulica 19. Cvetlice dobite najceneje v cvetličarni POŽar, Tyrševa 36 Selitve s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi izvršuje najceneje Prva jugosl. transportna d. d. Schenker & Co., Maribor-Meliska c. 16 tel. 2044 PottelJne odeje in pernice v priznano dobri izdelavi in kvaliteti najcenejše samo pri Izdelovanje posteljnih odej 8854 A. ŠTUHEC Maribor Slovenska ulica 34 l polagate V/C važnost na izbrano oiilirno kožuhovino In kožuhovinaste plašče potem jih kupite v trgovini 9 kožuhovino 1477 • MIHIH, Maribor, Gosposka ul. 7. E IX 5779/3^11 Dražbeni oklic Dne 13. novem. 1933 ob 10. uri bo pri podpisane1’1 sodišča v sobi št. 11 dražba nepremičnin, Zemljiška knjiga Razvanje vlož. štev. 439 Cenilna vrednost: Din 3015*20 Najmanjši ponudek: Din 1507'60 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je na^ na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX* Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužpo vest, da nas je naša nad vse ljubljene hčerkica in sestra Milenka Verbič v cvetu mladosti, stara 11 let za večino zapustila. Pogreb predrage bo v nedeljo, dne 24. .sept. ob J6. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša tadušnica se bo brala v pondeljek, dne 25. septembra ob 7. uri v stolni cerkvi. MARIBOR, dne 23, septembra 1933. Žalujoči stargi, brat in ostalo sorodstvo. Zalivala. Vsem, ki ste ob bridki izgubi mojega ljubega sina Stanka Antončiča sočuvstvovali z nami, izrekamo najlepšo zahvalo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnega cvetja, posebno pa gg. pevcem društva „Jadran“ za ginljivo petje ter vsem prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, 23. septembra 1933. 3610 Žalujoča družina Antončičeva. dne 10. septembra 1933. Zahvala. Vsem, ki so ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, gospoda Franca Matjašiča sočuvstvovali z nami, izrekamo najlepšb zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu „Planinka“, požarni brambi iz Peker, godbama „Dravi“ in pekerske požarne brambe in vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter končno vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, 23. septembra 1933, Žalujoča 3607 žena Marija ter sinova Franc in Jože. giiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Im««! ............................................................................. - - - - - - . _ _ . . _ . _ _ _ . - .... . . 0 m ■iiiniiii« . 'V u n *■ ii iTi iT-VVT .. Un 'i —----------------------------------------------1ŠŽ HRHNILNIC7IDRHVSKE RHHOV! UKOR Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju «- Najbolj vama ndožba denarja, ker Jamči za vlogic pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem hi z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuj« vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno I I i liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiriiiiiiiilililliiiiiiiiMiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiillliMiiiiiiiiiiniMiiiniminmnmnmimmimimminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniHiiim1^ izdata konzorcij »Jutra« v Ljubljani; oredstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., oredstavnik STANKO DETELA v Mariboru * *