PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. TRST, sobefa, 25. aygusla 1945 - Lelo I. štev. 88 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne Cena 2.- Url Narod je zapisal Na neme, a zgovorne priče trpljenja, in bede primorskih ffovencev, na ostanke požganih *n porušenih domov naše Notranjske, Krasa, Vipavske, Brd to Beneške Slovenije, v dnevih, tetko pričakovane in z nadčloveškimi žrtvami priborjene zmage nad bestialnim nacijahzmom le primorsko ljudstvo dalo duš-ka svojemu veselju in v upravičenem ponosu zapisalo: or in preprečila špekulantski pustila za seboj grenko »puščino, ! dobIla ^ tell konstruktivne, ta vprašanja so tu v resnici stra- ] (Jobro premišljene alternative o po-'*Iia- j litikl, ki jo vodijo partizani, in to Nobena sodba o kakršnikoli Jugo- ; od nobenega človeka iz vrat opo-»lovanskl vladi ne M bila pravična, sfcjr^ Brvše politične stranke kot če ne bi upoštevali zgoraj navedenih dejstev. Opustošenje ta razruše-mje v Jugoslaviji mora človek najprej videti, da lahko verjame, kak- 1 JV k-.. ? ploha obrekovanj in klevet. Reakcija je dosegla začasno del-!*° zmago: Nastala je cona A italijamJci ter svetovni reak-«ji so se porodile blazne nade. Od takrat je reakcija pridno ptela: 8 slabo prikritim, veselem je pozdravila nastanek ne-yfterih strank, ki sploh niso so-VP?vale v oboroženi borbi tu-bjšnjega antifašističnega prebi-V(ltetva in ki tudi sicer niso Podstavljale ničesar v dolgo-ilegalni borbi našega Ijud-proti fašizmu, kjer je naša ^krajina zaradi svoje borbe ^šsilila fašistično posebno sodi-®» da se je trikrat selilo iz Ri-^ (enkrat v Pulj, dvakrat v in vedno izreklo smrtne odbe (edino te izvzamemo o* • e Proti atentatorjem); uspelo e doseti, da je zavezniška vo-,*ka uprava ukinila ljudsko ob-®f; uspelo ji je, da je zanesla *dor med tržaško delovno Ijud-ker ji je enotnost največ-v peti. > *f*i fi navidezni uspehi so ja-L Vi, ker ne izvirajo iz-poltene demokratične volje borcev <*i fašizmu, ampak jih je po-iv . špekulantstvo ljudi, ki hwt° >e neP°ravnane račune e dslco demokracijo. tj^indska demokracija, edina jjT«t)ovalka'v borbi proti faliz-0, ’ »i in se ne bo nikoli raz-b0, 'p1; kakor je zmagala v o-^5®^ borbi, tako ba tudi kos hsmVrnin Zresnijo, da se o-i^oči ljudska oblast, da se to\>n 0 razbije enotnost de- ^°rb Ja tjudstva, da se skali ta ,.^0 bratstvo med Slovenci lo(ifQlijani in tako vpliva na od. /er.’* skorajšnje mirovne kon- »m »i . Pr, ene same cele hiše. Prebivalo-.v je ostalo zelo malo, V Kordonu, Id je imel nekoč 48.000 tetro zasijalo sonce svobode. Ni. šen obseg je zavzelo. Vozila sem se le besede, ki bi mogla zajeti ra-! »kozi Liko, kjer so bile najbolj doet in navdušenje primorskega; srdite borbe med to vojno. Potova-Ijudstva- in naprednih italijan-; le »em 160 km, pa nitd v sami vasi ških tržaških množic na dan zg o- j nisem videla niti 'brv,inske zmage nad zasužnje-delovnega ljudstva in ras-phovalci nacionalne mrznje. ‘podu se je čudež: Zmaga je ui-v skupnih vrstah ljudi, ki ®°_se do včeraj sovražili v izključno korist domače reakcio-^rne klike. Slovenske in itali-1 °di. *Tu je Jugoslavija,*, je z ^pomcrljivo borbo in z vztrajni delom izpovedalo primorsko rHdstvo. Končno reakcija se je potuh-*šja. Udarec je bil silen, izid za nepričakovan, vse špekula-*jjie preprečene. Toda reakcija * v svojem delu ne bila dosled-Če ne bi nadaljevala s svo-*"*• razdiralnim delom. Na Ju-f°slovanslco armado se je vsu- pod častjo nobena provokacija ta pripravljen je uporabiti najpodlej-ša sredstva, da prepreči izvedbo politike vlad« Petra Groze. Toda rumunjski narod se ne bo oziral na propalega Maniuja ta na druge reakcionarne plačance. Rumunjsko ljudstvo čuti veliko zadoščenje, ko gleda nazaj na leto velikih demokratičnih pridobitev, ki Je minulo. Sovjetska zveza za načelo nevmeiavanja Moskva, 24. Taes. — V zvezi z odločitvijo vlad ZDA, Velike Britanije ta Francije, da pobijejo avoje zastopnike v Grčijo, poročajo, da v tej zadevi sovjetski uradni krogi zavzemajo naslednje »tališče: »Sovjetska vlada stoji še nadalje na odklonilnem stališču glede izvrševanja kontrol« nad tujimi div za vami; je torej tudi proti kontroli narodnih volitev v katerikoli državi, kor smatra, da bi tako posto- »inoči objavile skupno izjavo, v kateri so izjavile, da so za vlado, ki naj bi bila sestavljena is sv o- i panje kršilo načela demokracij« in bodno izvoljenih predstavnikov ] suverenosti držav«, kjer bi se na-Ijudstva, To bo preizkušnja prave j meravala taka kontrola izvajati, odločitve francoskega naroda na Z ozirom na gori navedeno atali-bližnjem referendumu v oktobru, ače je sovjetska vlada odklonila po-Vse štiri levičarske stranke so iz- I vabilo Sovjetski zvezi, da bi se u-jevile, da »o za sorazmerno pred- deležila kontrol« narodnih volitev stavništvo pri bližnjih volitvah. j v Grčiji. taktiko, ki jo dovoljujejo zakoni, 1*iWAWAčAVA*»WAW«i*AV.W.%V.VAV.%SiW.V.S Besni reakcionarji stranke sploh nimajo nobenega pomena. To velja v pogledu na njihovo politiko kot v pogledu na število njihovih pripadnikov. Maček, kot šef nekoč močne «se-Ijačke* stranke, nudi dober primer, njegov stvarni zločin j« obstojal v popolni odsotnosti vodstva v težkih dneh krize. Nt razumel, da se proti Nemcem ne da boriti z ono *»* »rteriMce delogecije v zvezi z UNRRA-ino pomočjo Italiji sledeči govor: »Gospod predsednik! Gospoje delegati! Resolucija ZDA o Italiji je eden izmed najvažnejših in najpomembnejših problemov tega zase- 5W^/rt\W^'AWiViV»,.V,'rWi*»WriVi'J^WWA VW WW%VW»*»V»*WVWW*i^1i se osveži spomin Govor Nikole Petroviča na zasedanju sveta UNRRA-e London, 24. Tanjug. — Dopisnik j niso še zadovoljene najnujnejše po- i blvalcev ljubljanskega področja j« | Guverner Orne gore pravi v neld Tanjuga v Londonu poroča: Ing. trebe dežel, ki so na strani Združe- znašalo 300.000 oseb. j svoji zapovedi svojim ljudem: «8o- Nikola Petrovič je imel po spreje- j n ih narodov od leta 1941. Italiji Je ! V Cmi gori je bilo — ne vštevši; vrežite ta narod, kajti to Je narod, -JI* v Montrealu odrejena te hu- zapore ta koncentracijska tabori-1 proti kateremu »e že stoletja bori-manskih razlogov omejena pomoč . šča. v deželi sami — odpeljanih 98 I mo na obalah Jadrana, Ubijajte, v svoti 55 milijonov dolarjev. tisoč 700 črnogorskih mož, tena in! streljajta, požigajte, ter uničujte ta Predložena resolucija gre velik , otrok v internacije ta sicer, v 196 | narod.* Ge podajam te podatke, ni-korak dalje. Ta resolucija pomeni ; koncentracijskih taborišč v Italiji.; ti od daleč ne pomislim, da bi bilo dejanskec da bo Italija izenačena z I Ker število prebivalstva tega dela treba Italijo izključiti i* skupnosti DemokratKne volitve v BoIgarjrrt^r^-rZS in Jugoslaviji postavljajo reakcijo onimi državami, ki »o skozi vso vojno »tele v prvih vrstah protlhitler-jevskj in antifašistične koalicije ta ki so za svojo svobodo in za skupno stvar Združenih narodov pre- re IraS | mnenju more iz jugoslovanske per- 1 trpele ogromne človeške in mate- | jpektive in na temelju Jugoslovan- j rialne žrtve. UNRRA je bila vapo-Moskva, 24. Tass. - Mednarodni: Kaphandaris Brajal royallstično sklh iBkuieni oceniti dalekosežnost ! stavljena, ko so Je besnele krvave opazovalec »Izvustij» piše: Strogo \ zehtevo, naj se volitve vrše v se- in P°m«mbrOEtega vprašanja, J bitke, ustanovljena je bila kot ta hitre kaznovanj« vojnih zločin-1 danjih okoliščinah, kot «strašen ! R<,zohlciia> o kateri govorim, , vzpodbuda in nada narodom, ki »o cev j« najvažnejša naloga pri od-1 poizkus narediti iz’ volitev zakon- predIaga' lrNRRA Povzame ; sami sebi zažgali streho nad gla- stran itvl vojne nevarnost; ta zago-' sko farso.* tovitvl mirne izgraditve. Skoro j Grški reakcionarji ta njihovi tur-sentimentalni pozivi za »človeko- Jk; prijatelji so divji, ko vidijo1 j ukrepe, da se zadovole nujne po- vo, da bi iz svoje hiše izgnali kr- trebe Italije, to pa v položaju, ko ' vavega osvajalca. Ijubnoet* proti fašističnim zločincem in njihovim agentom v resnici »lužijo kot krinka najbolj odvratnih manevrov reakcionarnih »11. Zadržanje proti vprašanju kaznovanja vojnih krivcev kaže reakoio-narje, ki prelivajo solze zaradi sodbo nad osebami, ki »o krive trpljenja narodov. prav jasno, lutko se v sosednjih deželah, v Jugoslaviji in Bolgariji, ljudstvo pripravlja na resnično demokratične volitve, brez posegov iz , £ pok>vice let& 194S.? Na kateri Inozemstva. Bolgarsko ljudstvo , atlanlje s(aJa lun ja . # ^ m3_ Z očinsko delo ffeiisft^ne Italije stoji na pragu volitev v narodno l in preje? Ali pe Italija od leta 1943. do zmagovitega konca osvobodilne skupščipo, ki bodo na temelju naj bolj demokratičnega volilnega za- j vojne »tearno” v Ts’ti meri doprtae kona, kar jih je imelo bolgarsko j gia k skupni borbi kot ostale dože-Zelo značilno j« dejstvo, da ; ljudstvo. Uspeh vlade otačestvene j je> s katerimi naj bi bila izenačena? turški list «Ta»ver», ki ga ne pod- front«, ki predstavlja v8e protifa- j Vsa ta vprašanja vsebujejo že od- pirajo vač Nemci, joče nad pogojno osodbo na smrt, ki je bila izrečena nad maršalom' Petainom. Tudi Bolgarije je turškim listom trn v peti. Gotovo In naravno J«, da lopovi ta oni, Iti stoje za njihovim hrbtom, obžalujejo »tanje v Bolgariji. Bolgrasko ljudstvo se je zbralo okrog »voje demokratične šlstlčne demokratične sile, jamči, da bo pri volitvah 25. t. m. bolgarsko ljudstvo pokazalo svojo podporo tej vladi. Bolgarija, ki je bila oplenjena od Nemcev, »e ima zahvaliti samo napredni politiki vlade otačestvene fronte, da se je Kje je bila Italija takrat? V ti- j kot viteški nasprotnik, ki se drži stih težkih dneh leta 1941, 1942. do I mednarodnega prava. Italijanska fašistična vojska je vdrla v našo deželo, ubijala staro in mlado, starce, žene in otroke, uničevala starodavne spomenike naše kulture, zažigala skromne hiše naših kmetov. Kjerkoli se je pojavila, so ostala pogorišča, trupla nedolžnih otrok, solze, jok in stok. Ne govorim tukaj o tisočih in 'tisočih naših vojakov, ki so padli pod premočno italjanako vojno tehniko. Govorim o deset in desettisočih našega nedolžnega civilnega prebivalstva, ki govor. Da bi s svoje strani pomagal k boljši razjasnitvi problema, o katerem razpravljamo, smatram za svojo dolžnost, da na tem visokem zborovanju opozorim na nekatera ! je bilo uničeno med 2 in pol letno dejstva, ali bolje, da v apominu I italijansko okupacijo. Govorim o dvignila na noge. Bolgarija poit e- j prisotnih osvežim nekatere dogod- ; neizmerni materialni škodi, ki smo no izpolnjuje pogoje premirja ta Je | K® !z nedavne .preteklosti. Politika , jo pretrpeli, o ogromnem številu po- Crne gore ni znašalo več kot 300 tisoč oaeb, pomeni to, da je bila okoli tretjina prebivalstva odpeljana v koncentracijska taborišča. miroljubnih narodov, ah da bi »e odnosi med Jugoslavijo ta Italijo po vsem tem, kar »e Je zgodilo, ne mogli več normalizirat!. Ni dovolj dokazov, daje italijanska vlada spremenila preteklost vlade, odpravilo reakcijo v državi: zato lahko vzpostavila normalne di-1 Italije proti moji domovini je bila ; žganih hiš, o velikem številu uni- ta odvzelo njenim inozemskim podpornikom' zaslombo v Bolgariji. Najbolj neokusno je dejstvo, da turSkl pls/ancl igrajo vlogo izvedencev v demokraciji in istočasno, ko obsojajo Bolgarijo, hvalijo Vul-garlsovo Grčijo. Cesopisje dnevno prlnaSa Htcviln« hvalnice o terorističnih dejanjih grških reakcionarjev proti ljudskim množicam. V o-kolUčlnah odkritega fašističnega tenorja pripravljajo grški royalisti ♦avobodne volltv«*. Pred kratkim Je vodja gršk« napredne stranke plomatične odno.šaje zvezo. » Navzlic kriku, ki ga je dvignilo reakcionarne časopisje o volitvah v Bolgariji, zavrača bolj nepristranski New Yorkski dopisnik Brand mn«nje o nadvladi en« stranke v dežel; in poudarja, da so se vsi bolgarski proti fašisti združili v fronti in da fronta predstavlja desnično zvezo In zavezništvo strank, ki so bile navadno sovražne druga drugi, a so se pod novimi okoliščinami združile. Sovjetsko od prvega dne, od kar so se jugo slovanski narodi združili v skupno narodno državo, sovražna. Od leta 1918. vse do leta 1941. je vodila Italija proti narodom Jugoslavije politiko, ki je bila naperjena proti njihovi narodni in državni neodvisnosti. Našim narodom je pripravljala isto usodo, kot jo je doživelo 600.000 naših aonarodnja- cenih ali odnesenih industrijskih podjetij, o škodi, ki Jo je pretrpelo naše poljedelstvo, gozdarstvo, rudarstvo, itd. To škodo cenimo na mnogo milijard dinarjev. Slika bo popolno, če bomo vsemu temp dodali pogubno vlogo Italije v pripravljanju in izzivanju druge svetovne vojne, ki so jo tako drago plačali vai narodi in ki je ogrozila kov v Istri, Julijski Krajini, Trstu, tudi samo eksistenco oiviliziranega fašistični slovansko - italijanski, čelo, ki se ga motajo državniki zvezi, gleda s prezirom na te, čim bolj zvesto držati tudi pri pigmejske poizkuse poraženega j reševanju teritorialnih razmeji-fašizma; strnjeno v obrambi tev. svojih demokratičnih pridobitev ki so po prvi svetovni vojni ostali v njenih mejah in bili podvrženi sistematičnemu raznarodovanju in fizičnemu uničevanju. Metode italijanske okupacije Aprila 1941. Je fašistična Italija, skupno z nacistično Nemčijo, na- zahteva, da Združeni narodt spo štujejo njihovo voljo, ne samo zato, ker so spoštovanje narodne volje večkrat slovesno zagotovili, ampak predvsem zato, ker je vsaka kršitev ljudske volje nas\lje, slično onemu, proti; izražena. Na zidovih požganih iw poru- ' P**146 Jugoslavijo, skupno z Nem-šenih domov, na' slavolokih in Jli° Je razkosala mojo domovino borbenih zastavah je zapisana ter okupirala, anektirala ali po-volja ljudstva. Na mogočnih zborih in manifestacijah po naših mestih in vaseh je tisočkrat in tisočkrat kateremu so svobodoljubni narodi wglede na žrtve zgrabili za orožje in zmagali. 0e hočemo, da bo mirovno konferenca res prinesla narodom mir, potem se moramo i*-nebiti vseh pomislekov in izgovorov in pri reševanju proble ja^ ^nsko, hrvaško in tl ali prebivalstvo Julijske j mov prisluhniti jasni in nedvom- združeno v svoji onti* | ni volji ljudstva. To je edino na. Na desettisočih grobovih njenih uresničevalcev širom prostranih gozdov Trnovega, Nanosa in Učke, na skalah Krasa in Tobnina, po grapah Brd in Benečije, po ravneh Pivke in Vipave in za zidovi Goronea, na grobovih vseh junaških žrtev primorskega ljudstva je potr- j*n*! stavila pod svojo kontrolo prostrane kraje naiega narodnega ozemlja: Hrvaško Primorje, Dalmacijo in druga dež Hrvaške, južni del j ustreljeno 1.000 talcev. Požganih je človeštva. Da bi vam podal jasnejšo ta pre-ciznejJo sliko metod Italijanske o-kupacij« in da bi spoznali vso objektivnost toga, kar povedo, mi dovolite, da vam povem nekatere podatke, ki jih je zbrala naša državna komisija za ugotavljanje okupatorjevih zločinov. Straine Številke Samo v ljubljanski pokrajini je bilo med italijansko okupacijo, od 11. aprila 1941. do 8. septembra 1943, od italijanskih vojaških sil Slovenije z Ljubljano, d«le Bosne In Hercegovine in Crno goro. Ljudstvo teh krajev j« v svoji zgodovini doživelo težko in strarf- | bilo preko 8.000 oseb odpeljanih v no trpljenje v »uženjsvu tujih oava- , smrt £e,)rav je mnoge od njlh predhodno ljubljansko italijansko sodišče oprostilo. Vojaško sodišče v Ljubljani je obsodilo na tisoče oseb na dolgoletno ječo. Od inter- nirancev na otoku Rabu jih je 4.700 nairio od giocta* Skupno število pre- okoli 3.000 hiš, v razna koncentracijska taborišča v Italijo je bilo odpeljanih 3.500 oseb, poleg tega je Italije. Sicer bi se moglo zgoditi da bi Italija ta sklep uporabila kot To bi bilo napačno ta jaz ne mislim tako. Upam, da bo prišel tudi ta dan, ta upam, da ne bo treba dolgo čakati. Toda ta dan se ni prišel. Obžalujem, da italijanska vlada do danes že ni dala dovolj dokazov, da je definitivno spremenila preteklost. Ne zanikujem, da je v Italiji prišlo do raznih sprememb. Vsekakor so italijanski borci za svobodo pokazali s svojimi akcijami v sovražnem zaledju veliko hrabrost. Moram Jim dati polno priznanje. Mislim, da ni potrebno dokazovati, da je Jugoslavija, kot sosed Italije, najbolj zainteresirana na tem, da se ta dežela osvobodi težk* dediščine. Ce pa Italija želi priti v vrscE Združenih narodov, mora po našem mnenju popraviti najprej velike krivice, ki jih je Mussolinijeva Italija prizadejala med mnogimi drugimi deželami tudi moji domovini. Spremembe v Italiji lahko cenimo samo po njhovlb učinkih na naše dežele. Ne drugače. Naša izkušnja pa nam govori, da lahko to spremembe Se nastopijo. Italija šele mora popraviti krivice, ki nam jih Je zadala. Na podlagi čcaa trdim to? Italija kljub mnogim zahtevam in dokazom do danes ni izročila Jugoslaviji mnogoštevilne vojne zločince. ki se še vedno svobodno gibljejo. Ni vrnila niti dol našega zlata, kt je še vedno v Italiji. Vrnila ni prav ničesar, kar je odnesla iz naše dežele. Vprašanje reparacij In naloga UNRttA-e Vidite zaradi če«* stoji jugoslovanska delegacija na »tališču, da Je ni prišel čas, da bi UNRRA kot mednarodna arganizacja, ki so jo ustanovili Združeni narodi In jo navdahnili s svojim duhom, zavzela proti Italiji isto stališče kot proti svojim članicam. Smatram za potrebno dotakniti »e z nekoliko besedami tudi problema reparacij. Kakršenkoli naj bi bil izid glasovanja tej resoluciji, sem prepričan, da nima tak sklep nobenega vpliva na reparacijsjte obveznosti jalcev. Toda nikoli težja ta bolj krvavo, kot pa med Italijansko o-kupacijo od leta 1941. do 1948; to pod ngmsko okupacijo, ki je zamenjala italijansko. Italijanska vojaka m ni postavila proti nam dokaz, da Je v težkem gospodarskem položaju ta da n* more plačati reparacij, kar bi nasprotovalo načelom, ki se uporabljajo proti ostalim bivšim članicam hitlerjevskega bloka: Rumuniji, Madjaraki, Ftoski to Bojgariji, k* so v gUMBmft* ni fazi vojne tudi sodelovale v borbi proti Nemčiji. To bi predstavljalo očividno kršitev pravic demokratično federativne Jugoslavija, države, čije aaaluge za stvar Združenih narodov »o splošno priznane. Por gdja miru, ki bo sklenjen, morajo nositi v sebi tudi pouk, torej to, kaj se sme In kaj se ne sme nekaznovano počenjajti. Soglašamo, da ne bi nikomur koristilo, najmanj pa sosedom, da bi v Italiji v tej zimi nastale težke in anarhične prilike. To pa nikakor ne pomeni, da bi »e smele ta mogle izenačiti dežele, ki »o od začetka v taboru Združenih, narodov, * onimi deželami ki naj bi bile šele sprejete. Vse to tem preje, kar bo UNRRA-taa sredstva v primer javi z ogromnimi potrebami dežel, žrtev fašističnega napada, relativno majhna. Zlasti s skrbjo nas navdaja dejstvo, da se za Italijo predvideva vsota 460 milijonov dolarjev — v razmerju z UNRRA-tolmi sredstvi in potrebami apustošenih dežel sorazmerno zelo velika vsota. Napačno bt nos razumeli, če bi mislili, da Je naša želja, naj italijanski otroci ta matere gladujejo. Imeli smo ta že zrna rom imamo dovolj teh strahot v svoji lastni deželi, da bi jih mogli privoščiti kateremukoli drugemu. Vendar pa smatramo, da UNRRA-i ni treba iti preko svoje resolucije, št. 58, ki Je bila »prejeta v Montrealu. V pdtitičnem odboru j« padel v pogledu pomoči Italiji umesten predlog, naj o vprašanju razpravlja in odločijo zainteresirane sil« Izven okvirja UNRRA-e. UNRRA je organisacij* Združenih narodov za pomoč in obnovo in kot taka ne more imeti naloge, da bi, razen v omejenem obsegu iz humanitarnih razlogov, pomagala deželam, ki so bil« nekoč v fašističnem bloku, ki pa se že niso popolnoma ločile od svoje preteklosti, Dejstvo, da do danes ni popravljena niti ena krivica jugoslovanskim narodom med italijansko okupacijo, dokazuje, da Italija že ni napravila križ čez svojo preteklost to dokazuje, da še ni prižel čas, ko bi jo mogla UNRRA izravnati z ostalimi deželami protifašistične koalicij«. Jugoslovanska delegacija bo glasovala na tretjem zasedanju UNRRA-« proti predloženi resoluciji o Italiji*, j« aaklaučll atatoter Ptferari*, Laburistični poslanci kritizirajo Bevina Stockholm, 24. Radio Moskva. — Londonski dopisnik lista »Morning Tidningen* poudarja, da Je mlada skupina laburistov, članov angleškega parlamenta, ostro kritizirala Bevina zaradi njegovega govora o južnovzhodni to vzhodni Evropi, Skupina svetuje Angliji predvsem, naj vzpostavi demokratično to stabilno vjado v Grčiji. Ta skupina Je izrazila nezadovoljstvo »radi angleška .politike ne vmešavanja g ostrem na Francovo Španijo, Ameriški list o ameriškem nadzorstvu v Grilji Chikaga, 24. Radio Moskva, Liat »Chikago Sun* je priobčil JA, t, m. članek svojega dopisnika Rey-nolda. List je napisali Ameriško nadzorstvo nad volitvami v Grčiji predstavlja alučaj, ki mu ni primere v ameriški politiki neiuoe&va-nja na Balkanu. EAM o Bevinovih izjavah Ateno, 24. Reuter. — Osrednji odbor EAM-« Je izjavil, da izjav« zunanjega ministra Bevina niso zadovoljil* večine grškega naroda. London, 24. VZN, — Londonska radijska postaj« j« danes javila, da bo glavni odbor organizacije EAM poslal delegate v London, da pove svoje stališče o položaju v Grčiji. Bolgarsko napredno ljudstvo se ne da prevarati Sofija, 24. Tanjug. Dopisnik Tanjuga iz Sofij« poroča, da je včeraj bila v narodnem domu v Sofiji volilna konferenca, na kateri Je govoril minister za notranje zadev« Anton Jugov. Govoreč o protiuarodnf opoziciji ja Jugov dejal: «Razhijalci narodnega edinstva žirijo v domovini In izven nje gnusne klevete in intrig«, da bi uničili ugled Domovinske fronte Bolgari}«. Upajo, da bodo na ta način izzvali tujo intervencijo, To delajo »to, ker ne morejo računati na podporo bolgarskega naroda. Toda pod kakršnokoli masko bi »krili svoj obraz, naš narod dobro pozna njihov volčji značaj. Ne bodo mogli prevariti našega borbenega delavstva, naših kmetov, na-čih delavnih riojev*. Portugalska i« vedno na stari poti Pariz, 34. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga Iz Pariza poroča* da Je posebno sedišče v Lisborn 13. t. m. izreklo eodbp proti delavcem, bi so na dan proslav* zavezniške zmage manifestirali ra Sovjetsko zvezo. Kot Je znano, po ukazu portugalskih oblasti na dan proslave v povorki niso smeh nositi sovjetska zastave to transparente z demokrat. skl mi besedami. Delavci so izzivali na ta način, da so gotove skupi-n* nosile drogove brez zastav, transparente brez napisov ta oik^rjo brez sltlc. Posebno sodlSfe J« obsodilo vse delavce na zapor. Portugalski tlak je objavil ta Obsodbo. Proti Francu New York, 24. — Tass. NaS dopisnik iz Meksike sporoča, da je predsednik Delavske koofeder&cti j« romanskih držav v Ameriki Lombardo Toledo pozval vse organizacije Amerikancev romanskega porekla, da v romanskih republikah Amerike otvorijo kampanjo radi tekoj&nje prekinitve odnošajev s Frankovo Španijo. Predsednik «-merlškega odbora Družtva ra borbo za svobodo Španije škof Hartman poziva v svojem pismu na Trumana, da bi prekinil odnožaj* s Francom. Iste zahtevo postavljajo Zvera mornarjev to druge sindikalne organizacije. Sladkor za Jugoslavijo Trat, 23. — Danss popoMas Ja prispela v tešešta> luJeo ladja UNRRA-e »M Roberte* z 8400 tona* juti stedkoed* m Jugoslavijo* PRIMORSKI DNJiiVNIK — 2 — 25. avgusta. iaR>. Slovenske kmetliske šole V dobi fašizma ni bilo v Sloven-1 mote, spadajoče v te lem eti jake pa-1 vati, taico da ae bo moji o vse pro-skem Primorju nobene kmetijske _ noge. Poleg te ja ae bo polagala Se 1 s Ilce temu primerno razmestiti, šote, niti strokovnega tečaja, kjer posebna pa/n Ja na strokovno ra- j Prosilci, ki se zanimajo za otro- bi se poučevalo v materinem jezi- ^ cunstvo (sadjarske, vinarske, živi-1 ke, ki zgoraj niso otmenjčne, pred- ku. Iz mržnje do teh zatiralcev se naša kmečka mladina nd hotela u-deležavati teh tečajev in s tem tudi ni prispevala k povečanju kmetijskih šol, v katerih je bil pouk v italijanščini. Namen, katerega so imeli fašisti, je bil onemogočiti Pni. morskim Slovencem pot do strokovne izobrazbe. V tem so tudi uspeli. Dane« smo ekoro brc* vsakega mladega, strokovno izvežba-r.tga kadra. Naše kmetijstvo je zaostalo za kmetijstvom napredi n ih drža/v. Postalo J* zato nerentabilno fn Slo rakovo pot. Naša svoboda, ki naša nova država, priborjeni ■ velikimi žrtvami, p« nam prinašata vedno nove sadove. Tako Je tudi na polju kmetijske izobrazbe. Odsek za kmetijstvo pri Poverjeništvu PNOO za Sloveni, eko ‘Primorje bo priredil na #.e obstoječih kmetijskih šotah tečaja« V "Tolminu — živtaonejako-mlekar. ski in v Skocijanu pri Kopru — sudjars kovinarski tečaj. Oba tečaja bosta pričela s 1. oktobrom 1045 ta bosta trajala pet mesecev. Posvečena bosta specialnem« pour k« reje In proizvodnja kmetijskih produktov. Obsegala bosta vse prat nore jeke in mlekarske kalkulacije).! vsem za vrtnatrstvo (izvežband vrt- S teoretičnim poukom bodo združena praktične vaje z ogledi. narji, naj v svoji prošnji to poudarijo, ker bo tem dana možnost X* tega jasno sledi, da imata to- za sprejem v vrtnarski tečaj, ki bo čaja namen izobraziti, v znanju iz- j v istem času v Št. Juriju ob južni popoln iti in v praksi vzgojiti nov i železnici. delovni kader, ki bo prevzel kmetijsko — pospeševalno službo pri KNOO ter kmetijsko proizvodnjo Prosilci za oba zgoraj navedena tečaja o*, šole naj skušajo dobiti podporo pri domačih organizacijah. na javnih In privatnih posestvih, zlasti ker e praktičnim delom ne V tečaju se bodo sprejemali spo- bomo mogli kriti vseh stroškov. sobni mladeniči, ki že dalj« časa det iajo v omenjenih panogah, in predvsem absolventi kmetijskih .šol, ki imajo posebno veselje do ene ali druge omenjenih strok. Vsi, ki se zanimajo za zgoraj o-m en J ena tečaja, morajo najkasneje do 10. septembra 1.1. vložiti prošnjo za sprejem na Odsek za kmetijstvo prt Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini s sledečimi podatki: ime in priimek, kraj in datum rojstva, poklic starišev, velikost posestva v ha, dosedanje Sole in praksa, s kakšnim namenon bi rad obiskoval tečaj. Po možnosti naj prllože tudi dokumente. Zahtevamo verodostojne podpise in priporočila KNOO. V prošnji je potrebno točno označiti, kateri tečaj reflektira jo obisko- Ako ne morejo prispevati v dena- Iz tržaškega življenja Rad'bi se naučil slovenski Včeraj je prišel v nase urade mali tržaiki Italijanski pionirček Marin Vittorio. Vljudno nas Je vprašal po c Mladi svobodi*. Sli smo mu takoj na roko in mu prinesli najnovejšo vNe zna slovenski, toda pogledal je tiskovino in dejal: »Jaz bi rad imel drugo, ker moji sošolci v slovenski soli imaju drugačno*. Razumeli smo, da hoče starejso številko. Prinesli smo mu jo, s čemer smo mu ugodili. Zanimali smo se, kako to, da hodi v slovensko šolo, ali so njegovi stariši Slovenci ali Italijani? Od- Od Triglava do Jadrana M pod zemljo SIM) SC borili za svobodo slovenske zemlje Izzivanje reakcije Med ljudskimi demonstracijami i VOLČE V Volčah so pionirji In mladina, je pridrvel v vas Volče v smeri od! s« ni mogla udeležiti demonotra- rju, naj prispevajo vsaj v natura- govoril je: »Moji starli so ital jan lijah. Tečajniki, ki bodo apreje« na sadjarsko-vinarski tečaj v S koci ja- ške narodnosti, toda rad bi se naučil slovenskega jezika, ker mi ugaja in ker ga hočem znati. Zato sem nu pri Kopru, kjer bo obstojal in- j 3g .prostovoljno vpisal v slovensko tarnat, bodo morali imeti svoje parilo. Na tolminski šoli, kjer pa za enkrat ne bo internata, si bodo morali preskrbeti svoja stanovanja. S prijavami .naj pohitijo in naj ne čakajo. K prošnji je priložiti domovnico, K prošnji je priložiti domovnico, zadnje šolsko izpričavalo ter potrdilo'Okrajnega odbora o ponašanju za časa vojne ter obvezo, da bo kril šolo, kjer so me prijazno in z največjim zanimanjem sprejeli*. ProSnje za ponovni sprejem v sluibo Spodaj imenovane osebe so zaprosile Komisijo za čiščenje, da bi bile ponovno sprejeta na delo: Fabbri Luigi, občinski urad, Car-nielutti Giovanni, občinski urad, Oarciotti Luigi, občinski urad, Bal- Kobarida avtomobil zavezniške policije, iz katerega so na vasi razmetavali letake s sledečimi parolami: Živel kralj Peter, dol s Titom bi njegovimi pristaši. Nato je avto obrnil in odbrzel nazaj v smeri proti Kobaridu. Med provokatorji, ki so hoteli našo demonstracijo s proti demonstracijo sabotirati j« bil tudi fašistični funkcionar Kračina Avgust trgovec in gostilničar iz Podjbele, kateri je u-daril neko našo tovarišico, da je padla po tleh, ji iztrgal iz rok našo zastavo in jo raztrgal. Fašistične protidemonstrante so naši razpodili izpred zavezniškega bloka. predpisani del prehranjevalnih stro- I '50 Gresle, občinski urad, Facchin Giovanni,- občinski urad, Rossini škov. Plačilo teh znaša 1.300 lir me- j sečno, kar lahko krijejo s pridelki, ; .w.\v.v.vw.sv.v.*.v.v.v. j Ustan o vitev slovanska ga pro svatnaga društva v Rojanu Dvorana bivšega. Rtetoatorja v Rojanu Je bila natrpano polna, ko je tovariš Vatovec v sredo ob 20. uri otvoriil ustanovni občni »bor slovenskega Prosvetnega društva. Nato je procesor Ferlani te centralnega italijanskega Kulturnega društva pozdravil Zborovalce v Imenu -istega, poudaril ftaiijan*k6-»Io-vensko bratstvo ter želel mnogo sreče zborovalcem to novo ustanavljajočemu se društvu. Tov. Pahor Roman Iz centralna Prosvetne pod-zveze je v svo-jem, pozdravnem nagovoru poudarjal, dasi Je to prosvetno društvo eno zadnjih, ki se ustanavlja, bo čisto gotovo lema-hi 'eno prvih, kd ho prednjačilo vsem drugim po delavnosti in uspehih, kar kaže že obilna udeležba, kakršne dosedaj še ni videl na o-3 tal’ h dbčniih zborih novo ustanavljajočih se prosvetnih društev. Tov. Fischer je podal pregled delovanja slovenskih društev v Rojanu, Posebno je prikazal delovanje mladinskega društva »Zarja.*, ki je izšlo iz mladinskega gibanja V Trstu, katero je vzgojilo znan« kulturnike in borce, kakor sta dobro znana bazoviška, Bidovec Miloš ta Marušič. Pozval je, da dboravaAei počastijo te mučenike z enominutnim motkom. Po počastitvi je nadaljeval in Jedrnato orisal nalog* novega društva. Nsto so bfle volitve v odbor, v nadhorništvo In reaaodtšč®. Navda voljeni predsednik, tov. Buton Zmago, je potoval vse člane novega društva k sodelovanju. Tov. Pahor Je nato že enkrat nagovoril zboroval-oe, nato je bil oibčnl zbor »sključen. Zborovalci so se navdušeno vračati na svoje domova. Zadovoljstvo tržaških delavcev v Dalmaciji Okoli 700 tržaških delavoev je do sedaj odpotovalo v Dalmacijo, kjer vršijo razna dela pri obnovitvi luk in ladjedelnic. Stanj« teh delavoev je zadovoljivo, kar nam priča izjava tov. DAmbrozia Giordana, ki se je te dni vrnil v Trst v Trst in tam ostati. Ce dobim v Giordano, I.N.P.S., De Mattia Ura-, berto, lat. Riuniti Assistenza, Cri-i smani Camillo,, Ist. Asa. Malattla i Lav., De Privitellio Luigi, Cassa | Circ. Malattia, j Prošnjo z imeni obljavljamo na podlagi določil Xm. sekcije sploš-| nega ukaza, št. 7, z dne 11. julija I 1945, ki ga je izdala ZVU. * i ; Kdor hoče protestirati proti; Koloni za svojo pravice V ponedeljek, dne 20. t. m., so na seji odbora zveze bridkih kolonov soglasno potrdili zahteve vseh kolonov, da se uveljavi zakon, ki ga Je Izdala nasa ljudska oblast lansko leto. Glavno jedro zakona Je, da se pridelki razdelijo: 75% kolonu, 25% lastniku in gospodarju, če ni sodeloval z okupatorjem. V o-bratnem slučaju gospodar ne dobi ničesar. Sklenili so še, da se mora kolon pogajati z gospodarjem ea-mo preko odbora, ki bo dal gospodarju vsa pojasnila. Na dosedanjih konferencah kolonov iz vzhodnih in zapadnih Brd se je pokazala popolna zrelost kolonov, ki so danes pristopili v zvezo kolonov. oij v Kobaridu, izvedli demonstracijo doma v Volčan. Zavezniški vojaki so poskusili razgnati demonstrante, a zaman. Mladina in pionirji so šli nato v povorki z našimi zastavami naproti demonstrantom, ki so se vračali iz Kobarida. Srečali so se na ceeti Volar je-Volče, ter nato odžli v vas Volče, kjer ao demonstrirali še pozno zvečer, »ahtevajoč našo narodno oblast in prepevajoč partizanske borbene peemi. DOLENJE V naši vasi je zavezniška vojaška oblast hotela vzpostaviti stari sistem fašistične občin« in postavila za predsednika — nekdanjega fašista Sviligoja. Zaradi tega se je zbralo dne 20. in 21. t. m. na stotine ljudi is zapadnih Brd, ki so demonstrirali in zahtevali odstranitev fašističnega predsednika in priznanje ivzoljene ljudske oblasti. Osem borcev j« strumno pozdravilo. Izginili so v noč. Se jim Je zvenela v ušesih beseda komandanta, ko so prispeli pred Cmo jamo. Grozeče je zevala pred njimi odprtina in s« zgubljala ▼ temi. Železna vrata prav pri vhodu niso delala mnogo težav, močna roka, ne ena, deset, šestnajst, in odprtina Je bila prosta. Predreti moramo skozi Orno jamo v Postojnsko in dalje proti izhodu, kjer se nahaja 12.000 litrov bencina. Nas’a naloga je: Bencin uničiti! »Trdo so odmevale besede vodje, toda borci niso trenili. Molče so se spuščali v globino. »Stoj, druga zaprska!*, je lopnil vodja, ko so zrasla pred njim grozeča in kljubovalna železna vrata. Toda mišice borcev so se napele, zapreka je padla. Desetina se Je pomikala naprej. Fantje so se »epetaje menili: Tretja zapreka! Najtežja. Rov je Pred ljudskim besom je postavljeni j bil zazidan. Puškina kopita so pri- tajno zapela. Kmalu je bila izgrebena ozka luknja, tako da se je borec teh treh mesecih stanovanje, mi j prošnji za ponovni sprejem na de-pozdravi Trst za vedno, ker bom poklical k sebi tudi svojo družino,, pismeno, --------------- —...,—,— ... , „„ , i , „ _ , 1 sedaj so zbrali 300 kg. starega že- da bomo skupaj uživali sadove na- j ne, na urad Komisije, Trst, via, kosti 10 šega dela. Tukaj imamo vse pra- j Nizza, št. 16. (Justlčna Palača), v I kg_ gtekla ^ g,^klen]c in‘ Večjo’ko-vice kot ostali Jugoslovani. Sedaj,' sedmih dneh od dne objave tega ; jj^jno drugega materiala. po ženo in otrok«. Tov. D Ambrož, ' i?0 smo izmenjali kune v nove ju-1 akta. nam Je Izjavil, da vsakdo, ki ima ; gosiovanske dinarje, se nam je po- i voljo do dela, živi dobro in lahko j lo..aj izboI^al_ Prl nas veija ge ; pošteno oskrbuje svojo družino. Delavci v Splitu delajo po 9 ur na dan, od katerih gre ena za obnovo države. Plača na uro znaša od 14 do 18 din tako, da dobijo mesečno v italijanskih lirah ca 14.000 Ur. življenjski pogoji so odlični. Z eno uro dela si zasluži hrano za va» dan. Vsak delavec, ko pride prvič na delo, dobi brezplačno delavsko obleko in par čevljev. Tisti dalavel, ki bodo podpisali pogodbo i« »a nadaljnja 4 mesece, bodo dobili civilno obleko in potrebno perilo. Dobili smo v roke tudi pismo delavca Opara Attilia iz Trsta, ki pl»e svojemu tovarišu Fragiacomu; »Mislim, da ml bo težko vrniti se Elnolni MM za poljedelce Dne 14. t. m. zvečer se je v Tolminu vršil miting, ki ga je priredila igralska skupina VII. Korpusa. Na predstavo se je zbralo okrog 500 ljudi iss mesta in bližnjih vasi. Politični govor je imel tov. Savo, član O kr. OOF, Med drugim je podčrtal važnost kongresa ASIZ-a, ki »e je pred časom vršil v Trstu. Povda-ril je da moramo utrditi bratstvo in edinstvo med italijanskim in slovenskim narodom in osvojiti program unije. Govoru »o sledile peemi, j igre in šaljivi prizori. Nabranih je . Akcija še ni končana. Pionirčki j hil° prec^ prostovoljnih prispev-• še vedno nabirajo. Z veliko skrb-] kov- SPODNJA BRANICA Zbiranje starega materiala Takoj, ko so pionirčki Spodnje lo, mora prijaviti svoje pripombe i Branice zvedeli za nabiralno ak-verodcdstojro podpisa- j c*> odpadkov, so odšli na delo. Do predsednik strahopetno zbsžal. Tako Je prebivalstvo, slovensko In italijansko, odločno branilo svoje pravice z geslom: Borba, dokler ne izgine zadnji fašist iz zemlje! TOLMIN nato j nostjo poberejo vsak košček in ga i ,slo, 'kdor ne dela, naj ne je», tisti j w p0,jedeUsi> mali ln srednji I od ne še jo v skladišče, i ki pa dela ma tukiat na an : kmetovalci, vrtnarji, cvetličarji, ko- ŠKRBINA ! Zivinš brez vsakihMoni, najemniki in poljedelski de- zadostne hrane! 2ivin% skrbi za družino. Začasno stanuj«- ki H nifjo pr;javili v E- aio v lesenih barakah in pričakujemo boljše.. Nasa bodočnost nam | je zajamčena. Za fašiste je boljše j trebna pojasnila, da ostanejo pri Vas. Pozdravi vse j moj« tovariše in jim roci, da tukaj j delamo 9 ur na obnovo države — za nas, Prisrčno te pozdravljam iz Splita.* Tako stanje je mogoče edino v državi, kjer je živa demokracija in kjer bratstvo in enakost ne ostaja le pri besedah! Preteklo nedeljo so imele mla-! „ dinke iz Škrbine svoj redni se- Dne 15. t. m. se nam je predstavila Igralska skupina te Cerknice, j Povabila Jih je naša mladina. Ljude stvu se je predstavila z igro «Raztr-ki Je zelo dobro uspela. notni slndakat, naj se takoj javijo . gtanek. Govorile so o delu, o nalo-1 N*v®uSe°(J* vaščanov je bilo tako v via Zonta 2, I, kjer dobijo P°- Primorci - Attlee-ju Ob zmagi laburistične stranke v Angljl je ljudstvo Slovenskega Primorja poslalo do sedaj okoli 80 brzojavk s približno 10,000 podpisi ministrskemu predsedniku Attlee-ju. Novemu angleškemu predsedniku ata izrazili svoje čestitke tudi dv« družini, katerih člani-akti-vlstl so bili ustreljeni od Nemcev. Ljudstvo J« v svojih brzojavkah te-ražalo svoje upanje, da se bo angleška politika namerila na novo pot, ki naj M tudi »a primorsko ljudstvo imela več razumevanja. Posebno se je poudarjala ielja za vzpostavitev ljudskih sodišč, narodne zascits in ljudskega Šolstva. Skoraj vse brzojavke govore o ljudskih željah o preganjanju antifašistov in puščanju na svobodo ali celo pr oteži mn ju fašisti&ith elementov. Primorsko ljudstvo, ki se Je z zavezniki borilo kot zaveznik, ima pravico do uživanja vseh pridobitev narodno osvobodilne borb«. Ravno tako ima pravico do oblasti, -ki si Jih Je samo lsvoltlo in si v borbi ustvarilo pogoje »a svobodno ie-ražanje svojih želj na tajnih volitvah. Livškl kulturniki in domača reakcija Ustanovljeni občni zbor dan, ono uro , Kulturnega društva naškorklji torej vs« skupaj I 3 V nedeljo, 26 t. m., se bodo sestali ob poldesetih dopoldne v društvenih prostorih v Vicolo del-1'Ospedal« Militare, štev. 2, vsi katerim je kulturni povzdlg ljustva pri srou. Posebno so vabljeni meščani ki stanujejo v okolišu ljudskega vrta, da se ob tej priliki se stanejo z vrlimi SkorkljancI, ki sr gah, o učenju in kako 'bodo v|wlfko- 80 >ih *premlja,i ob pri' kratkem priredile kulturno prlre-! bedu in odhodru z godtbo. Skupno ditev, Tedaj je predlagala tov. sekre-' tarkai »Tovarišice, kaj mislite, kako bj bilo, če bi do nedelje na- ■ pravile piškote in nabral« nekaj 1 sadja za naše ranjence v Gorici v j bolnici Sv. Justa in jim nesle obenem pozdrave vs« mladine.* Predlog je bil takoj sprejet z velikim navdušenjem, prijavile so se prostovoljke. in se zanimal« med seboj . ] vse potrebno. Tako bo mladina iz Škrbine še so vzklikali maršalu Titu. za borcem po trebuhu splazil dalje. Tedaj so se odprle pred njihovimi očmi prelesti Postojnske jam*. Toda za njih ni bilo časa. V koloni so stopali preko ovinkov, nad strmimi prepadi, ob visokih, kipečih stebrih, vse dalje in dalje do cilja. Se ovinek in bili so na cilju. Globoko spodaj je klokotala Pivka. »Tlflna! Sezujte čevlj«, pet m*" trov razdalje in za menoj!*, je komandiral vodja. Borci so ga molče ubogali. Tiho so »e plazili proti sodom, vsak je tiščal v roki nekaj angleških svinčnikov za vžiganje. Za ovinkom je korakala ~ švabsk* straža. Prvi j« že prišel do soda. Nežno ga Je potipal, pogladil in čutil samozadovoljnost, saj je prižel do & lja. Navrtal je sod. Isto so storiB ostali. Toda taka gora sodov je bila * osmorlco preveč, delo nikakor n' Ho od orok. Zgrabili so za kramp« in kar t njimi odpirali sode, da je tekel b®n' cin po tleh. V odprte sode so vrgli angleške svinčnike, tempirane n« dvajset minut. »Halt!*, Je zagrmelo po j«®1. Strel je počil. Partizani so odgovorili, mitraljezec se je vrgel na t'* in »Šarc* je zapel, V tgm je nekdo vrgel gorečo krpo, namočeno v be®’ oinu in obteženo s kamnom rt**1 benoinskg sode razliti bencin. Silovita eksplozija in mogoč*® plamen je prisilil borce k umik®' Sod za sodom Je eksplodiral in ** len plamen j» objel »Veliki dom* Orni dim se ja valil in zavil v *vo-Jo skrivnost partizane, ki so *® v redu umikali nazaj v svobodo, ■* zrak. Po d ve urni hoji po temi *° pet zagledali sončni dan. Iz prsi j® je planil vzdih olajšanja in *®^°' voljstva dovršene naloge. Naiolcevanle reakcije in resnica Slovenskim srednješolcem v Gorici Slovenski dijaki tz Gorice (mesta), ki se nameravajo vpisati na slovenske srednje šole, ki se bodo odprle meseca oktobra v Gorici, naj se zglasijo najkasneje do 1. septembra na Travniku štev. 20-1. si z marljivostjo in požrtvovalno- j ®hkrat pokazala svojo ljubezen do stjo uredili lepe društvene prostoi-e. ■ k* 80 za našo osvo- Po končnem izgonu fašističnih osvajalcev, ki so vodili v našem Slovenskem Primorju kulturno, jezikovno ln gospodarsko raznarodovalno politiko, »e nam nudijo večje možnosti za udejstvovanje na kul-turno-političnem polju. Danes obnavljamo naša kulturna proovetna društva, ki so nam jih pred dobrima dvema desetletjema italijansko fašistične oblasti ukinile ln razpustile. Tudi pri nas na Livku, kjer danes ponosno vihra naša trobojka s peterokrako zvezdo, emo na pobudo krajevnih prosvetnih referentov tn A.Z.E.-e, spet obnovili izobraževalno društvo, katerega po-četnik in duAi je bil pokojni Kurat Pavel-Ilovčan, ki ga drži ljudstvo vsled njegovih vsestranskih zaslug za narod v dobrem spominu. V obnovljeno društvo se je priglasilo 179 Članov po večini bivših članov razpuščenega društva, in mladine. Za vstop v društvo so bili vabljeni vsi. Kulturno društvo so zborovalci krstili »Izobraževalno društvo Planinka*. Ustanovljena sta bila dva odseka in sicer pevski in dramski. V kratkem bo osnovan še odsek za fizkulturo, ki ima v programu ponovno organizirati »mučenje, saj so Livčanje splošno znani kot najboljši smučarji na Goriškem. Ob isti orlliki moramo ostro kritizirati nekatere članic« Marijine družbe rad! njihovega motenja skupščine z raznimi neutemeljenimi izjavami. Oudimo se tudi gospodu Župniku Kraglju, ki je že pred letom dni takole govoril: »Danes ne moremo javno nastopati s sliko tov. Tita in zastavo s peterokrako zvezdo. Vi partizani to lahko delate, danes pridete, jutri greste, mi pa ostanemo in smo izpostavljeni terorju okupatorja. Ko pa bodo enkrat dane možnosti za to, bomo to tudi mi storili!* Zvečer bo na društvenem vrtu lepa kulturna prireditev, pri kateri sodeluje mladi, nadebudni pevski zbor iz Skorklje. Pričetek prireditve bo ob 17.30 uri. Danes v svobodi, ko so res dani vsi pogoji, se g, župnik izmika vabilu za skupno sodelovanje ter obnovo na kulturnem polju in predlaga, da se ustanovi nekakšno ne-zavisno svobodno katoliško društvo, — brez pritiska kake politične organizacije —, kot se j« sam izrazil. To mu seveda ni uspelo, ker nato kulturno delo n« zavisi od nikogar drugega, kot od nas samih. Zato je skupno s članicami Marijine družbe zapustil dvorano, kjer se Je vršila skupščina. Zunaj je prešerno zavriskal rekoč: «Le korajžno dekleta!* Nas to no moti! Celo koristi nam, ker »poznavamo tako tiste, ki hočejo delati z ljudstvom. Novo ustanovljenemu društvu »Planinka* pa želimo obilno uspeha. V« bilo V nedeljo, 26 t. m. ob 10. uri dopoldne J« sestanek vseh kmetovalcev III. sektorja v dvorani, Via Ca-prin 7. Vabimo vse srednje In male posestnike (kmete), vrtnarje, kolone, cvetličarje, najemnik« in poljedeljske delavce, da se polnoštevilno udeleže tega sestanka. Izvoljen bo odbor »a Enotni sindakat kmetov III sektorja in razpravljali bomo o važnih problemih našega kmeta. Vsem Kulturnim krožkom ln tovarniškim komitetom Julijske Krajine Vsi tovariši s« vabijo da organizirajo konference, plese, deželne preridttve za «11 Lavonatora* od sobote 25. t. m. do vključno 8. septembra. Za pojasnila in dajatve v prid lista, naj se obračajo vsaki večer na krožek R. Rinaldi, via Caprin 7, I, nadstropje, Trat. Film »Barikade" V domu pristaniških delavoev se boditev, PROSEK -KONTO VRI-J V nedeljo, 26 t m., ob 18 url bodo imeli pionirčki šole Proeek-Kontovelj svoj tretji miting z boga- tim sporedom. Vabimo ljudstvo, da se v čim večjem številu zbere v Prosvetni dvorani na Kontovelju, kjer bo i-m«lo priliko videti naš« najmlajše deklamatorje, pevce in igralce. Igrala bo tudi godba Prostovoljni prispevki za šolo bodo hvaležno sprejeti. Poizvedba Izgubila se je Trebeč Viktorija iz Skopega, roj. 5.3.1907. v Skopem. Od doma se je oddaljila 25.7.1945. in od takrat se ne ve nič o njej. Zadnjič »o Jo videli v Avberu in Ponikvah, to J« 3 dni po odhodu. Tukaj se jo izrazila, da gre proti Gorici. Postave je srednje, lase ima dolge črne, ■ seboj je vzela več obleke. Bila j« brez vsakih dokumentov ali izkaznic. Ce jo je kdo videl, »e naproša, da sporoči družini Trebeč, Skopo št. 2. V slučaju, da bi se dobilo tovarišico mrtva, se lahko ugotovi njena istovetnost po brazgotini [ na trebuhu, ki izvira od operacije. Reakcija si na vso moč prizadeva, da bi prikazala stanje onstran «modrg črte* nevzdržno za italijansko manjšino. Z dneva v dan širi e svojimi li»ti in z ustno propagando najgorostasnejče laži o nacionalnem, gospodarskem in kulturi nem Zatiranju italijanskega življa od strani »Titovega totalitarnega režima*. Koliko govora je bilo o deportacijah Italijanov, o koncentracijskih taboriščih v Jugoslaviji itd.! Jasni dokazi so postavili na laž vse te trditve in so tako zaprli usta vsem tistim, ki so jih širili. Vendar reakcijonarji vseeno ne odnehajo. Kadar jim spodleti na enem polju, začenjajo drugod. Sedaj zaganjajo krik in vik, da jugoslovanske oblasti ne bodo dovolile otvoritve italijanske gimnazije v Kopru in menda tudi drugod, da bodo duhovniki morali zapreti dijaško semenišče itd. Bolj lažnjivih novic »i reakcija ni mogla izmisliti. S temi svojimi novicami poskuša razburjati ljudstvo, ki se je že vživelo v razme- avoj* re tn to mirno zanima »a dalo. Resnici na ljubo moramo »apl*; M, da to v Kopru Ijudsko-šol**1 pouk ni prekinil. Prav tako se ni niti prekinil pouk na gimna*1' jab, ko je osvobodila Koper J®?0 slovanska armada. Pred nekaj ni so se vršili brez vsakih mot0®l izpiti na gimnaziji. Oni dijaki, ki ^ niso dokončali v letošnjem I*4" gimnazije, so »e vpisali v šolo * bodoče šolsko leto. Prav tako je neosnovana trdita tudi o dijaškem semenišču, k* ** pričelo meseca oktobra s redflitt poukom. Duhovniki imajo eedaj ®* moteno svoje duhovne vaje. Sedaj, v času počitnic, »e ml«® na po končanih izpitih brez »trs®® za svoje bodoie šolsko leto, za®* va, da je veselje. V izložbah trg® vin v Kopru lahko vidimo v®8 dan vsakovrstna vabila kulturo1®1 prireditvam, mitingom ln plešo®1' Tako Je torej »tanje onstran «<® Smrt vzorne aktivistke Miting v Nabrežini V počastitev sv. Roka, patrona nabrežlnske fare, je bila preteklo nedeljo v župni cerkvi slovesna sv. maša, procesija, nato pa miting. Na mitingu je nastopilo tudi na-brežinsko prosvetno društvo. Ti-sočglava množica gledalcev je bila zlasti presenečena od dobrega nastopa mladine. Miting »e je pri-i č«l s koračnico godbe na pihala ' pod vodstvo Pertota. Sledil Je po-■ litični referat tov. Grmeka, ki je govoril o vsej naši dosedanji borbi za dosego ljudskih pravic ln poudaril neuklonljivo voljo Primorskega ljudstva, ki sedaj bolj kot kdajkoli prej zahteva svoje svete bo danes od 18. do 20. in jutri od | pravice. Za referatom Je nastopil 16. do 20. predvajal sovjetski film I mešani pevski zbor prosvetnega «Barikade» (Maksimov povratek), ki prikazuje epizode iz dni pred rusko revolucijo v juliju 1914, v Petrogradu. društva, ki je pod vodstvom tov. Lofearja zapel himno «Naprej» ter »Pozdrav*. Nadalje je nastopil de-klamator Dlonlrček Logar, za njim naši najmlajši harmonikarji ter tovarišica Anica z deklamacijo. Zelo dobro »e je tudi izkazal dramat-»kl odsek enodejanko «Mati», ter pevski zbor ZNS, ki Jg pod vodstvom tov. Vojka »apel šest narodnih. Končno se je zopet predstavil dramatski odsek z italijanskim Ceechelinovim »kečom »Incontro a tre*. Poleg naše hrabre vojske, političnih predstavnikov in ljudstva. Je bil med prisotnimi tudi ameriški zvezni oflcr Blatnk, ki Je bil s prireditvijo zelo zadovoljen. Miting v Gropadi V nedeljo ob 16. url bo v Gropadi miting, ki ga priredita Prosvetno društvo »Slovanska etra”** ln ZMS. Udeležili sg ga bodo tudi pevski zbori iz bližnjih vaei. Prireditvi sledi prosta zabava. Po kratki in mučni bolezni je nenadoma umrla v soboto, dne 18. t, m„ tovarišica Adela Živec. V ponedeljek 20. t. m, emo jo s premlb 11 k večnemu počitku. Gospod župnik Kjuder iz Tomaja je opravil cerkveni obred, v imenu vseh mladenk pa ee ji poslovila z ganljivimt besedami od naše Adele tov. Cveta. Nato je še spregovoril tov. Ivo, Ljudetvu in mladini, Zbrani v zelo velikem Številu, je predočtll požrtvovalno delo drage pokojnice v težki štiriletni borbi, v kateri ee j« udejstvovala kot hrabra kurirka, tajnica mladine v domači vasi, ter kot okrajna članica komi to ta SKOJ-«, Bila je vzor vseh kraAklh mladenk ta so jo kot tako tudi vsi pognali in cenili. Bila je polna go* reče ljubezni do svoje ožje domovine Primorske ta demokratične Jugoslavije. Boril« sle je skupno s svojimi starši ln z bratom-parte zanom »a boljšo bodočnost ta dobrobit svoje zemlje. te* v resnici. Ljudstvo ln vojsk* * v najboljših odnošajlh, kar potfi® J« razgibano življenje ln aado*«1' »tvo prebivalstva, .V.V^NVAVV.V.VV.'.’'' TRŽAŠKI RADIO Spored za soboto, 25 Nikolaj Ostrovski'! 11 Kako se je kalilo jeklo (Roman) Med čiščenjem ventilatorja, črpanjem vode v kotel in razpihovanjem peči je premišljeval. — Kaj neki se »daj godi v vili Leščiuski^i? — Sele pozno, okrog enajste, j« prišel k Pavki 2uhrej, ga pozval na dvoriš in ga skoraj neslišno vpra- —• Zakaj ste imeli danes pri vas preiskavo? — Pavka j* preplašeno »drhteli — Kakšno preiskavo? — 2uhraj je pomolčal ta dodal; — Slabo stojijo stvari, Ti ne vel kaj so pri vas iskali? Pavka je dobro vedel, kaj so i-»kall, toda Zuhraju to ni upal priznati o kraji revolverja. Ves iresoč se od razburjenja J* vprašal: — So Artema »april? — Nikogar niso »aprtl, k vse hišo premetali. — Po teh besedah mu Je bilo nekoliko lažje, toda r izbur .nost ga tli minila. Nekaj minut sta oba molčala in mislila svoje. Eden od njiju Je vedel za vzrok preiskave in se je bal za posledice, drugi ni vedel ta je bil zato previden. »Vrag naj jih pogrunta, morda »o izvohali kaj o meni? Artem o meni ne ve ničesar, toda zakaj so vršili preiskavo ravno prt njem? Previdnejši bo treh« biti*, je menil Zuhraj. Molče »ta »e ra»šla vsak za svojim poslom. Prt Leščlnskih Je bilo veliko razburjenje. Ko je lajtnant opazil da manjka revolver. Je poklical k sebi služabnika. Ko Je od njega zvedel, da 1« revolver ukraden, je, čeprav drugače korekten in zadržan, s vso silovitostjo oklofutal sluiabnika po obrazu. Ta se je od udarita zamajal ln obstal končno pred njim mirno mežikajoč z očmi ln v.svesii sl krivde ponižno pričakoval to, kar se bo zgodilo. Advokat sam, ki ga j« oficir pozval k sebi, se Je opravičeval, da se je ravno v njegovi hiši dogodila taka neprijetnost. Prisoten je bil tudi Viktor Le-ščinski, ki je očetu povedal svojd mnenje, da bi mogli revolver ukrasti sosedje in verjetno celo baraba Pavl« Kor^agin. Oče je sinovo mišljenj« takoj razložil lajtnantu ln ta je odredil pri njih takojšnjo preiskavo, Preiskava ni dala nikakih uspehov. Ta slučaj j« Pavko prepričal, da se včasih lahko tudi še tako predrzni podvigll srečno končajo. III. Tonja je stala ob odprtem oknu. Ogledovala Je dragi vrt, visoke vitke jablane, ki so ga obkrožale in na lahno podrhtaval« v lahnem vetru. Skoraj verjeti ni hotela, da še oelo leto ni videla svojega rodnega mesta. Zdelo se Ji je, da je šele včeraj zapustila vse te od mladosti poznane kraj« ln se vrnila še danes s jutranjim vlakom. Prav nič »e tukaj ni spremenilo: Isti so, enakomerno obrezan« vrste malinovega grmičja, Iste geometrij' sko urejene stezice, zasejane s tako ugajalo. Vse v vrtu je snažno ln urejeno. Povsod se opaža natančna roka Izučenega vrtnarja. Toni je ob teh Čistih, načrtno usekanih stezicah postalo neprijetno. Vzela je v roke začeti roma«, odprla vrata terase in se po stopni-cah »pustila v vrt. Odrinila j« pri-prta vrata in počasi stopala ob črpalk! proti postajnemu nasipu. Preko mostiča J« prišla na cesto, Bila je kakor aleja. Desno je bil ribnik, obraščen z gostim vrbovjem, na levi pa se je pričenjal gozd. Z« se je bila namenila proti ribniku, proti staremu kamnolomu, ko je opazila ob robu ribnika v vodo vrženo udico. Nagnila se Je nad ukrivljeno vrhe, z rokami razgrnila veje in zagledala boeega dečka v hlačah, zavihanih do kolen. Ob njem Je i«. šale zarjevela pločevinasta škatlica s črvi. Dečko je bil tako zaverovan v »voje opravilo, da ni opazil Toninega pogleda. — Kaj loviš ribe? — Pavka se je jezno obrnil. Držeč se za vrbo nagnjeno nad vodo j* visela nepoznana deklica. Oblečena Je bila v btlo mornar- cvetjem, »dan in noč*, ki je mami I sko bluzo s plavim ovratnikom In v svetloslvo kratko suknjo. Kratke zavite nogavice so se čvrstvo oprijemale njenih lepih nog v tem-norumenlh čevljih. Kostanjeve lasje Je Imela spletene v težko kito. Roka,'ki jo držala udice, je zadrhtela In od premaknjenega plovka so ae na gladki vodni gladini pričeli razširjati enakomerni krogi. Glasek od zadaj je razburjeno dopovedoval: — Trga, kaj n« vidite, trga... — Pavka Je popolnoma zmeden vlekel udico. Toda Izvlekel J« le črva, kri se Je zvijal na trnku. «B, pravega vraga bom zdaj ujel ! Le odkod jo je vrag prinesel!* Je pomislil razdraženi Pavka ln da bi prikril svojo nespretnost je znova vrgel udico v vodo, med dva voden* lista, prav tja, kamor bi res bilo treba; trnek bi s« lahko zataknil za kakšno bruno v vodi.* Hitro se je zbral in n« da bi »e ozrl zasikal proti deklici, ki Je sedela nad njim: — Kaj kričite? Vse ribe bost« preplašili. — Od zgoraj ja zaslišal poaaaalhj^r ln porogi j'v glaei »Ribe so že davna pobegnilo vašltn pogledom. Kaj se podnevi lovi? EJ, vi ste ml ribič! —- To j« bilo za Pavko, ki se Je trudil, da bi ostal dostojen, preveč. Dvignil se Je, potegnil kapo globoko na oči, kar je vedno pomenilo da j« jfzen In kolikor mogoče spoštljivo dejal: — Vi gospodična bi se lahko odstranila, kajne? — Tonine oči so se nekoliko zasolzile in zabliskal« v komaj opaznem nasmešku. — Mogoče motim? — V njenem glasu ni bilo ved posmeha, v njem je btlo nekaj prijateljskega, pomirljivega ln Pavka, ki Je bil pripravljen osorno nahruliti to gospodično, ki Je prldla, bog ve od kod, je bil razoroton. — Zakaj? Glejte, de hočete. Bodite že naprej —, je pristal ln pričel spet zreti v plovek. Ta se Je pre-majal skozi povodne liste in skoraj gotovo Je bilo, da »e bo trnek zadrgnil v korenine. Pavka ni smel povleči tmeka. C« se zatakne, ga ne bo« ved it vlekel. A tale vzadaj se ml bo zrn«-lete. Ko bi eaj hotela te oditi, ja razmišljal Pavka. C Se nndalfufet bro jutro; 7.10: čitanje *P°r . v slovenščini; 7.15: poročila v <■ venščini; 7.30: poročila v italH*®, ščlni; 7.45: koledar; 8: poro®’'-B.B.C.; 8.10: glasba »a vrak o1411 8.30: zaključek, 9.58: Otvoritev; 10: glasbeni & termezzo (Videm); 11: orkestra^ glasba (Videm); 11.30: Nelson dy in Janette MaoDonald (Vlde®j’ 12: glasba na harmonium (Vide® 12.30: poročila v slovenščini; 12*“ »Clovok in narava*, predavanj« slovenščini; 13: poročila B'®',« 13.10: poročila v italijanščini; U®,. glasbeni baleti; 14: predavanj« . italijanščini; 14.10: obvestila f9* eem; 14.30: zaključek. 16.58: Otvoritev; 18: poročil* -' Vidma; 16.15: športna poročila K dem); 17: ainfoničnl koncert 1 P*‘ Kolesarska dirka Iz Trsta v Varno Trst, 24. V nedeljo ob 9.30 minut bo startalo okoli 50 kolesarskih tekmovalcev ta via Fablo Severo na progi Trst-Vama. Tekmovanja »e bodo udeležili bolgarski, makedonski, srbski, hrvatskl, slovenski in tržaški kolesarji. Na tekmi bodo zastopani najboljši predstavniki kolesarskega športa, med njimi tudi znan tržaški prvak Oottur. Proga Trst-Varna je dolga 1594 km. Kolesarji bodo dirkali »kozi Ljubljano, Zagreb, Beograd, NIŠ, Sofijo do Varne. Prvi otlj velike tekme boLjubljana, kjer bodo ude-lekenol prispeli v nedeljo popoldne. Kolsarskl odsek pri FOS-u v Ljubljani bo preskrbel, da bo »prelem tekmovalcev dostojen. V častni odbor, ki bo sprejel kolesarje, so bili Izbrani predstavniki najvlžjlh vojaških ta civilnih oblasti In sicer komandant IV. armlj« general-lajtnant Peko Dapčevld, komandant ljubljanskega vojnega področja; major Lokar, komandant mesta Ljubljana; polkovnik Lokovtok, podpredsednik NV8 dr. Marjan Brecelj, minister za trgovino tn preskrbo dr. Vlado Vavpttič, minister za narodno zdravje dr, Ahčin, predsednik MNOO Fran Albreht ln u-pravnik ljubljanske železniške u-prave polkovnik Jože Borštnar. dem); 17.30: orkestrina in r . (Videm); 18: ena »a vas (Vid«®, 13.30: glasba po željah; 19: po> ,roč' la B.B.C.; 19.15: obvestila svoje«®. 19.30: delavska ura; 20: poročil* Italijanščini; 20.15: poročita ▼ venščlni *10' .......... 20.80: prenoe »infontč®^ ga orkestra pod vodstvom dl®1?*.,, ta Edmondo De Vecchl iz g'e 8,. šča »Verdi*. V odmoru predav*"', v italijanščini; 22.30: slušna ca; 28: zadnje vesti v italljanš® Poizvedbe LJUBIH MILAN, roj. 36.6.1®J, ob razpadu Nemčije bil v Pr°g «r Mijnchcna; Ljubič, Javorje 1® * Podgradu. VILHAR MARA, roj. 19.9.191®’ Postojni, odpeljana 1» Čoron** Nemčijo 11.1.1946. (RavensbrU® ■ VILHAR JOSIP, roj. 18.0.1»1OL, Postojni, partizan od 1.8.1944., | lje v Kosovelovi brig. I. bat., VILHAR MAKS, roj. 29.7J«U(i Postojni, Spec. Lavor. '-—o.,. Sardegna, po 8. sept. 1943. it*1 i« ski ujetnik. — Poizveduj« d®) j Vilhar, Postojna, Stri^srjevajlvj LOVTSCBK STANKO, rojen v Kanalu, je bil na Siciliji, % j« bil ujst 1n odpeljan v Al*'® tu se je javil kot prostovolj^ Jugoslovansko armado in bil ( na otoku Visu v oficirski šol'; j, takrat pa ni več glasu o n.1«®'n Je narednlk-vodnlk (»ergent« ® ,, glore). — LoviiJSck Rozina, 135 pri Kanalu._____________ SREČKO BATISTA, rojen f‘c 1929., v Skerblni pri Kortin*1^, peljan v Nemčijo na naslov: f Natzveller 17 b, Post: R°tJ’V aaaa. — Katerlna Batist«, • na 57 pri Komnu. 5l MALI OGLA: MLADE PRAŠIČKE zam«®^ i krmo ali prodam, flkerlj, Tf®L- Izmed Slovencev »o razen tega ^ADENIGA starega P ____ Ibčomo za delo v zalogi, * prevzeli meeta v častnem oerednem predsedstvu z* organizacijo tekme to naslednji tovariši: predsednik NV8 Boris Kidrič, minister za notranje zadeve Zoran Poli«, minister prosvete dr. Ferdo Kozak, predsednik SNOS-a Joeip Vidmar ta javni toilleo DFJ dr. Joto Vilfan. mondo 4. ------ HIŠO V MESTU, redk* P #r- Posredovalci I** prodam. rw«u..iv , Maiffei, Aleardi 2, od 10.-1*-dne. Odgovorni nredn* JOŽE KOREN