XX - 93 - 1999 bila priča tudi parjenju na nasprotnem bregu. Naslednjega dne popoldne je ena izmed odraslih ptic krmila tri mladiče kakih tristo metrov niže v strugi, drugih odraslih pa ni bilo opaziti. Glede na uspešnost prve gnezditve sklepam, da se je samica že spet mudila ob gnezdu. Boris Kozinc, Hraše 1, 4248 Lesce CIKOVT Turdus philomelos SONG THRUSH - On 13th January 1997 at Godovič and on 10th December 1999 at Bled; both invalid Zimski ornitološki atlas (SOVINC 1994) za cikovta ugotavlja, da je pri nas redek zimski gost, saj se cikovti večinoma odselijo že oktobra in novembra. Toda občasno je posamezne osebke videti v notranjosti Slovenije tudi sredi zime. Dne 13. 1. 1997 sem opazil cikovta v Godoviču na plodovih ognjenega trna. Pripravil sem še nekaj jabolk, tako da je na krmišče redno prihajal še teden dni. Bila je huda zima s približno 30 cm snega. Pozornost na cikovtu mi je vzbudila povešena desna perut, saj je očitno šlo za staro ozdravljeno poškodbo. Mojo domnevno, da verjetno zaradi slabše letalne sposobnosti cikovt ni odletel v toplejše kraje, čeprav je na videz deloval povsem normalno, je še potrdilo naslednje opazovanje dne 10. 12. 1997, ko sem cikovta opazoval v središču Bleda: na bogato obloženi jerebiki poleg stavbe GO Bled je v družbi približno desetih kosov zobal jagode. Pozoren pogled mi je po- kazal, da je bila ptica brez desne noge. Peter Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija ACROCEPHALUS PISANA PENICA Sylvia nissoria BARRED WARBLER - 3 pairs bre- eding at Maribor in 1998 Leta 1998 sem večkrat obiskal pobočje opuščenih vinogradov na griču nad Koša- ki, na skrajnem severovzhodnem robu Maribora. Neimenovani grič je visok 387 metrov in meji na Stolni vrh, ki je ves prekrit s sodobnimi vinogradi. Hiše ob vznožju griča nosijo hišne oznake Meljski dol. Terasasta prisojna lega pobočja je poraščena z grmovjem, le vrh na severni strani je pokrit z gozdom. Tu in tam poganja povsem podivjana trta in ovija prevladujoči rdeči dren, pa tudi črni trn, šipek, trdolesko in glog. Skoraj neprehodna združba v pasovih rastočih grmovnic daje življenjski prostor mnogim rjavim penicam, črnoglavkam in rjavim srakoperjem. Dne 20. 5. 1998 so na grmovnem pobočju prepevali in se območno sprele- tavali trije (3) samci pisane penice. Na- vzočnost pisanih penic sem ugotavljal še ves junij, ko so neutrudno nosile hrano svojim mladičem. Pri tem so se značilno ropotajoče svarilno oglašale z dolgim "emrrr ... " Menim, da so gnezdili najmanj trije (3) pari. Po zadnjem gnezdenju leta 1989 nad pobočjem Račjega dvora, ki je kljub protestom DOPPS skoraj v celoti spremenjeno v monokulturo vinske trte, pisana penica v Mariboru znova gnezdi. Toda razveseljiv dogodek ima grenak priokus, kajti tudi na tem pobočju vino- gradniki načrtujejo rigolanje in obnovo vinogradov. Ali bomo pisano in rjavo penico ter rjavega srakoperja izgubili tudi na tej, za grmovne gnezdilke pomembni lokaliteti in bodo namesto varovanja po- stale žrtve političnih denacionalizacijskih sprememb? Res čudno in nerazumno je varstvo narave v tej državi. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 2000 Maribor PLAŠICA Remiz pendulinus PENDULINE TIT - Fram 29th June to 3th July 1998 at Velenj~ (N Slovenia) V času od 29.6. do 3.7.1998 je bilo ob Velenjskem jezeru slišati oglašanje plašice. Gnezdo sicer ni bilo najdeno, vendar je to lahko nova gnezditvena lokaliteta plašice v Sloveniji. ACROCEPHALUS Študenti biologije imamo pač to srečo, da smo večkrat na terenskih vajah, kjer lahko poleg rednih študijskih obveznosti oprezamo tudi za ptiči. Od 29.8. do 3.7.1998 smo se tako zadrževali v Velenju oziroma ob Velenjskem in Škalskem jezeru. Obrežje Velenjskega jezera je sicer neporaslo, z izjemo nekaj trstičevj,a Phragmitetum, le del med Velenjskim in Skalskim jezerom pa je močneje porasel z drevjem, grmičevjem in trstičevjem, kar tvori nekakšno malo mo- čvirje. Pot nas je večkrat peljala mimo močvirnega gozdička, kjer sem opazoval nekaj mlakaric Anas platyrhynchos, zeleno- nogih tukalic Gallinula chloropus, lisk Fulica atra in· močvirskih trstnic Acrocephalus palustris. Poleg tega pa sem imel enkrat priložnost poslušati tudi plašico, ki se je s svojim tankim "psiiiii" oglašala iz vrbovja ob potočku, ki povezuje Škalsko in Velenjsko jezero. Kljub poskusu, da bi na kakšnem drevesu našel plaši čin o viseče gnezdo, mi to ni uspelo. V prihodnje bi bilo temu nemara dobro nameniti več časa in vztraj- nosti, saj je, sodeč po podatkih Ornitolo- škega atlasa, to nova gnezditvena lokaliteta plašice v Sloveniji. A1 Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljubljana ČRNA VRANA Corvus c. corone CARRION CROW - 3 on roost site of C. c. cornix on April 1997 and one in 29th March 1999, both at Godovič (W Slovenia) V bližini Medvedjega Brda nad Godo- vičem sem 29.3.1999 opazoval črno vrano. Tik ob cesti se je sprehajala skupaj z dvema sivima vranama in delovala zelo domače. Ob naslednjih obiskih te lokacije je nisem več opazil, na istem kraju sta bili samo dve sivi vrani, ki v bližini tudi gnezdita. Gornji podatek je drugo opazovanje črne vrane v Godoviču. V drugi polovici aprila leta 1987 so se skupini 20 sivih vran na njihovem prenočišču nekaj dni zapored pridružile tudi tri črne vrane. Sivim vra- nam njihove črne sorodnice očitno niso bile preveč všeč, saj so jih s prenočišča skušale pregnati. Peter Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija 64 XX - 93 - 1999 ROŽNATI ŠKOREC Sturnus roseus ROSY STARLING - One pecking early cherries on 1st June 1996 at Vrhnika (C Slovenia) Po znanem dogodku, ko sta pred leti nesrečno končala dva rožnata škorca, ki sta priletela na prve češnje na Vrhniki, sem lastnika češenj Franca Furlana prosil, naj me takoj opozori o morebitnem novem opažanju rožnatih škorcev. In res, 1. 6. 1996 mi je prijetno razburjen glas po telefonu sporočil, da prav v tistem trenutku skozi okno opazuje rožnatega škorca, ki se hrani s prvimi zrelimi češnjami. Že čez pol ure sem bil na Vrhniki in takoj sem opazil škorca vrh češnje. Stikal je med vejami, iskal najbolj zrele plodove ter se hreščeče oglašal, podobno, kot se oglašajo navadni škorci. Občasno je zapel ter pri tem mahal s perutmi. Ko se je dodobra najedel, je odletel v neznano. Čez nekaj ur se je spet prikazal, tako da se je ves prizor ponavljal. Nazadnje je priletel okrog pol sedmih popoldne. Naslednjega dne, 2. 6. 1996, sem ga pričakal že v najzgodnejšem jutru, ker sem ga imel namen ujeti in obročkati ali pa vsaj fotografirati, vendar rožnatega škorca ni bilo več, čeprav sem ga čakal vse do 13. ure. Peter Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija ŠKRLATEC Carpodacus erythrinus COMMON ROSEFINCH - 2 singing males on 29th May 1998 at Velenje (N Slovenia) 29. maja 1998 sem obročkal ptiče ob Škalskem jezeru pri Velenju. Čas spomla- danskega preleta ptičev se je počasi iztekal in samo osamljena srpična trstnica A. scirpaceus je glasno pela v grmovju. Večkrat sem prisluhnil petju dveh samcev škrlatca C.erythrinus, ki sta vsak na svojem koncu s petjem označevala svoj teritorij. Ker sem jih na tem mestu že večkrat slišal peti, me je zanimalo, ali sta dvoletna (siva) ali večletna (rdeča) samca. Predvajal sem posnetek njunega petja, vendar se na to petje nista odzvala, ampak sta pela nemoteno naprej . Čez čas sta oba