Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovnl račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in apravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene lnseratom: Cvla stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500—, '/• strani din 250—, '/«• strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— SLOVENSK Grško na predovanje v Albaniji toriziranimi oddelki, ki so pri umiku naravnost zaphali ter zadelali v albanskem hribovju redke ter slabe prometne zveze. Nevarne klešče Od početka ofenzive skušajo f-rki prehiteti italijansko armado na obeh krilih in jo stis- niti potom tako zvanih klešč. Severni pritisk klešč se kaže na umiku Italijanov po zavzetju zelo močno utrjenega Podgradca proti zapadu skozi ozko dolino reke Škumbe in proti mestu Elbasan. Južno kleščno stiskanje ob morju je povzročilo padec važnega cestnega križišča Premeti na osrednji fronti, zelo utrjene albanske postojanke Argyrokastron in pristanišča Santi Quaranta, skozi katero so prihajala ojačenja iz Italije. Le s pravočasnim umikom so se izognili Italijani široko zasnovanemu obkroževalnemu manevru grške armade. Nova obrambna črta Iz umikanja italijanskih čet se jasno vidi italijanska želja, ariti novo frontno črto ter opustiti sedanje v več ločenih odsekov razpadle bojne črte. Novo fronto bodo skušali Italijani braniti z vso trdovratnostjo. Čeprav ne grozi Italijanom takojšnje zajetje, so vendar spoznali pretečo nevarnost ter se umikajo v celoti na novo obrambno črto. Črta italijanskega umikanja poteka med točkami: Santi Quaranta, Chimara (kraj ob morski obali, 45 km pod Valono), Argyrokastron, Tepeleni, Premeti, Klisura. Na srednjem odseku fronte prodirajo Grki s pogorja Frašeri na pogorje Škrjapari. Na severnem odseku so zavzeli vse pogorje Ka-mije in Mokro planino. Umik Italijanov na Elbasan se nadaljuje. Kje se bo tu ustalila nova fronta, še ni jasno. Previdno prodiranje Odkar so prešle grške čete na vsej fronti v napad, so napredovale previdno ter počasi, in to radi izredno gorovitega albanskega sveta, mrzlega zasneženega vremena in za sedanje pojme najslabših prometnih zvez. Cilji grških ofenziv od severa do morja niso bila vojaško važna mesta, ampak njih gorata ter od Italijanov s strojnicami in topništvom posuta gnezda. Grško topništvo je skrbno pripravilo vsak napad pehote na utrjene planine, ki so bile zavzete v ponočnih napadih na nož. Grško topništvo je izvrstno. Prevzelo je ono vlogo, ki sta jo imela na zahodnem bojišču tank in bombnik. V mnogih primerih prisili sovražnika k umiku, preden pridejo grške čete z njim v dotiko. Grško poveljstvo se je posluževalo pri postopnem prodiranju obkoljevanja albanskih mest s predhodnim zavzetjem utrjene okolice. Po zasedbi krožnih utrjenih točk so se morala predati doslej ona mesta, ki so bila izhodišča za vpad italijanskih armad na grško ozemlje. Na ta način zasedena albanska mesta so bila obvarovana pred vsakim presenečenjem s protinapadi. K dosedanjim grškim uspehom je veliko pripomoglo grško-angleško letalstvo, ki ovira večja zafrontna italijanska zbiranja in prevoze svežih čet z motornimi vozili in z ladjami preko morja. Italijanska letala dan na dan iščejo in bombardirajo grške topovske položaje, vasi In ceste v zaledju. Kakor hitro pa zabrnijo italijanski letalski motorji v zraku, se že poskrijejo grški vojaki za skale in v jame, od koder opazujejo mimo sovražnikov polet. Dalje v zaledje so Grki organizirali s fronte uspešen način opozarjanja na prihod italijanskih bombnikov. Čeprav je na dan po osem alarmov ali opozoril, delujejo izvrstno. V večjih krajih se oglašajo sirene, po vaseh udarjajo plat zvona. Čete se umaknejo s cest v kritja, ljudje s polj v bližnje grmovje. Čim so letalci proč, gre že vse spet na delo. Ovire pri prodiranju in na umiku Najbolj je Italijane oviralo pri prvotnem prodiranju in na umiku skraja deževno, sedaj pa mrzlo ter zasneženo vreme, katerega veliko laže prenašajo goratemu podnebju vajene grške, kakor pa italijanske čete iz sončne Italije. Druga velika ovira so bila in so še strma, visoka albanska gorovja, ki so pokrita z debelim snegom. So to naravna trdnjava, ki je omogočila Grkom, da so izkoristili vse njene prirodne prednosti ter nadkrilili tako ono, kar so imeli Italijani v mehaniziranih četah. Pre-padne stene, ozka gorska pota in strma pobočja niso za tanke in motorje. Tu se uveljavljajo vsi oni načini bojevanja, ki so jih poznali borci stoletja v vseh balkanskih vojnah. — Mostov je malo, ceste so slabe. Grki uporabljajo pri svojem prodiranju kaj malo motorizirana vozila, vse potrebščine prenašajo majhni konjiči, mule in osli, ki se izvrstno obnesejo v strmih stezah. Povrh so se lotili Italijani vpada v Grčijo z vsemi mogočimi avtomobili, tanki >er ■/, mo Spremembe vodsiva Nova šefa na kopnem Dosedanji načelnik glavnega italijanskega generalnega štaba, 69 letni maršal Pietro Badoglio, je radi dogodkov v Albaniji prostovoljno odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan 60 letni Ugo Cavallero. Novi šef je bil v bojih med svetovno vojno v štabu maršala Cadorne, ki je znano ime v zvezi z dogodki pri Kobaridu leta 1917. Novi šef generalnega štaba je bil Mussolinijev pomočnik v vojnem ministrstvu in je veliko pripomogel k znatnim spremembam in k zboljšanju italijanske armade. V zadnjem času je bil šef generalnega štaba v italijanski vzhodni Afriki. — Maršal Pietro Badoglio je znan iz bojev v Abesiniji, kamor je bil poslan po začetnih neuspehih in je potem on vojno zmagovito zaključil. Istočasno z zgoraj omenjenim maršalom se je umaknil guverner in vrhovni poveljnik otokov v Egejskem morju, general Cesare de Vec-chi. De Vecchi je deloval pred 18 leti pri Mus-solinijevem fašističnem pohodu na Rim. Novi pomorski poveljniki Zadnjo nedeljo je podal ostavko šef mornariškega štaba in državni podtajnik v mornariškem ministrstvu admiral Dorrenico C o gnan, ki je vodil sedem let italijansko mornarico. Z?; novega mornariškega šefa in drinvnei 1923. . _ , , ,, . » . v v , . Vojaška letala, ki se sedag proizvajajo v Zdru- čam, Grki, Kart.ažam, Rimljani, krščanski Bi- f ženih državah severne Amerike, so najboljša iz-zanc in mohamedanski Carigrad skozi 20001 med vseh, ki jih izdelujejo kjer koli na svetu, let drug za drugim. Države so se vrstile kotjj Ameriške ladjedelnice so tako povečale svoj gospodarice in malokdaj je kdo vprašal Malte-J program za gradnjo ladij, da izdelajo vsakih 12 žane, ali bi bili zadovoljni s tem in tem ... dni novo trgovsko ladjo. Novo sejalnloo, zaradi katere pridela dvakrat toliko žita na isti površini, je izumil kmet Pan-ta Lazič iz Somborja. O tem svojem izumu, ki ga je tudi že dal patentirati v Belgradu, pripoveduje nekako takole: »Že pred tridesetimi leti sem spoznal, da je pri poljedelstvu najvažnejša stvar setev, kajti kakor človek poseje, tako bo tudi žel. Napačno je sejati po vsej njivi. Kmetje ne delajo prav, ko zmečejo po njivah toliko žita. Preveč ga pose-Jejo. Več let sem delal poskuse na ta način, da sem polovico njive pose-jal po starem načinu, kakor delajo drugI, ostali del njive pa po svoje, namreč v vrste, ki sem jih od strani po-gnojil. Drugi kmetje pridelajo na istem prostoru 20 do 24 meter- »No, vidiš!« je odvrnil Herman. »Čim prej ga odslovi, kar jutri zjutraj! Boš videl, da bo Mihaelu sledila Judita, potem pa bomo ostali prišli na vrsto. Med tistim glasom in smrtnimi primeri je na vsak način zveza.« Nato sem slišal trde korake grofa Aleksandra, ki je hodil po sobi gor in dol. Kaj, če se je tudi v njegovo srce zajedla sumnja glede moje krivde? Zgrozil sem se. Jaz, ki sem grofa in njegove nadvse cenil, bi naj bil — morilec njegovih otrok! Neumnost! Toda Hermanove navedbe niso tako prazne. To sem moral priznati. Sklenil sem, da stopim v sobo in povem, da sem vse slišal in se poslovim. Potem pa so se vzbudili v meni pomisleki. Moj korak bi potrjeval mojo krivdo, jaz pa sem hotel zadoščenje. Da, zadoščenje! Sicer pa, kaj se je spet zgodilo? Herman je omenil Judito. Ali se ji je kaj primerilo? Potrkal sem in vstopil. Grof Herman je stal sredi sobe. Z obraza mu je odsevala razburjenost. Mene je premeril s sovražnim pogledom. Grof Aleksander je sedel na robu pisalne mize. Njegov obraz je bil bled. Zdelo se mi je, da je bil hladnejši ko običajno in v srcu me je zbodlo ob misli, da je njegovo zaupanje vame omajano. »Oprosti, prijatelj, da motim,« sem dejal i negotovim glasom. »Zdi se mi, da je vsa družina budna. Ui so jo zgodila kaka nesreča? Morda kaj takega, kar je kontesa Judita omenila pri večerji?« »Ona sama!« je z ubitim glasom odgovoril. »Vsa vročična je.« »Isti pojav ko pri Mihaelu,« je pikro pripomnil Herman. »Morda imate kako pojasnilo za žalostne dogodke, ki se odigravajo v naši hiši?« Začudeno sem ga pogledal. »Gospod grof,« sem trdo odgovoril, »če mislite i a gre za kako zločinsko početje, pri preiskavi smete računati na mojo pomoč. Pretresljivi dogodki, ki so se odigrali v gradu, so mene prav tako zadeli ko vas.« Pričakoval sem, da se bo grof Aleksander oglasil in posredoval med Hermanom in menoj, ker je vedel za napeto razmerje, ki se je pojavilo med nama. Toda molčal je. Poslovil sem se in s trpkostjo v srcu odšel. Zaspati nisem mogel. Odkar sem zvedel, da so se na kontesi Juditi pokazali isti znaki ko na Mihaelu, sem bil prepričan, da ne gre za gole slučaje, ampak mora biti na delu prefrigan zločinec. Do zore sem si napenjal možgane. Končno ml je šinila v glavo rešilna misel: Šnips, izvrstni detektiv. On bo pomagal dokazati mojo nedolžnost ter rešiti nesrečno družino skrivnostnega zločinca. Sklon'i sem, da bom takoj govoril z grofom Aleksandrom. Ko sera storil iz sobe, sem zvedel žalostno vest, Judita umrla. Avgi. ___i o.i.iu.. i h..., /. i i > > mi ge- neral iz svetovne vojne, je dopolnil 91 let Nemški državni maršal Goring opazuje v družbi višjih častnikov napade letalstva na Anglijo V septembru leta 1800. so se izkrcale na Malti Nelsonove čete. Kapitan Bali je sporočil v London, da je glavno mesto Malte Lavalette (Valetta) zavzeto. S tem je otok prešel v angleško oblast. Otok Malta je oddaljen 980 milj (1 angleška pomorska milja = 1609,3 m) od Gibraltarja, 1000 milj od otoka Cipra, 950 milj od Port Saida ob Sueškem prekopu, torej je skoraj v sredi med drugimi angleškimi oporišči na Sredozemskem morju. V mirnih časih je bilo v Lavaletti 40—50 angleških ladijskih edinic. Število se je doslej podvojilo. Zaliv Marsa pa je oporišče za letala. Angleži nadzirajo z otoka le to, kar se dogaja na Sredozemskem morju in se ga poslužujejo kot policijske vojašnice. Nerodovitnost Malte in njena preskrba Otok Malta je kamniten in nerodoviten. Ker je bilo pomanjkanje rodovitne zemlje že v zgodnjem srednjem veku opazno, je morala sleherna ladja, ki je priplula k Malti, pripeljati s seboj tovor dobre črne zemlje. Vendar zavisi Malta glede na najvažnejša živila povsem od uvoza iz drugih pokrajin. Breme vojne brez dvoma prav hudo tlači Maltežane, zakaj pred to vojno so italijanska pristanišča uporabljali za uvoz in izvoz. Proga z Malte do italijanske Sicilije je dolga le 60 milj, v Aleksandrijo pa 900 milj! Daljša pot brez dvoma podraži uvoženo izvožene nrnizvnrte Ne- Anglije želi, je pa to, da bi jih smatrali Angleži kot malteške prebivalce, da bi jih ne sumničili, kakor da hočejo od Anglije odpasti le zato, ker govorijo svoj lastni jezik, in da naj jih pustijo, da »se - -''"ijo po svoje«. Angleška Malta in italijanska Pantellerija Odkar ;> letalsko orožje tako silno pomembno za napadanje in brambo, so bili mnenja, da Angleži M-.lte v vojni ne bodo mogli obdržati. Angleži so bili drugačnih misli. Obramba z letali se je na široko zasnovala. London je storil vse, da bi ostala Malta še nadalje kot branik angleškega gospodarstva na Sredozemskem mOxju. Nasproti Malte je italijanski otok Pantellerija, katerega so Italijani v poslednjem času preuredili v močno trdnjavo. Ta otok resno ograža angleško Malto. Vsak dan se s Panlel-lerije dvignejo z bombami težko obložena Ca-pronijeva letala in bombardirajo Malto. S Pan-tellerije ne prihajajo samo bombniki, ampak je ondi tudi močno italijansko brodovje podmornic. Podmornice so jako nevarno orožje, ki utegnejo hudo poškodovati celo največje angleške plavajoče trdnjave. Inseriral bi, pa ne vem kako! — Naredite tako: napišite besedilo in preštejte besede, pri-štejte še en dinar za davek na oglas, v kuverto dajte znamk za to vsoto in pošljite z besedilom na: Upravo »Slov. gospodarja«, Maribor, Koroška cesta 5. dvomno pa so Angleži zadostno oskrbeli Malto z živili, saj ni samo važno, da bo prebivalstvo zadovoljno, marveč je treba misliti tudi na prehrano vojaške posadke za dalj časa. Malteško prebivalstvo Malteško prebivalstvo govori v narečju, ki je po jezikoslovnih raziskavah mešanica iz arabskih, turških, italijanskih in angleških besed. Da se moreš z Maltežani sporazumevati, je najbolje, da govoriš italijansko, ker je vsakdo več ali manj zmožen tega jezika. Kot drugi tuji jezik pa razumejo angleščino —• saj so angleški državljani! Kar si pa prebivalstvo od GOSPOPIIIE. ŽEME II PEKIETA, dk m mi Val list je Km^tmZ »5* V r-. , i Pišite po eno brezplačno Številko, v kateri bo neko posebno razveseljivo pismo za Vasi UPRAVA MARIBOR, KOROŠKA CESTA 5 Stari dr. Vulpins je obupaval. Grofica me ni sprejela, ostali člani družine so se me Izogibali. Grof je ko blazen blodil po gradu in parku. On je morda najbolj trpel zaradi kontesine smrti, ker je hčerko med vsemi otroci najbolj ljubil___ 3. Po pogrebu so potekali dnevi v tihoti in žalosti. Jaz sem jih prebil deloma v knjižnici, deloma v sobi — vedno sam. Člani družine so se skrivali pred menoj in sem videl samo obraze služabništva. Čez nekaj dni sem pisal Šnipsu; opisal sem mu žalostne dogodke ter ga vprašal, ali bi se hotel lotiti skrivnostne zadeve. Detektiv mi je takoj odgovoril: sporočil mi je, da bo prišel. Zdaj sem še moral izposlovati pristanek grofa Aleksandra. Prilika za pogovor se mi je kmalu nudila. Ko sem nekega večera delal v knjižnici, je nenadoma vstopil grof Aleksander. Vstal sem in mu šel nasproti. Sklenil sem, da mu bom takoj razodel svoj načrt. Pl-ožil mi je roko in rekel: »Prijatelj, naj ti pogledam enkrat v oči!« Mirno sem ga pogledal. »Vem, kaj hočeš najti v mojih očeh,« sem trpko odgovoril. »Dragi prijatelj, veruj mi, da je meni prav tako hudo pri srcu kot t "bi in tvojim.« »Hvala lepa!« je olajšano odgovoril. »Kako sem mogel molčati, ko te je grof Herman ...« »Pusti to!« sem ga prekinil. »Tvoja bolečina je bila prehuda... Sicer pa gotovi znaki zoper mene govorijo, ker...« »Nehaj!« me je prekinil. »Gotovo si tudi ti mnogo razmišljal o stvari. Kaj misliš? Meni se vsiljuje misel, da so vmes nadnaravne sile.« »O tem ni govora!« sem odvrnil. »Jaz sem prepričan, da je za vsem pretkan lopov, ki ga bomo morali izslediti. Ker je stvar zamotana, sem pisal detektivu Šnipsu, o katerem sem ti večkrat govoril. Sooročil mi je, da je pripravljen priti sem, če ti pristaneš na to. Kaj misliš o tem?« »Grof je nekaj časa molčal, potem pa vprašal: »Ali -naša čast ne bo trpela radi tega?« »Misli na življenje svojih otrok, ki je po mojem mnenju še naprej ogroženo.« »Prav imaš!« je hlastno odvrnil. »Prosim te, takoj mu brzojavi!« »Prav rad. Toda Šnips stavlja en pogoj: Nihče ne sme vedeti, kdo in kaj je. Izdal se bo za mojega pomočnika. Pripravi družino na njegov prihod; povej, da sam ne bom mogel končati dela in mi moraš najeti pomoč.« »Takoj pri zajutrku bom speljal pogovor na to. Upaj-va, da se bo stvar posrečila.« Za slovo sva si toplo stisnila desnici. skih stotov pšenice, jaz pa 32 do 34, če sem sejal po novem načinu. Izplačalo se je torej iznajti sejalnico, ki seje žito v vrste, obenem pa tudi trosi za temi vrstami gnoj. Sejalnica je na kolesih in jo vleče konj ali pa motor. Zaboj za žito oziroma za umetni gnoj je razdeljen na pet predalov in iz vsakega gredo tri cevi, torej skupno petnajst. Zunanje cevi sipljejo na žitne vrste umetni gnoj, srednje pa seme. Med posameznimi cevmi\ je razdalje 40 cm. Nqv način sejanja ima torej predvsem dve prednosti: posejati je treba manj žita, pridela pa se ga do 50 odstotkov več. Seveda se tako seje lahko tudi koruza, repa ali pa fižol, ne samo pšenica.« Zanimivo bi bilo pri vsem tem morda tudi dejstvo, da se je iz- Do P I S 1 Dravska dolina Vuzenica. življenje med nami je to leto potekalo kaj mirno, kljub temu, da je bil marsikdo Izmed nas pozvan na kako dolžnost za varnost nafte lepe domovine. Ni nam rodilo samo sončnih dni, bili so med njimi tudi mrki, toda prosimo Boga, da bi nam ne bilo treba preživljati še hujših! Skromno se preživljamo in še bolj skromni bomo morali postati, ako bomo hoteli še nadalje vzdržati v tem vrtincu. Z zimo se bo naša beda Se povečala. Da, revni smo in preprosti, toda obenem še tudi bogati in srečni! še simo v svoji prijetni lastni hišici, še nam gospodari brat, naš oče, naš sodrug. Nihče nas ne moti, živimo še dokaj mirno, čeprav skromno in revno. Res je, marsikatero udobnost si moramo odtrgati, če hočemo vsaj zasilno obstati, toda še smo v svoji hiši svoj gospod, In tudi vsem popotnim ter še revnejšim od nas, ki nimate lastne strehe, bo delil miloščino še domač človek, človek, ki je po poreklu kot po materinstvu tem revežem popolnoma enak. Pohorje Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo, 1. decembra, je v Društvenem domu šolska in izvenšoJska mladina priredila lepo uspelo akademijo v proslavo narodnega praznika. Spored je bil prav pester: govor, telovadne točke, deklamacije, petje, pri-»orčki. — Tudi praznik Brezmadežne smo lepo praznovali. Pri zorni sv. maši je bilo skupno sv. obhajilo za članstvo DK in FO. Popoldne po ve-černicah pa so dekleta v domu priredila v proslavo Brezmadežne farni sestanek. Uprizorila so lepo igro »Po trnju do cvetja«. Po proslavi nas je obiskal Miklavž v spremstvu črnega parklja. Vsi, ki čez leto niso bili pridni, so morali v njegov — v tw1«ho 1s ^pcembra vnrizori Bralno druàtvo igro »Križ ob potoku«. Igra je lepa In primerna za današnji čas. Zato vel vabljeni! Dravsko polje Sv. Janž na Dravskem polju. Zakonski stan sta si izvolila vnet član Marijine družbe fantov in cerkveni pevec Franc Tihec ter članica dekliške Marijine družbe Marija Kac. Nadalje tudi Martin Cebe in Jutla štumberger ter Marija Gorinšek, ki si je iz sosedne fare izvolila dobrega fanta Franca Sitar iz Sv. Kumgote. Bilo srečno ta milosti polno! — Miklavž nas je.prvič obiskal 1. decembra v dvorani ta nam prinesel nekaj darov. Mladce ta naraščaj Fantovskega odseka ta ostale je pa obiskal v četrtek, 5. decembra v dvorani, ki je bila prirejena nalašč za ta večer. — Zbolel nam je na srcu naš dobri in ljubeznivi g. župnik, želimo, da mu Bog da čimprej zdravje ta nam vrne dobrega dušnega pastirja! Rače. Naše delo je končano. Preko vseh zaprek ta naporov smo končno dosegli zaželjemi cilj. V dvorani, ki smo Jo uredili v gradu, stoji sedaj lep ta velik oder. SlužIl bo naši mladini, da si bo na nJem plemenitila svoj značaj in sejala kulturo med naš narod. Za vsestransko lepo ta praktično Izdelavo se moramo zahvaliti gg. Petroviču ta Frasu ter našemu požrtvovalnemu članstvu. — Naši igralci pripravljajo dramo »V temoti« ta Jo bodo vprizarili na novem odru v nedeljo, 15. decembra, ob treh popoldne. Zagotavljamo vse, da bo igra vsakogar globoko ganila ta že danes vabimo na obilen obisk. Dopoldan bo otvoritev dvorane in občni zbor Prosvetnega društva. Ptujsko polje Ptujska gora. Proslavo Brezmadežne z zelo lepo igro »Po trnju do cvetja« ter še z drugimi izbranimi točkami bomo priredili v nedeljo, 15. decembra, po večernicah v šoli. Vabljeni! — Anton Kupčič, ekonom pri gospe Katici Sagadin, vdovi Naročnina »Slovenskega gospodarja« v letu 1941, Celoletna naročnina 38 din, polletna 20 din in četrtletna 11 din. — Vsi celoletni naročniki, ki plačajo v decembru 1940 ali vsaj v januarju 1941 celoletno naročnino ali isto doplačajo, imajo pod dosedanjimi pogoji zavarovan svoj dom v slučaju požara za 1000 din. Velika angleška vojna ladja je oddala salvo gra nat iz dalekostrelnih ladijskih topov • . po pokojnem Francu Sagadin, v Podiožu št 68, je izstopil Iz rimskokatoliške cerkve. Sv. Marko niže Ptuja. Letos se je tudi pri nas sprožila dobra misel, da začnemo z delom, da bi tudi pri nas enkrat zasvetila električna luč. Dela so že v teku ta bodo nekatere vasi ob Božiču že svetile z eJektriko. Že lansko leto smo ustanovili kmečko ta gospodinjsko nadaljevalno šolo, pa se kaže, da je za take ustanove tu zelo malo zanimanja, če pa pogledaš po gostilnah ob nedeljah, vidiš vse polno mladine, kako napreduje pri pijančevanju, zanemarja pa svojo stanovsko izobrazbo, ki je v sedanjih časih mladini tako potrebna. še ena napaka je pri nas, da se mladina premalo briga za naša prosvetna društva, da bi se tam skupno izobraževala, skupno manifestirala za naše slovenske ideale ta s tem služila Bogu, državi ta naši slovenski domovini. Starši, Fantovski odsek in Dekliški krožek vas vabita, da daste svoje otroke vpisati v njihove vrste, da se tam organizirajo kot Bogu ta domovini zvesti sinovi. Slovenjebistfriški okraj Slov. Bistrica. Dne 22. novembra je bil tu ustanovljen »Socialni odsek občine Slov. Bistrica za zimsko pomoč« revežem mesta ta širše okolioB. Na prvi seji je bil izvoljen ožji delovni odbor in ■ j ■ Nemška podmornica na povratku v oporišče R umitelj naučil brati šele, ko je bil star 24 let. Izredno trdna korenina je Ignjat Miloševič iz Grabovice pri Neve-Binju. V njegovem krstnem listu stoji zapisano, da je bil rojen leta 1832-Torej je star 108 let. Marsikaj je že doživel v svojem dolgem življenju in utegne še, saj je še vedno velik korenjak. Da je še zelo pri močeh, gotovo najbolje dokazuje dejstvo, da vsak mesec prvega naredi celih 50 kilometrov dolgo pot, ta sicer peš. Iz rodne vasice Grabovice se namreč poda v Nevesinje po svojo pokojnino, ki mu Je bila priznana kot nekdanjemu vstašu. Na mesec dobi po 418 din, kar seveda ni mnogo, pa vseeno za tako skromnega možakarja, kakor je Miloševič, še kar precej. Na tej njegovi vsakome- Naslednji dan so me spet povabili k skupni mizi. Grof Aleksander je speljal poeovor na delo v knjižnici in je sporočil mojo željo po pomočniku. Grof Herman me je sumljivo pogledal, a ni imel poguma, da bi oporekal. Čutil sem, da se je njegov sum o moji krivdi poglobil. Naslednji dan se je Šnips pripeljal. Grof Aleksander in jaz sva mu šla nasproti do postaje. Zvečer istega dne sva sedela v knjižnici, na videz zatopljena v delo. V resnici pa sem mu še enkrat moral opisati vse natanko. Šnips je nato skrbno preštudiral načrt gradu. »Ko bi mi le mogel tajinstveni glas natančneje opisati!« je dejal nazadnje. Zbral sem vso svojo zgovornost, toda ves trud je bil zaman. Ko sem končal, je detektiv odvrnil: »Po tvojem opisu si ne morem nič določenega predstavljati, vendar pa bi bilo zelo važno, ker bi iz načina lahko sklepali na izvor glasu.« »Kako si razlagaš to, da je morilec pred zločinom na ta način hotel prestrašiti družino,« sem vprašal. »Svoj zločin bi vendar lahko izvršil tudi brez take napovedi.« »Eno razlago bi že imel,« je odvrnil Šnips. »S tem je hotel vzbuditi vero v delo nadnaravnih sil, kar bi ga obvarovalo pred preiskavo.« Nato je umolknil in se zamislil. Oglasil se je šele takrat, ko sva se podala k počitku. »Veš, kaj se mi zdi najbolj čudno?« je vprašal med vrati. »Da se je ta glas ,z drugega sveta' enako slišal po vsem poslopju. Grad je vendar zelo prostoren in nekatere stene so oo en meter debele.« »Jaz sem si že večkrat tri glavo nad tem .., Sicer pa boš najbrž imel priliko, da boš tudi sam slišal ta usodni glas...« »To bi bilo v gotovem oziru dobro, ker sem prepričan, da bi mi zelo pomagalo k razjasnitvi te zamotane zadeve, želeti pa si tega ne smemo, ker bi morda spet postal kak čl ar, družine žrtev moja pomoč bi bila prepozna. Priznam, da do zdaj nisem imel tako čudne in težavne stvari.« Nato sva si voščila lahko noč in se ločila. Naslednje jutro sem pri svojem delu odkril nekaj zanimivega. V vrsti knjig, ki sem jih v začetku svojega dela le površno pogledal, sem našel nekako kroniko grofovske družine. Knjigo sem z zanimanjem vzel v roko. Čudil sem se, da je prvič nisem opazil. Ali jo je kdo pozneje vtaknil med knjige ? Gotovo, ker bi bil te stare pergamentne liste gotovo opazil. Kroniko sem v naglici prelistal. Vsebovala je rodovnik grofovske družine. Pri posameznih imenih so bile kratke pripombe, kakor rojstni in smrtni podatki. Zadnjo stran sem bolj pazljivo prebral. Zaključni stavek me je že na delu. Odborniki so Sli od hiše do hiše, da osebno doženejo revne družine. Kar so tam videli na mnogih krajih, je skoraj neverjetno: družine s petimi, šestimi in več otroci v cunjah, deloma brez strehe, majhni otroci izstradani, na tleh in slami nagi... So to brezposelni delavci in okoliški viničarji s številno družino. Tovarna v G. Bistrici privlači od blizu in daleč delavstvo, ki upa dobiti tam dela in kruha. Ker ne dobi, ostane v bližini v najbednejših razmerah, čaka in prosi. Letošnji zgodnji mraz je bedo še povečal. Našlo se je nekaj nad 200 družin s šestimi do osmimi člani v tako žalostnem gmotnem položaju, da je takojšnja in zares izdatna pomoč nujno potrebna. Dne 15. decembra bo za vso župnijo »nedelja do-brodelnsoti«. Zbiralo se bo tudi na kmetih v okolici — kjer mogoče ni denarja — od hiše do hiše krompir, koruzo (turščico) in fižol. Vsa živila se bodo vskladiščila v kleti g. Pučnika (poprej Ju-hart) in razdelila potom nakaznic. Povrh se bo moralo nakupiti vsaj še okrog tri vagone krompirja in vagon ali več koruze, da se bo moglo posamezni družini dati kake 3—4 škafe krompirja in kakih 15—20 kg koruze, že samo to bo stalo nad 100.000 din. Zimske oblekce, čevlji, perilo za otroke in drva pa še povrh. Tudi se bo delilo v graščini vso zimo 200 najrevnejšim šolskim otrokom dnevno po pol litra toplega mleka in kruh, kar se mora prav tako kupiti. Dognalo se je, da večina takih šolarjev doma ne dobi po cele dneve nič toplega, le suhi kruh, nezabeljen cel krompir in mogoče še kaj fižola... Javnost se tem potom naproša, da priskoči z Izdatnimi podporami revežem na pomoč! Konjiški okraj Prihova. Poročila sta se v Marijini cerkvi na Prihovi 27. novembra g. Karel Grubelnik, mesar v Sesvetih pri Zagrebu, in gdčna Terezika Kranjc, hčerka gostilničarke g. Oberski iz Prihove. Na veseli gostiji so darovali svatje 230 din za novo bogoslovje v Mariboru. Bog povrni vsem darovalcem časne darove z večnimi, novoporočencema pa naj da obilo sreče! Slovenske gorice Sv. Andraž v Slov. goricah. Ne smemo mimo dejanj, ki so vredna priznanja in pohvale. Pred kratkim so se gostje na gostiji Miha Papsta izkazali kot malokateri. Pogoščeni so bili farni siromaki in darvoali so za bengalske revčke 131 din 50 par, poleg, tega je še srečni ženin obljubil Fantovskemu odseku, čigar zelo zaslužni predsednik je bil, za srečolov glavni dobitek v obliki re-jenega prašiča Slovenska Krajina M. Sobota. Za upravitelja tukajšnje bolnišnice Je bil imenovan g. Ivan Grobelšek, doslej administrativni uradnik v celjski bolnišnici. Sirom Prekmurja. Zadnje čase se kar zaporedoma vrste transporti naših sezonskih delavcev, ki prihajajo deloma z našega državnega posestva, kjer je bil zaslužek srednje dober, deloma pa lz inozemstva, po večini iz Nemčije. Zaslužek v Nemčiji je bil letos precej dober. Primerilo se je, da so nekateri poslali domov mesečno celo 1000 dinarjev! Tako so letos samo delavci lz soboške- ga okraja prinesli v domovino nad dva milijona dinarjev. Vendar pa ves ta denar ne odtehta vse duhovne škode in telesnih moči, ki so jih naši sezone 1 potrošili pri skrajno napornem garanju. — Dr. Sesarddč Mirko, zdravnik združene zdravstvene občine v Beltincih, je premeščen v svojstvu ba-novinskega zdravnika v združeno zdravstveno občino Fara pri Kostelu v kočevskem okraju. Turni šče. Naša šolska mladina je praznik zedl-njenja proslavila v farno-prosvetnem domu. Proslava je prav lepo uspela. — Po večernicah pa je priredil Fantovski odsek Miklavžev večer z obdaritvijo malčkov. — Za Marijin praznik pa je priredilo Prosvetno društvo igro »Theophilus«. Naša katoliška mladina se je z zavidanja vredno navdušenostjo lotila prosvetnega dela, kar zasluži vso pohvalo! Dol. Lendava. Na predvečer praznika zedtnjenja so nam učenci in učenke meščanske šole na slavnostni akademiji predvajali pravljično spevoigro »Sneguljčica«, ki je prav dobro uspela. Šaleška dolina Skale. Na splošno željo ponovi Prosvetno društvo »Slomšek« prekrasno Marijino igro »Pri kapelici« v nedeljo, 15. decembra, ob treh popol- Kmečka Mnenje trgovcev o današnjih cenah blaga Glasilo trgovcev »Trgovski list« tolmači sedanje cene blagu sledeče: 1. Vzroki zvišanja so poleg zunanjih tudi v tem, ker se je zvišala carina od 13 na 14 zlatih dinarjev. Zvišal se je davek na poslovni promet, podražile so se železniške tarife, a tudi nova davčna novela Je vplivala na zvišanje cen, ker se je zaradi tega znatno podražila režija. Režija pa se je nadalje podražila tudi zaradi zvišanja plač in pa mezd, zaradi uvedbe pokojninskega zavarovanja trgovskih nameščencev ter zvišanja drugih socialnih dajatev 2. Dvojne cene so v trgovini za leto blago nekaj nemogočega, zato starih zalog ni mogoče prodajati po starih cenah, ampak le po novih, kajti sicer si ie nemogoče nabaviti novo blago. Če proda trgovec sto metrov blaga ali sto kilogramov železa, mora za izkupiček dobiti toliko, da more po odbitku vseh režijskih stroškov in tudi svojega zakonito dovoljenega dobička, kupiti zopet sto metrov blaga ali sto kilogramov železa. Noben trgovec ne sme in ne more drugače postopati, če seveda noče svoje trgovine zapreti, v kar bi ga prazni predali tudi končno prisilili. Z drugačnim ravnanjem se uniči trgovina in uničenje trgovine pomeni narodno nesrečo. Pre- Ali si upate pridobiti »Slovenskemu gospodarju« vsaj enega novega naročnika? ■ Skrbite, da ne bo hiše v vaši vasi, katera ne bi imela »Slovenskega gospodarja«! dne v farnem domu. Pridite, da se v hudih časih na šaljiv in zopet ganljiv način poučite, kako pomore v najhujših preizkušnjah zaupanje v Marijo do končne zmage. Na veselo svidenje! Laški okraj Sv. Rupert nad Laškim. Dobro se giblje naša mladina; na Marijin praznik je stopilo 19 mla-denlčev in deklet pod Marijino zastavo. Za tolažbo in duhovno okrepčilo vse župnije pa bo deloval ljudski mlaijon, ki se bo vršil v župnijski cerkvi kvatrnl teden v adventu, od 15. do 22. decembra. Pridejo priljubljeni gg. misijonarji iz Celja. — Cela vrsta deklet se je priglasila za krojni tečaj, ki bo pod vodstvom g. Ivana Bizjaka iz Celja od 8. do 14. decembra. — Precej pa nas skrbi tema, v katero nas bodo zagrnili: petroleja ni, na karte pa ga bo malo dobiti, že sedaj gledaš ob večerih povsod samo temna okna. Res škoda za nafto, ki jo požgejo v vojni za moritev in požiganje. Kdaj bo moderni človek uvidel blaznost in zločin ter krivico moderne vojne?! ipgoviiia skrba prebivalstva s potrebščinami bi s tem bila skoraj docela onemogočena. Znižane cene apnenemu dušiku Tvornica za dušik v Rušah je znižala ceno apnenemu dušiku od 184 din na 140.80 din za 100 kg, franko vsaka železniška postaja, brez davka na poslovni promet, pakovanje v papirnatih vrečah. Plačljivo v 30 dneh naravnost tovarni brez vsakih odbitkov. To znižanje pa velja samo za vagonske pošiljke in le za naročila, izvršena do 31. decembra 1940. Gnojilo je treba naročiti preko ministrstva za kmetijstvo — Diporis. Dobro pa Je, da se naročilo obenem sporoči tudi naravnost pri Tvamici za dušik v Rušah. Priporočamo vsem kmetijskim zadrugam in korporacljam kakor tudi občinam, da izkoristijo to ugodno priliko in nemudoma naroče za spomladansko gnojenje potrebne množine apnenega dušika, tembolj, ker velja to znižanje samo do konca tega leta in bodo spomladi umetna gnojila dražja. Apneni dušik je troba hraniti na popolnoma suhem in zračnem prostoru. Vreče ne smejo ležati na goli zemlji ali na cementu, ampak na deskah, da se gnojilo ne strdi. Naši (trgovski posli s tujino Trgovski sporazum s Švico. Nedavno smo s Švico sklenili novo trgovinsko in plačilno pogodbo, v kateri smo sd zasigurali najznatnejše kontingente za les. Za izvoz našega lesa veljajo naslednji kontingenti: celulozni les (cepanice) 5000 ton, drva za kurjavo (žagarski odpadki) 10.000 ton, je presenetil. Glasil se je: »Ko boste slišali glas, ki bo donel po vsem poslopju, vedite, da boste čez nekaj dni pokopali enega člana družine.« Nato je sledila letnica 1648. Tega leta se je končala tridesetletna vojna. Od grofa Aleksandra sem zvedel, da je v tistih žalostnih časih prišlo v grofovski rodbini do verskega razcepa: en del je ostal protestantski, drugi pa so prestopili h katolicizmu. Med obojimi se je vnelo sovraštvo. V kroniki sem odprl letnico 1648. Pri tej letnici je bila navedena neka Barbara B. Pri njenem imenu je stala pripomba: »Ubita od lastnega brata desetega dne po sklenitvi miru, na gradu B,« To je torej bila tista prababica, ki je ostala prote-stantka! In kronist je tedaj, ko je zaključil svoja poročila, zapisal one besede kot nekako kletev. Po hrbtu mi je zagomazelo. Ali so res nadnaravne sile na delu? Sklenil sem, da bom o najdbi obvestil detektiva in grofa Aleksandra. Odkritje me je tako razburilo, da nisem mogel nadaljevati z delom in sem nestrpno čakal na detektivov prihod. Čez kake pol ure so se vrata odprla in v knjižnico je stopil Šnips. »Zdi se mi, da si slabe volje!« je pripomnil, ko me je zagledal. »Ali se je spet kaj zgodilo?« Odprl sem kroniko in mu pokazal skrivnostne besede. »To je neumnost! In zaradi tega si tako poparjen? Kdaj si našel to knjigo?« »Pred dobre pol ure. Ne morem si pojasniti, odkod je naenkrat prišla sem. Priseči bi upal na to, da je še pred kratkim ni bilo tukaj.« šnips je polglasno zažvižgal in me pomenljivo pogledal. »Pokaži mi prostor, na katerem je bilal« Ko sem mu pokazal dotični prostor, je prislonil le-stvo in zlezel po njej do tiste vrste. Po kratkem ogledovanju je dejal: »Knjiga je bila pred kratkim položena sem. Po prahu, ki je ob robu police, se da ugotoviti, da so bile druge knjige premaknjene z mesta in stisnjene, da je tako kronika dobila prostor.« Nato je prišel dol in nadaljeval: »Sicer pa mi je popolnoma jasno, da je dotičnik kroniko z določenim namenom položil ravno na ta prostor. Videl je, kako daleč si z delom in je izračunal, kdaj boš prišel do te vrste.« »Meni ni jasno, s kakšnim namenom je to storil? Ali naju hoče prestrašiti?« (Koneo sledi) sečni poti ga baje n« ovira niti dež, niti sneg. Kitajski kmetje zimo prespijo. Kitajski kmetje, ki se preživljajo Izključno s slabim pridelkom, žive zelo siromašno. Navadno vso zimo prespijo, kakor medvedje. V mrzlih dneh sploh ne hodijo iz hiše in ležijo noč in dan. Le, č« so že preveč izstradani, vstanejo, da pojedo nekoliko redke riževe juhe. Nato pa spet nadaljujejo zimsko spanje. Spomladi pa so kitajski kmetje podobni pravim okostnjakom. V eni url se rodi na vsem svetu 5400 ljudi, umre jih blizu 4600. Istočasno je na zemlji 14 tisoč zločinov, v svet gre okrog 114.000 brzojavk, pokadi se 170 ton tobaka In proizvodi 7000 avtomobilov. Naročnina »Slovenskega gospodarja« v letu 1941. Celoletna naročnina 38 din, polletna 20 din in četrtletna 11 din. — Vsi celoletni naročniki, ki plačajo v decembru 1940 ali vsaj v januarju 1941 celoletno naročnino ali isto doplačajo, imajo pod dosedanjimi pogoji zavarovan svoj dom v slučaju požara za 1000 din. okrogli bukov les 3000 ton, okrogel les ostalega listnatega drevja 2000 ton, bukovi železniški pragovi 10.000 komadov, rezan hrastov les 10.000 ton, rezan les ostalega listnatega drevja 10.000 ton, rezan les igličarjev 15.000 ton, furnirji 1000 ton, (bukove) vezane plošče 1000 ton, beljena celuloza 3000 ton. Glede okroglega bukovega lesa in ostalega okroglega lesa listnatega drevja je v pogodbi določeno, da se bo izvoz iz naše države dovoljeval samo v oni meri, v kolikor bo Švica uvažala naš furnir in vezan les. Kaj se tiče drv za kurjavo in lesnega ogla, se bodo vršila še naknadna pog-ajanja. Izvoz zaklanih buš v Nemčijo. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je sklenilo z Nemčijo sporazum o dobavi malih goved buš v zaklanem stanju. Te buše bodo nakupovali v tistih krajih, kjer jih je dovolj, predvsem pa v drinski in vrbaski banovini, nadalje v mora veki in zetski banovini, kakor tudi v krajih južno od Kolpe In Save v banovini Hrvatski. Izvoz debelih svinj, ki je bdi ustavljen od oktobra do 1. decembra, je sedaj zopet prost ter se bo začel normalno razvijati. Cene koruze za Nemčijo. Iz Beograda poročajo, da je tja prispela posebna nemška delegacija in se je s Prizadom pogodila za cene koruze, ki jo bomo Izvažali v Nemčijo. Pogodba glede cen se nanaša na prve količine koruze, ki bodo poslane v Nemčijo v naslednjih treh mesecih, to je do konca februarja.. Cena bo ugodna, ni pa še znana širši javnosti. Bombažna prejet lz Italije. Nedavno Je ravna teljstvo za zunanjo trgovino izdalo večje število dovoljenj za uvoz bombažne preje lz Italije. Za tretje četrtletje je preostalo nabaviti si v Italiji še okoli 500 ton bombažne prerje, ki bo zdaj uvožena. Uvoz bombaža iz sovjetske Rusije. Iz Beograda je odpotovala delegacija naše tekstilne industrije v Moskvo na pogajanja za nakup bombaža. Kontingent bombaža iz sovjetske Rusije znaša 1 do 2 milijona dolarjev, kar odgovarja po današnjih cenah količini okoli 4000 ton. Predpisi o uravnavanju cen v državi Razširjenje kontrole cen na kmetijsko orodje ln potrebščine. Na osnovi uredbe o kontroli cen sta trgovinski minister in minister za socialno politiko odločila, da se kontrola oen v smislu uredbe o kontroli cen Izvaja tudi na naslednje predmete: pluge z živinsko vprego, plužne glave, brane vseh vrst, priprave za robkanje koruze, škropilnice za trto in sadje, vile, grabi je, žvepJenl cvet, šivalne ■troje za hišno uporabo, cement, semena luceme, detelje, repe vseh vrst, zelenjave ln stročnic, steklo za svetilke ln okna, vrvarske Izdelke za kmetijsko uporabo, vreče ia konoplje in umetna gnojila vseh vrat Določitev oen kožam. Urad za kontrolo cen Je določil tele najvišje cene surovim kožam: goveja koža vseh tež 23 din kilogram; telečja koža 26 din kilogram; konjska koža 18 din kilogram; luha goveja koža 82.50 din kilogram; suha telečja koža 70 din kilogram. Cene veljajo franko vagon Beograd ali Ljubljana. Tej osnovni ceni, ki velja za trgovce s surovimi kožami in za predelovalce, lahko trgovci na drobno dodajo na račun stroškov ln zaslužka pri goveji in telečji koži 10%, pri konjski koži pa 20%. Določitev cen koruze, koruzne moke bi «droba v Sloveniji. Po uredbi glede prometa s koruzo, o kateri smo pisali zadnjič, je banska uprava stavila uradu za kontrolo cen sledeči predlog o cenah koruzi, koruzni moki ln zdroba v Sloveniji: Cena normalni koruzi s 14% vlage bi stala franko postaja v Sloveniji 304 din. Preprodajalci koruze bi pridtell k tej ceni prometni davek ln običajni trgovski zaslužek. Mlini naj bi mleli mlevske Iz- delke normalno v naslednjem razmerju: koruzni zdrob 20%, koruzno enotno moko 60%, otrobe 18%. Najvišja cena koruznih mlevskih Izdelkov pri normalni meljavi in pri prodaji na veliko pekom in trgovcem franko mlin ali skladišče veJe-trgovca bi bila za koruzni zdrob 470 din, za koruzno moko 383 din, za otrobe 225 din. Pri večjih nakupih bi se dajali pod te cene popusti, ki so v predlogu za veletrgovce določeni. Te cene še sicer niso končnoveljavno določene, toda po sedanjih izkušnjah jih bo urad za kontrolo cen brez dvoma v celoti določil in bodo uveljavljene v Sloveniji. Povišanje odkupne cene za sladkorno peso v prihodnjem letu. Da se v naprej zasignra čim večja zasajena površina, so na merodajnih mestih že določili minimalno odkupno ceno za sladkorno peso v prihodnjem letu, in sicer na 42 din za 100 kg, medtem ko je bila za letos odkupna cena povišana na 32 din. Žepne sveiilke izdeluje domača Ivornlca RUDOLFPASPA Zagreb, KoturaSka 69 Službeno poročilo Ifubljanske blagovne borze Smreka, jelka. Hlodi I., H., monte 260—320 din, brzojavni drogovi 240—280, bordonali merkantilni 320—370, filerji 280—320, trami ostalih dimenzij 280—320, škarete, končne, od 16 cm dalje 570 do 610, škorete, paralelne, od 16 cm dalje 660—730, škorete, podmerne, od 10—15 cm 610—670, deske-plohi, kon., od 16 cm dalje 510—560, deske-plohi, par., od 16 cm dalje 540—620, les za celulozo (okroglioe), belo očiščen 200—230 din kub. meter, kratice 100 kg 75—85 din. Bukev. Hlodi od 30 cm dalje, I., n. 215—265, hlodi za furnir, čisti, od 40 cm dalje 290—340, deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 330 do 380, deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., H. 540 do 620, deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 450 do 510, deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I., H. 620 do 730 din kub. meter. Hrast. Hlodi I., H, premera od 30 cm dalje 265 do 415, bordonali 850—1000, deske-plohi, boules 900—1010, deske-plohi, neobrobljeni I., H. 750 do 850, frizi I.-n., širine 5, 6 in 7 cm 920—1010, frizi I.-H., širine od 8—12 cm 1120—1220 din kub. met. Ostali les. Macesen deske-plohi, obrobljeni, ostrorobi 1160—1350, brest 740—850, javor 720 do 820, jesen 790—870, lipa 700—800 din kub. meter. železniški pragi: hrastovi 45—50 din, bukovi 25 do 30 din komad. — Drva: bukova 21.50—23.50, hrastova 19.50—21.50 din 100 kg. — Ogle: bukovo, vilano 89—99 din 100 kg. Pšenica 70 kg hI težine s 2% primesi 285 din. 80 kg hI težine z 2% primesi 310 din, 81 kg hI težine z 2% primesi 312.50 din 100 kg. Oves bački, sremski, slavonski, zdrav, suh, re-šetan, franko vagon nakladalna postaja 325 do 330 din 100 kg. Rž bačka, zdrava, suha, rešetana, franko vagon nakladalna postaja 355—360 din 100 kg. Ajda zdrava, suha, rešetana, franko vagon slovenska nakladalna postaja 350—355 din 100 kg. Proso zdravo, suho, rešetano, franko vagon slovenska nakladalna postaja 350—355 din 100 kg. Mlevskl izdelki. Moka (bačka in banatska) Og, Ogg, franko Ljubljana skladišče 840 din; enotna krušna moka, franko Ljubljana skladišče 455 din 100 kg. — Otrobi pšenlčni franko Ljubljana skladišče 220 din 100 kg. Deželni pridelki. Fižol zdrav, na roko bran, rib-ničan 470—545 din, prepeličar 520—595 din 100 kilogramov. — Krompir zdrav, ne manjši od kokošjega jajca, franko slovenska nakladalna postaja rožnik pozni in rani ter kresnik 145—165 din, omelda 150—170 din, Industrijski 110—115 din 100 kg. — Seno zdravo, suho, prešano v bale, franko slov. nakladalna postaja sladko 115—120, polsladko 105—110, ldslo 95—100 din 100 kg. — Slama zdrava, suha, pšenična, prešana v bale, franko slovenska nakladalna postaja 55—60 din 100 kg. Stanje za mehki les zelo trdno, za trdi les mirno, za žito čvrsto, za mlevske Izdelke čvrsto, za deželne pridelke trdno. Cene goveje živine po sejmih Voli. Ptuj 7—8.50 din, Dravograd I. 8.50 din, II. 7.50 din, m. 6.50 din; Slovenjgradec I. 8.50 din, n. 7.50 din, m. 7 din; Kranj I. 9 25 din, H. 8.50 din, m. 7 din kg žive teže. Biki. Ljutomer I. 9 din, H. 7.50 dim, m. 5—6.50 din, Ptuj 5.75—8 din kg žive teže. Krave. Ptuj 3.75—7.50 din; Ljutomer H. 5.50 do 7 din, m. 4.50—5.50 din; Dravograd I. 7 din, n. 6 din, HI. 5 din; Slovenjgradec I. 7.50 din, H. 6 din, HL 5.50 din; Kranj I. 8.50 din, H. 7.25 din, m. 6.50 din kg žive teže. ttt ^ 6"50-8 ^ Ljutomer H. 6.50 din, III. 5.50—6.50 din; Dravograd I. 8 din, H 7 din m 6 din; Slovenjgradec I. 8 din, H. 7 din HI 5.50 din; Kranj I. 9.25 din, n. 8.50 din in 7 25 din kg žive teže. Teleta. Ptuj 9 din, Ljutomer H. 8—9 din- Dravograd I. 9 din, H. 8 din; Slovenjgradec I. 10 din, II. 9 din; Kranj I. 12.50 din, H. 11.50 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 110—145 din, 7—9 tednov 150—210 din, 3—4 mesece 220—400 din, 5—7 mesecev 410—650 din, 8—10 mesecev 660—900 din, eno leto stare 950—1250 din; 1 kg žive teže 11—13.50 din, 1 kg mrtve teže 16—19 din. — Ptuj mladi prašiči za reuo 150—230 din komad, 1 kg žive teže 10—12 din. — Kranj mladi prašiči za rejo 7—8 tednov stari 200—250 din komad. Pršutarji (prolekl). Ptuj 11.50—12 din, Ljutomer 9—15 din, Dravograd 13 din, Slovenjgradee 11 din, Kranj 14—15 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 12.50—14 din, Dravograd 15 din, Slovenjgradec 12 din, Kranj 15—16 din kg žive teže. Mesne cene in ostali živalski produkti Goveje meso. Ljutomer II. 14—16 din, III. 12 do 14 din; Dravograd I. 17 din, n. 14 din; Slovenjgradec I. 18 din, H. 15—17 din, m. 14 din; Kranj I. 16—18 din, n. 15—17 din kg. Svinjsko meso. Ljutomer 18 din, Dravograd 20 do 22 din, Slovenjgradec 24 din, Kranj 22—24 din kilogram. Slanina. Ljutomer 24 din, Dravograd 26 din, SlovenjgTadec 24 din, Kranj 24—26 din kg. Svinjska mast. Ljutomer 25 din, Dravograd 28 din, Slovenjgradec 26 din, Kranj 26 -28 din kg. Med. Dravograd 24 din, Kranj 32—40 din kg. Mleko. Dravograd 2.50—3 din, Slovenjgradec 2 din,' Kranj 2.50—3 din liter. Suro -n maslo. Dravograd 40—50 din, Slovenjgradec 50 din, Kranj 48—52 din kg. Jajca. Dravograd 1.50—2 din, Slovenjgradec 1.80 din, Kranj 2 din komad. Volna. Neoprana: Dravograd 30 din, Kranj 68 do 72 din kg; oprana: Dravograd 34 din, Kranj 92 din kg. Goveje kože. Ljutomer 25 din, Dravograd 24 din, Kranj 30 din kg. Telečje kože. Ljutomer 25 din, Dravograd 22 din, Kranj 26—28 din kg. Svinjske kože. Ljutomer 15 din, Dravograd 8 din, Kranj 16 din kg. Cene ostalih živil in krmil žito. Ljutomer: pšenica 300 din, ječmen 350 din, rž 350 din, oves 325 din, koruza 250 din 100 kg. Dravograd: pšenica 400 din, ječmen 300 din, rž 350 din, oves 250 din, koruza 330 din 100 kg. SlovenjgTadec: pšenica 350 din, ječmen 300 din, rž 350 din, oves 290 din, koruza 340 din 100 kg. Moka. Pšenična 5—9 din, koruzna 4—5 din, ajdova 6—7 din kg. Fižol. Ljutomer 4—6 din, Dravograd 5.50 do 6 din, SlovenjgTadec 7 din, Kranj 6—10 din kg. Krompir. Ljutomer 130 din, Dravograd 175 do 200 din, Slovenjgradec 200 din, Kranj 175—200 din 100 kg. Jabolka. Dravograd L 5 din, H. 4 din, HI. 3 din; Slovenjgradec I. 6 din, H. 5 din, m. 3 din; Kranj L 8 din, H. 4.50 din kg. Hruške. Kranj H. 10 din kg. Seno. Ljutomer 100 din, Dravograd 100—120 din, Slovenjgradec 150 din, Kranj 125—150 din 100 kg. Lucerna. Ljutomer 120 din, Dravograd 150 din, Kranj 125 din 100 kg. Slama. Ljutomer 75 din, Dravograd 50—60 din, Slovenjgradec 80 din, Kranj 75 din 100 kg. Drva Dravograd 110—140 din, Slovenjgradec 125 din, Kranj 140—150 din prostornlnskl meter. Sejmi 16. decembra živinski: Slov. Bistrica (namesto 15.); goveji in svinjski: Videm ob Savi — 17. decembra: tržni dan s. svinjami: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; goveji in konjski: Ptuj; iivLoaki in kramarski: Ljutomer — 18. decembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski In kramarski: Dolnja Lendava — 19. decembra tržni dan s svijami: Turni šče; kramarski, goveji in svinjski: Brežice (božični); živinski in kramarski: Teharje — 20. decembra svinjski: Maribor — 21. decembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Laška Hazgovori z našimi naročniki F. K., Sv. J. o. 86. Vaše pismo z znamkami vred smo odposlali sirotišnici šolskih sester v SI. Bistrici, katere imajo v oskrbi osirotela dekleta. Drugi kupec odpeljal drva prvega kupca. H. A. P. Opozarjamo Vas, da z golim nakupom, odnosno sklenitvijo kupoprodajne pogodbe in plačilom kupnine še niste pridobili lastninske pravice na kupljenih drvah, marveč je za pridobitev lastnine potrebna še pravna izročitev, odnosno prevzem drv. Telesne stvari se vzamejo v posest, ako jih kdo fizično prime, odpelje ali shrani; v Vašem primeru bi bili morali kupljena drva vsaj žigosati. Na drugi strani seve tudi drugi kupec ni bil upravičen »Vaša« drva odpeljati, ker mu jih prodajalec, kakor Izhaja iz Vašega pisma, nI prodal, niti izročil. Zato drugI kupec ni mogel postati lastnik »Vaših« drv. Vaš predlog, da bi Vi »svoja« drva kratkomalo odpeljali, bi sicer zadevo najenostavneje rešil, vendar riskirate pri tem, da Vas drugi kupec — ako bi Vam hotel nagajati — toži radi motenja posesti. Nato bi moral prodajalec tožiti drugega kupca, da drva, katera je bil Vam prodal in jih je drugI kupec brez naslova odpeljal, vrne. Potem bi VI »Vaša« drva odpeljali. — Ako pa ste Vi kupljena drva morda že prej žigosali in s tem prevzeli v posest, ste že postali njih lastnik in lahko z lastninsko tožbo sami zahtevate od drugega kupca izročitev, odnosno vrnitev odpeljanih drv. Upamo, da bo drugi kupec uvidel nepravilnost svojega postopka in se bosta — eventualno s posredovanjem prodajalca — poravnala brez kakih pravd. Težave z očetom uživalcem-gospodarjem. K. J. Najenostavneje bi se opisane težave odpravile s tem, da bi se očeta dalo preklicati radi zlorabe alkoholnih pijač, saj po Vašem opisu potrebuje za primerno opravljanje svojih zadev pomočnika in se razen tega tudi izpostavlja nevarnosti stiske. Ako preklica ne bi bilo mogoče izposlovati, se mora v zadevah uprave in ukoriščanja posestva, ki je v solasti matere, druga polovica pa v izgovorjenem užitku očeta, mati obrniti do okrajnega sodišča, ki bo po nepravdnem postopku odločilo o medsebojnih sporih, odnosno nesoglasjih. Kar se tiče gospodarstva na drugem posestvu, ki je last Vaše žene, se v gospodarstvo očeta, ako si ga je le-ta pridržal, odnosno si je pridržal užitek, žal ne morete proti njegovi volji vtikati. Ako oče noče plačevati davkov, jih lahko plačate VI, nato iztožite od očeta povračilo plačanih zneskov, in če oče ne bi plačal po obsodbi, lahko vodite zoper njega izvršbo s posegom na njegov užitek, pri čemer predlagate, naj se Vam dovoli prisilna uprava očetove pravice. Upamo pa, da se bo oče raje zlepega sporazumel z Vami. — Kleti brez sporazuma z očetom, odnosno odobritve od strani sodišča niste upravičeni prodati. Plačilo dolgov za rajnim možem. A. F. Ako je po smrti moža ostalo kaj premoženja, bo morala vdova iz tega premoženja — ako jI bo zapuščina prisojena — plačati moževe dolgove, čeprav jih je napravil na žganju in brez njene vednosti. Isto velja, ako je vdova prevzela zapuščino brez dobrote inventarja. Predpostavljamo, da pokojnik ni bil preklican, odnosno pod skrbstvom. Pri napravi petijota je najbolj priporočljivo vzeti za eno tretjino vode od množine izprešanega vina. Za dober petljot se vzame okrog osem kilogramov sladkorja na 100 litrov vode, ki ste jo nalili na tropine. V ostalem bo pijača tem boljša, čim manj vode ln čim več tropin vzamete ter čim manj izprešate. Povračilo Škode radi odstopa od kupne pogodbe. A. S. Ker ste od nasprotnika zahtevano odškodnino plačali samo iz razloga, »da bi ne bili v nevarnosti večje izgube« — ln ta razlog ne zna-Č1 sile, kakor jo Ima v mislih obči državljanski zakonik, žal nimate utemeljenega razloga, zahtevati povračilo plačanega zneska. Iz Vašega poročila ne izhaja, da bi se bili v času plačila odškodnine nahajali v kaki upoštevni zmoti (pravna zmota je neupoštevna); nasprotno Vam je bil takrat ves dejanski stan znan. Ako ste kupoprodajno pogodbo sklenili le pod pogojem, da bo vknjižena oskrbovalna pravica zbrisana, bi pač ne smeli ustrašiti se nasprotnikove zahteve ter bi morali odkloniti plačilo kake odškodnine. Seve bi se bil moral pogoj vpisati v pogodbo, odnosno bi moral nasprotnik nanj Izrecno pristati — sicer ne velja. — Ako imate napram teti le dolžnost oskrbe, ni upravičena predpisovati Vam višino stroškov popravila koče, česa ne smete kupovati in podobno. Podpora staršem po sinovih-vojakih. A. P. B. Po sinu-vojaku, ki je padel leta 1919. na koroški fronti, bi oče ln mati lahko dobivala vsak po 1056 din letne invalidnine, za katero pa je bilo treba zaprositi najpozneje do 31. decembra 1939. Sedanja prijava bi bila žal zavrnjena kot zakasnela. Na to je »Slov. gospodar« za časa opozarjal vse prizadete. — Po sinu, ki še sedaj služI pri vojakih kot aktivni častnik, pa Vam ne prltlče nl-kaka p od nora. Ako se sami ne morete vzdrževati, bi Vas moral vzdrževati omenjeni sln-čast-nik, v skrajnem primeru pristojna občina. Ustvarjanje novih kmečkih domov. L. F. Zadeva žal še ni dozorela. Ko bo, odnosno bo možno dobiti podporo, bo »Slov. gospodar« že poročal. Gospodarska posvetovalnica O. F. P., Polj. Plesniv otavič dobro razprostrlte, pretresite in presušlte. Ko ste to storili, ga pred krmljenjem parite v brzoparllniku, ker se s parjenjem najbolje odstrani plesen. Ce pa brzopartl-nlka (alfe) nimate, pa otavič vsaj navlažite s toplo vodo, potrosite z živinsko soljo in klajnim apnom. Seveda morate paziti, da Vam s toplo vodo navlažen ali z brzoparllnlkom parjen otavič pred krmljenjem ne zmrzne. Dotjnlm ln brejim kravam kakor tudi mladi živini je pa bolje, da ga ne krmite. Odraslemu govedu ga smete dati okrog 5 kg dnevno pomešanega med drugo krmo. Naznanila Maribor. V nedeljo, 22. decembra, bo vprizorll »Ljudski oder« v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 krasno dramo »Zadoščena krivda«. Ker je ta dan »zlata nedelja« in bodo trgovine odprte ves dan, bo vprizoritev šele ob osmih zvečer. Vabljeni! Jedro nase zevmie ü, Približno 6370 km loči raziskujočega človeka, ki biva na površju te zemeljske krogle, od njenega središča, to je taka'razdalja kakor z Dunaja v Peking na Kitajskem ali Čikago v Ameriki, še do pred nekaj desetletij ni mogel človek v to neskončno daljino zemeljskega polumera prodreti globlje kot 1 km. Pred desetimi leti je Nemčija dosegla svetovni rekord, ko je v zgornji Šleziji v Czucho-wu izvrtala 2240 m globoko v zemljo. Toda izboljšana tehnika za vrtanje je že dosegla globino 3000 metrov, kakor v zahodnem Texa-su v Ameriki, kjer dobivajo petrolej iz take globine. In vendar, kaj je vsa ta globina v primeri z neznanskim polumerom zemeljske krogle! To je prav tako kakor vbod v šivanko, tričetrt milimetra, v kroglo, ki je tako velika kot kaka soba in ima 3 m v premeru. Niti desetinka zunanje kamnite skorje zemeljske oble ni bila s tem še prevrtana. Rjava in rumena barva naših njiv izhaja večinoma od železnate rje, ki je celo ne manj v najbolj peščeni zemlji. Iz tega razvidimo, da je železo na zemlji jako razširjeno in je tudi velikega pomena za razvoj zemlje. Če dajejo meteorji (zvezdni utrinki) precej gradbenega materiala in če zemlja popolnoma ne bo padla iz tega območja, potem je notranjost zemlje skoraj samo iz železa in nikla. Delovanje ognjenikov, ki bruhajo žarečo lavo na zemljo, in pa staro pravilo, da se na vsakih 30 m v globini zemlje poveča toplota za 1 stopinjo, je Naročnina »Slovenskega gospodarja« v letu 1941. Celoletna naročnina 38 din, polletna 20 din in četrtletna 11 din. — Vsi celoletni naročniki, ki plačajo v decembru 1940 ali vsaj v januarju 1941 celoletno naročnino ali isto doplačajo, imajo pod dosedanjimi pogoji zavarovan svoj dom v slučaju požara za 1000 din. človeštvu zmeraj dopovedalo da je večina vse jedro zemlje tekoče in da tako rekoč hodimo in plešemo po ognjeniku. Če bi se namreč toplota v isti meri večala do središča zemlje, potem bi bilo ondi 220.000 stopinj vročine. Današnja znanost meni, da je v notranjosti zemlje največ 8000 stopinj toplote, a bržkone je je samo 2000 stopinj. Notranjost zemlje je torej peč, ki je kurjena z dragocenim kurivom, kot je n. pr. radij. Različni raziskovalci menijo, da je tudi že v globljih plasteh zemlje dobiti radioaktivne snovi in zato je tudi mogoče, da se zemlja resnično bliža svoji ledeni dobi, ker bo zmeraj več izgubila svoje lastne toplote, kakor so prerokovali že v vseh dobah. MALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stan« 1 din. (Preklici, Poslano, Izjave pa 2 din za besedo.) Davek se zaračunava posebej: do velikosti 20 cm1 1 din, do velikosti 50 cm" din 2'50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še 5 din. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hočo odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za 2 din, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE Iščem oskrbnika, oženjenega, za majhno posestvo, poštenega, pridnega, treznega, ljubitelja živine. Vpoštev pridejo 2—3 samo odrasle in delazmož-oeebe. Prijaviti se popoldan: Karel Weitzl, mesar, Maribor, Kocenova ulica 12. 1753 Viničar s petimi delovnimi močmi, z večletnimi spričevali se siprejime s 1. februarjem. Aleksandrova 21/1, Maribor. 1740 Majar s petimi delovnimi močmi se vzame 1. januarja. Vprašati v Mariboru, Vetrinjska 3, Josip Klrblš. 1743 Sodarski vajenec se sprejme takoj. Sulcer, sodar-stvo, Vojašniška 7. 1754 Viničarja z daljšim spričevalom ln 4—5 delovnimi močmi sprejmem. Vinograd A. žlahtlč, Fram. 1759 Ofra s tremi delovnimi močmi sprejme Jožef Hrastnik, Hrastje 6, Pekre. 1760 KARBIDOYKE v raznih izdelavah in poceni, tudi na debelo, dobite pri tvrdki 1770 FRANC LEPOŠA, d. z. o. z., MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 39. Brez petroleja lahko imate poceni prvovrstno razsvetljavo a »Helios« svetilko. 1 liter navadnega špirita gori okrog 30 ur. špirit izdelujemo v Jugoslaviji. Svetilke so pripravne za stanovanja, občinske pisarne, gostilne, društvene in druge prostore. Cena 280 do 300 din. PETROLPLIN MARIBOR, poštni predal št. 16 MALA OZNANILA SLUŽBE: Sprejme se raznašalec kruha, kateri se zna voziti s kolesom, tudi za hribe. Pekarna Limbuš 23. 1718 Iščemo pridnega, starejšega hlapca, ki razume vsa poljska dela. Z. Dvoršak, Kamilica 84 pri Mariboru. 1719 Sprejme se dober konjar, ki je vajen vožnje s planine. Ponudbe naj pošljejo le oni, ki imajo daljša spričevala službovanja, na: Vidnar, trgo-vina-gostUna, Selnica ob Dravi. 1721 Iščem viničarja, 4—5 oseb. Gnus, Maribor, Sodna ulica 20. 1724 Sprejmem hlapca, starejšo osebo, za h kravam in druga poljska dela, kateri zna dobro molzti. Biti mora vojaščine prost, pošten In vesten v službi. Ponudbe z navedbo starosti ln zahtev na Vočarstvo »Zbel«, p. Dobova. 1727 Hlapca-volarja sprejme Vilkom dvor, Vukovje. Letno 1800 din tn čevlji. 1730 Službo dobi majar z družino, z najmanj štirimi delovnimi močmi, med temi dva odrasla moška. Majar, ki Ima veselje do živine, se naj javi osebno pri Posojilnici v Ptuju. 1736 Hlapca in služkinjo sprejmem. Naslov v upravi. 1735 Viničar s petimi osebami se sprejme. Naslov v upravi. 1734 Majarja, poštenega in zanesljivega, z dvema ali več delovnimi močmi, sprejme večje posestvo blizu Maribora. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod > Poč Urnost 1731«._ Hlapca, pridnega, vernega, nekadilca, išče žve-glar, Rifnik, Sv. Jurij ob juž. žel. 1744 Viničarja, dobrega in poštenega, s tremi ali štirimi delovnimi močmi, ki zna vsa dela v vinogradu, sprejme župnl urad na Ptujski gori. 1745 Služkinja za vsa dela, ki zna nekaj kuhe, se sprejme z novim letom proti dobri plači k dvema osebama. Ponudbe »Slov. gospodarju« pod: »Pridna 1748«. Sprejme se 1. januarja v trgovsko hišo na deželi pridna dekla, do 22 let stara, vešča vseh vrtnih in hišnih del. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi pod: »Pridna 1762«. _ Viničar z dvema ali več delovnimi močmi, ki razume vsako vinogradno delo, se pod ugodnimi pogoji sprejme v lepo viničarijo. Deputatno zemljo ima v bližini hiše. Na posestvu si lahko redi do šrtiri glave goveje živine. Ponudbe je poslati na P. Zemljlč, Ljutomer. 1764 Pošteno dekle za kmečka dela na majhnem posestvu se sprejme 1. januarja. Ponudbe upravi »Slov. gospodarja« pod »Slov. gorice 1691«. POSESTVA Oddam posestvo 10 oralov v popolno oskrbo. Plačilo delitev pridelka. Ponudbe na upravo pod mačko »Okolica Poljčan 1732«. Krasno posestvo na prodaj v bližini postaje. Naslov v upravi. 1751 Prodam lepo parcelo za stavbišče blizu Slovenj-grad ca. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«. 1769 Posestvo. 12 oralov, majhen vinograd, sadonosnik, gozd, travnik, dobre zgradbe. 90.000 din. Pol ure od farne cerkve. Posreduje »Triglav«, Maribor, Aleksandrova 12, telefon 25-34. 1768 Lepo zidana pritlična hiša na lepem prostoru v Ljutomeru se pod ugodnimi pogoji takoj proda. V hiši je prostorna klet, tik hiše gospodarsko poslopje, dvorišče, zelenjadnl vrt. Vse v najboljšem stanju. Hiša je zelo primerna za upokojenca, obrtnika, osobito lončarja, ki tukaj primanjkuje. Naslov v upravi. 1763 Vzamem v najem valčni mlin na prometnem kraju, z dobro močjo. Ponudbe poslati: Pran jo Gr-mek, mlinarski mojster, Ljubljana, Tržaška 66. 1752 Dražbenl oklic. Dne 20. decembra 1940 bo ob 10. uri dopoldne v pisarni podpisanega javnega notarja prostovoljna javna dražba v zapuščino umrlega Alfonza Križan iz Sv. Lenarta spada-jočih nepremičnin vi. št. 263 k. o. Sv. Lenart in 194 k. o. Radehova v petih skupinah. Draž-benl pogoji so na vpogled v notarski pisarni pri Sv. Lenartu. — Ivan Hanžič 1. r., javni notar kot sodni komisar. 1742 RAZNO: BOŽIČNE SVEČKE — vsako množino — tudi za trgovce — dobite v Cirilovi — Maribor, Ptuj, Trbovlje. Za Božič kekse, esence za likerje ln vse potrebščine kupujte vedno v trgovini Slavko Senčar, Mala Nedelja. 1750 Harmonij ali planino, četudi pokvarjen, in hobel-bank, dobro ohranjen, kupim. Turin ml., Celje, Na okopih 9. 1739 Trijer za čiščenje žita na prodaj. Dnevna kapaciteta okrog 800 kg. Tvomica zdravstvene slad-ne kave A. Jarc, Maribor-Košakl. 1733 Proda se: dobro ohranjen voz, posnemalnlk za mleko ln rušt. Naslov v upravi. 1717 Kupim 1000 kg bučnih tropin (kolačev). Ponudbe na: Vočarstvo »Zbel«, p. Dobova. 1728 Za 10 din Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko izdelovali doma Stalen zaslužek tudi v teh kritičnih časih! Lln-dlč, Ljubljana, predal 245/go. 1746 Tricevni baterijski Philips aparat v dobrem stanju se takoj ugodno proda. Vprašati: Agentura Pichler, Philips zastopstvo, Ptuj. 1747 Kupujem hrastove doge po najvišji ceni. Sodar-stvo Sulcer, Vojašniška 7. 1755 Priporoča se Kupčičeva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1384 Veverice, dihurje, lisice, kune, zajce in vse ostale vrste kože divjačin kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje tn barvanje. Peter Semko, Marihor, Aleksandrova 13. 1715 Lep nagrobni spomenik iz črnega švedskega marmorja, brez napisa (lastna cena 25.000 din), proda za 12.000 din Ussar, Maribor, Trubarjeva ulica 9/1. 1766 Človeški organizem potrebuje zlasti v zimski dobi vsaj enkrat dnevno toplo tekočino, katera ogreje notranje organe in jim pomaga izločanje. Ni pa vseeno, katere pijače se poslužimo. Kava ali ruski čaj sicer pogrejeta, vendar pa imata tudi slabe lastnosti. Zato pijte naš cvetlični »EMONA« čaj, našo zdravo, narodno pijačo. Z limono, rumom, žganjem ali mlekom vedno izredno okusen. Toda samo pravi »EMONA« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod. 1639 VEVERIČJE in druge kože divjačine kupuje J. Ratej, Slov. Bistrica. 1741 Dosmrtno hrano, stanovanje, pozimi kurjavo, dobi ženska oseba, nad 40 let stara, če takoj založi na posestvo 6000 din. Dela nezmožna prednost. Dopise upravi pod »Boljša družina 1720«. Stole vseh vrst dobavlja najboljše in najcenejše še po stari ceni, dokler traja zaloga, ter se priporoča J. Pučko, Maribor, Tržaška 57. 1757 Halo! Iz jabolčnlka si zamorete napraviti pravo šampanjsko, zdravo, okusno vino, ki se popolnoma nič ne razlikuje od pravega. Ako ne odgovarja, se denar vrne! Z navodili in preparati stane za 100 litrov 35 din s pošto vred. Sprejmemo potnike. Ponudbe na E. Hribšek, Maribor, Tržaška 57.__1758 Šivalni stroj Singer, dobro ohranjen, poceni proda Ussar, Maribor, Trubarjeva 9/1._1765 Prodam mlin, p. d. žermlje. Polzve se pri Krebs, kovač, Sp. Sv. Kungota. 1761 Kupite božična darila pri »Starinarju«, Koroška 6! Predpasniki vseh velikosti, žensike in moške srajce, ženske in moške hlače, gate, otroške ob-lekce za fante in deklice, hubertusi, kovani čevlji, nogavice, blago za rjuhe in kapne, cvirn-cajg, barhent. 1767 Došlo sončno in bučno olje ter se stalno zamenjujejo bučnice, sončnice in rips. Nakup jajc, masla, pu-tra in svinjsikih kož v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. 1749 Vsakovrstne ODPADKE PAPIRJA IN CUNJ kupuie in plačuje po naivišiih dnevnih cenah s. itiumn trgovina vsen viol surovi.-. naniBOR-POBRrtit Cankarjeva ulica 16 Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43 Inseriraffe! Preizkušeni redilni prašek za svinje zanesljivo «iiitro zredi Vaše svinje. Za eno svinjo zadostuje že en zavitek za 8 din. S povzetno poštnino vred stane 1 zavitek 19 din, 2 zavitka 27 din, 3 zavitki 35 din, 4 zavitki 43 din. — Pravi REDIN se dobi samo v zavitkih z gornjo sliko ln ga razpošilja Drogerija RANČ, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibrier, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju: Drog. Skočir, 81ovenski trg 11 in vse podeželske trgovine Staro gumijasto obutev, kakor tudi bicikl in auto gume sprejemamo kot plačilo za novo obutev dma - maribor Trdo kožo in kurja očesa na nogah Vam odstrani brez ' bolečin naš strokovjak-pediker ObiStlfe na$ laigijenski oddelek za nego s;oa bata - nmmm Hoja prva Lravja Lupči§a Kmečka črtica. — C. M. Pri naši hiši je mukala v hlevu le edina kra-vica, druščino ji je delalo kvečjemu dvoje pra-»et in par kokoši. Nekoč pa je ata kravico prodal, ker je bila breja in je dajala premalo mleka za našo mnogoštevilno družino. »Petnajst goldinarjev je dobička; kaj deš k temu, Mica?« je dejal ata, stopivši v kuhinjo, veselo proti mami. »Že, toda kje hočemo iskati drugo kravico?« je zaskrbelo dobro našo mamico. »Brez mleka ne morem kuhati, neobhodno pa ga mora imeti mala Verica.« »Boš pa ti pogledal čimprej za drugo kravico,« se je obrnil k meni. »Bi šel sam, a radi nujnega pisanja res ne utegnem. Išči okoli pri kmetih in če najdeš kaj primernega, pa za-araj. Potem pa bom sam šel kravico pogledat in plačat, če bo za našo hišo.« Zavest, da mi je ata poveril silno važno nalogo, me je navdala z nemalim ponosom. Moje misli so že begale pri kupčiji. Kar spati nisem mogel! Sklenil sem, da se bom pri tem postavil kar najbolj moško, da se ne osmešim. Drugo jutro zavijem zgodaj na križpotju za vasjo v hrib med kmete. Kjer koli sem potrkal, sem bil deležen pohorske vljudnosti, celo s kavo in kruhom so mi postregli tu in tam, le kravice nisem našel, ki bi bila po mojem okusu. Nič kaj zadovoljen sem se spuščal naposled nazaj v dolino. Zatopljenega z mislimi me nenadoma vzdramijo koraki. Po stezi od desne strani skozi leševje sem videl prihajati moža. »Če ni nemara kakšen ropar, a jaz imam v žepu desetak!« me pogreje po udih. Takoj pa se mi strah razblini, ko spoznam v možaku strica Kotnika, znanega govejega mešetarja. »Kaj pa ti delaš tukaj, ali veter loviš, ali meglo preganjaš?« me možak podraži. »Kaj dela oče? Piše, kaj?« »Da, ata piše doma, jaz pa ne lovim vetra, ampak kravo, ki ima dosti mleka. Ali veste za katero ?« »Ti iščeš kravo? Ojej!« se popraska Kotnik za ušesom. »Da si le predrzneš, fantič! Še mene, ki sem izvedenec v kupčijah, napetnaj-stijo včasih ljudje pri kravah, da se kar kadi. Laže je kupiti deset parov volov, kakor pa eno res dobro kravo.« Za trenutek je utihnil, potem pa nadaljeval: »Za Kavčičevo žago veš nemara?« »Za tisto pri Svetem Lovrencu?« »Da! Žagar ima na prodaj pridno kravico. Tisto kupi, če misliš resno, ne bo ti žal. Pa očeta mi pozdravi!« Stem se poslovi stric Kotnik in jo mahne navkreber. Jaz pa napravim par skokov ter jo uberem naglih korakov za reko proti Kavčičevi žagi. Čez eno uro sem bil na cilju. Žagar, možak srednjih let, se nekako poredno namuzne, ko mu pojasnim namen prihoda, in. reče, da res ima kravo na prodaj. Po njegovem zagonetnem nasmehu sem sklepal, da si je možakar mislil, da bo mene glede cene lahko napetnaj3til. Šla sva v hlev. Kravica se mi je ko j na prvi pogled dopadla. Bila je res lepa živalica, tudi mlečna je bila videti. Vprašal sem sa ceno. Mož pove ceno, jaz pa posilim zelo začuden obraz. »Kaj pa mislite, oče! Tako kravi je, pa jo ce nite kakor dirkača iz kraljevega hleva! Re cite vendar pravo ceno; kar je predrago, je predrago. Sami vidite, da tega denarja kravica niti pri glavi, niti pri repu ni vredna.« Medtem iščem skrbno z očmi in rokami no kravici le kako morebitno hibo, ker ta cena se mi je zdela, odkrito povedano, primerna in sem hotel samo zaradi lepšega zbarantati kak goldinar. Kravico sem naposled tudi kupil, od-nosno »zaaral« sem io z očetovim desetakom. V upu dobre kupčije korakam vesel proti domu. Moj vstop v domačo hišo je takoj prepodil skrbi očeta in mame zaradi moje pozne odsotnosti. Ko sedem, pričnem pripovedovati o moji kupčiji, oče pa je zadovoljno prikima- 6 tir je fantki, Štirje baloni. Kako spadajo skupaj t val in rekel naposled: »Kar sam boš nesel jutri Žagarju še ostali denar; upam, da nisi slabo kupil.« Naslednjega jutra sem se najedel koruznih žgancev. Nato sem poiskal vrv, denar skril v notranji žep na prsih ter jo mahnil proti Sv. Lovrencu. Hitel sem in zelo naglo prispel do žage. »Čujte, Žagar, po kravo sem prišel, tudi denar je tu,« sem vpil v možaka, zaposlenega pri jarmu. »Stopite no bliže!« Moje besede niso nič izdale. Mož se je delal, ko da žagi posveča vso pozornost. Slutil sem, da nekaj ni v redu. Kaj neki ga žuga? Včeraj je bil toliko prijazen. Slednjič, po dolgem stikanju po žagi, vendar pride bliže, zapiči vame strašno srep pogled ter vzroji: »Le poberi se, pobalin, odkoder si prišel! In to takoj! Goljuf smrkavi! Krave ne dobiš, da veš. Svoj denar le obdrži. Tudi tega, na, nazaj!« mi zapodi desetak pod noge. »Šema pretkana! Da nisem sinoči poizvedel tamle v oni gostilni, kako so cene živini v zadnjem tednu poskočile, bi me bil opeharil za pet in dvajset goldinarjev. Le poberi se!« »Oho, očka, tako pa to ne bo šlo!« sem odvrnil neustrašeno. »Kar sem kupil, sem kupil. Krava je moja.« »Zgubi se, pravim! Krave ne dobiš!« se je zadri nad menoj na ves glas. »Tedaj mi vrnite dvojno aro, pravico imam po zakonu,« sem se upiral. »Počakaj malo, to pa dobiš, in še trojno, če hočeš, takoj!« Pri tem skoči h kupu lesnih odpadkov, pograbi debel kol in se mi tako oborožen bliža. Za tako »aro« pa seveda nisem bil dovzeten. Nabrusil sem pete in jo odcvrl. Tega pa mi nihče ne more zameriti, ker sem bil šele trinajstleten šolarček. * To so bili prebrisani! (Zgodba brez besed) 1. Lekarnar: »Kaj Selite?« Voznik (po daljšem ogledovanja)! »Toga nimate, kar bi rad!« Lekarnar: »No, kaj pa bi radi?« Voznik: »Bičevnik in bič.« * UGANITE I Sest nog Ima, pa vendar hodi po glavi ? (•m) Kaj bi rad slepec, zdrav človek pa ne? (OifO OABjpa oua fusA) Skozi eno luknjo noter, skozi tri ven? (•ooftfjs oui©99iqo 19 ojfV) V čem sta si različni vrana in brana? (■d—a A) Bil Je kriv ln bo kriv in vendar ne bo sojen T CdtS) Kaj je laže od peresa najmanjšega ptička? (•■Bsejad [Od) * POIŠČITE I SMEJTE SE! Preseljevanje dni »Ali verjameš, da se duše selijo iz živali T ljudi in narobe?« »Seveda verjamem.« »Kako da verjameš tako neumnost?!« »Pred tremi leti sem ti posodil tri j ur je. "IV daj sem bil prav gotovo še osel.« Dober spomin Oče se jezi: »Jožek, kolikokrat pa sem ti rekel, da daj mir!« Jožek nekoliko pomisli in odgovori: »Šestkrat, oče.« Kakor se vzame Meščan: »Očka, ali je kaj dosti snega pri vas T« Kmet: »Kakor se vzame. Nekateri ga Imajo več, nekateri pa manj.« Meščan: »Kako to?« Kmet: »Kdor ima več sveta, ga ima več, kdor pa ga ima manj, pa manj.« Ni lagal »Posodi mi sto dinarjev!« »Jih nimam.« »Kaj? Saj si včeraj rekel, da Imaš denarja kakor peska!« »No, ali imam kaj peska?« Voznik v lekarni MALA OZNANILA POSESTVA: Prodam posestvo treh oralov. Gačntk 24, Jare-nina. 1722 Kmečki mlin vzamem v najem, tudi 8 posestvom. Ponudbe na: Leopold Podgoršek, Slov. Bistrica, poStno ležeče. 1716 Kupim posestvo, vrednost do 40.000 din, in plačam takoj v gotovini. Jakob Manfreda, Celje, Lisce St. 33. 1725 Koplm posestvo ali vzamem v najem od dveh starih zakoncev z dosmrtno oskrbo okrog Poljčan ali Grobelna, okoli 10 oralov. Franc Ogrizek, Sv. Vid 20, p. Pristava._1726 Prodam takoj vetrov mlin. Kacijan Jožef, Šetaro-va, Sv. Lenart v Slov. goricah. 1695 RAZNO: Nove šivalne stroje različnih znamk z okroglim čolničkom, a 25 letno garancijo, prodaja od 2450 din naprej po najugodnejših mesečnih obrokih Draksler, Maribor, Vetrinjska 11. Prevzema tudi popravila šivalnih strojev in koles. 1546 Moštna izvrsten izdelek, za Izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor Gosposka 11. 1269 Se vedno kupite dobro, po ugodnih cenah: nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje, žemper-Je (lastni izdelki), kombineže, modrčke, srajce, oblekce, predpasnike, platno, odeje, koče, blago, perilo, konfekcijo, rute, šivalne potrebščine, galanterijo, milo, drobnlno. Andrej Oset »Mara«, Koroška cesta 86 (poleg tržnice, Vodnikov trg). 1098 Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzo-parilnike »Alfa« obenem z žgaino pripravo v najboljši Izdelavi pri Anton Mleku š, kotlarstvo, Maribor, Sodna ulica S. 1631 Cepljene trte nudi I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci prt Ptuju. Zahtevajte cenik! 1701 Počne iz čiste ovčje volne dobite vedno v vsaki meri. Kupujem tudi kože domače kakor tudi od divjačine. Popravila klobukov sprejemam od 10 din naprej. Se priporoča Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Wetrinjska 5. 1705 Okraj Preval je! Mežiška dolina! Hranilne vloge »prejema od vsakogar in jih obrestuje najbolje ter podeljuje tudi manjša kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah. Popolnoma varna naložba. Nove vlo ge vsak dan lahko dvignete! 1694 CEVFjJI moške od . din 300'— naprej Gojzerce: ženske od . din 245'— naprej otroške od din 175'— naprej Delavski: moški od , din 210'— naprej Moške: O m LUKE modne od . din 280'— naprej Športne od din 320'— naprej ter razno drugo blago, kakor: zimske površnike z ovratnikom iz krzna, hubertus-plašče, lovske obleke, suknene čevlje, otroške teks in zbite čevlje, moške in otroške klobuke ter čepice, zimsko perilo In drugo vsakovrstno perilo, pletenine, hlače, dežniki, nogavice itd. kupite najceneje pri tvrdkl ANTON TKALEC MARIBOR, GLAVNI TRG 4 Ročna izdelava • Velika izbira SUCE * Katoliška družina ne more obhajati Božiča brez jaslic. Prav vsaka naj jih ima I Imamo jih na zalogi toliko vrst, da smemo reči: največjo izbiro, ki je mogoča. Jaslice iz prešanega papirja, gotove, ki jih je možno kar postaviti, jaslice za izrezavanje na močnem kartonu, umetniške jaslice, jugoslovanske jaslice, jaslice s skupinami kipcev. Dobite lahko tudi posamezne kipce. B02IČ10 DREVESCE * Svečke po najnižji dnevni ceni, čudežne svečke, gir-lande, stekleni okraski, zvezde, lamete, zlati lasje, zlate pene, vilinski lasje, papir za pozlačevanje orehov, svečniki, raznobarvni papir za zavijanje bonbonov in različnih božičnih daril. BOŽIČNI DAROVI * Največja izbira nalivnih peres, finih svinčnikov, okusne mape z natisom imen onih, ki jim je namenjen pisemski papir, pisalne garniture, spominske knjige, knjiga »Naši gostje«, albumi za razglednice ali fotografije, slike, kipi, koledarji vseh vrst, molitveniki in razne povestne knjige, B02IČRI0 VOŠČILO * Razglednice, vizitke s fotografskimi posnetki, izredno fina pisma s fotografskimi posnetki. MALO IZDATKOV * je vaše načelo, naše pa je: nizke cene, in to se sklada, zato že zdaj obiščite naše prodajalne in se oskrbite z božičnimi potrebščinami I Naše voščilo! Dovoliti, da vam voilimo venie boiične praznik« in »rtlno Novo leio, v katerem »e vam priporočamo za naklonjenost! TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU, KOROŠKA C. 5, ALEKSANDROVA C 6, KRALJA PETRA 6 V PTUJU, SLOVENSKI TRG 7 II V TRBOVLJAH, LOKE 153 Vodne turbine, venecijanke, mline, transmisije, dvigala itd. izdeluje "najceneje: Strojno podjetje Inž. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja c. 18. 1562 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi In plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. U JESEN — ZIMA — HALO! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, dobro uporabni in brez napake: Paket serija »M« 10—13 m kretona in druka za predpasnike in obleke 160 din. — Original Kosmos »D« 12—15 m Ia flanelov ea spodnje perilo tn harhent za ženske obleke 230 dinarjev. — Paket serija »T« 4 m prima volnenega blaga za žensko obleko, dokler traja zaloga, za staro ceno, in sicer: T-l 130 din, T-2 160 din, T-3 180 din, T-4 200 din; pri naročilu prosim navedbo cene in barve. — Paket serija »Z« 3—3.20 m štofa za moško obleko ali plašč, ženski kostum ali plašč, in sicer: Z-l 160 din. Z-2 200 din, Z-3 250 din, Z-4 300 din, Z-5 360 dinarjev. Neodgovarjajoče zamenjam. Pri naročilu dveh ali več paketov primeren popust Izrabite ugodno priliko in naročite takoj! Razpo-llljalnica KOSMOS, Maribor, Razlagova 24H. KUPUJE: PRODAJA: hranilne knjižice bank in hranilni« ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah 1430 BANANO KOM. ZAVOD, MARIBOR BEDILO ZA SVINJE, tisočkrat preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi ribjo moko, naglo redi Vaše svinje in Jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8 din, 1 kg 25 din, po pošti s povzetjem 15, oz. 35 din. Dobi se v lekarni pri »Zamorcu«, Maribor, Gosposka ul. 12. Pletene fopce damske, moške, otroške še po stari ceni iz lastne pletarne, nogavice, kapce, rokavice, spodnje perilo pri »LUNA«, Maribor samo Glavni trg 24, (avtobusni kolodvor) 1461 Kdor oglašuje — napreduje 1 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE i POŽAR_ V L O IVI_ STEKLO_ K A S K O_ JAMSTVO_ NEZGODE_ ZVONOVE_ ŽIVLJENJE_ K A R I T A S Vsak slovetiski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici Hranilnica Dravske banovine Maribor Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jambt ta vse te vloge pri tej hranilnici Dravska banovina * vsem svojim premoženjem in » vso svojo davčno močjo. Eranilntoa izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno Centrala: Maribor v lastni palači na oglu Gosposke in Slovenske ulice Podružnica: Celic nasproti poŠte, prej Južnoštajerska hranilnica Zanimivo povest iz vzhodne Štajerske ln druge lepe povesti, novele, črtice, pravljice, pesmi, kulturne razprave, zdravstvene nasvete, razprave iz gospodarstva in gospodinjstva, kuharske recepte, šale, uganke in mnogo drugega prinaša »MLADIKA«, ki je družinski list s podobami in izhaja že 21 let vsakega prvega v mescu. Krasne slike naših in tujih umetnikov ter raznovrstni fotografski posnetki lepo poživljajo bogato vsebino lista. Poleg tega ima »MLADIKA« modno in krojno polo, ki je našim gospodinjam v veliko pomoč pri izdelavi najrazličnejših ročnih del, oblek in perila. Na hrbtu priloge pa so dragoceni nasveti za dom in družino. Knjižne nagrade daje Mladika reševalcem ugank vsak mesec. Razen tega dobijo naročniki, ki redno plačujejo naročnino, lepo knjižno nagrado. Natančnejše podatke o nagradah dobite v Mladiki. Mladika stane na leto samo 84 din (s krojno prilogo 100 din). To vsoto plačujete lahko tudi v pol- ali četrtletnih obrokih. Brezplačno in neobvezno Vam bomo poslali na ogled prvo številko za leto 1941. Sporočite nam po dopisnici svoj naslov. Uprava »Mladike« v Celju naložite najbolje in najvarneje pri oJpodnješlajerski ljudski posojilnici o Mariboru registrovana zadruga z neomejeno zavezo i Gosposka ulica 23 Ulica lO. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'- "¡riskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj- Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru