Razen zvezno koordiniranega vrhovnega štaba, osnovne organizacijske strukture in standardizacije orožja ni videti, na primer, da naj bi bilo še kaj več v zvezni upravi skupne obrambe. Tako preurejena obrambna pripravljenost bi ne le bila mnogo bolj učinkovita, ker bi jo vsak narod zares čutil kot svojo, temveč bi tudi onemogočila vznemirljive možnosti in sumnlčenja kakega novega oficirskega puča za restavracijo beograjskega centralizma in diktature.
(Ciril žebot, SD, april 1968)
sLovensKA
FOR A.FREE SLOVENJA
Vsekakor se bo treba dogovoriti za sorazmeren medrepubliški ključ za zasedbo diplomatskih položajev, poleg tega pa bi si morali Slovenci izgovoriti, da jim redno pripadajo ambasadorska mesta v Avstriji in Italiji, kjer žive slovenske manjšine. Republike naj bi tudi imele dogovorjeno pravico da lastnih republiških atašejev v državah, kjer bi to zanje bilo posebej koristno.
(Ciril žebot, SD, april 1948)
LETNIK XIX — VOLUME XIX 1. Avgust.—1. September 1968 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 8.—9. — NUMBER 8.—9.
ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE
Spomenica kanadski vladi o IV POČITNICAH - KAM!
(Vidi tudi slike na 6. strani)
Čeiko-Slovaški
29. avgusta t.l. je večtisočglava
• Pastoralna konstitucija Cer- 1 jati potrpljenje in dobrota, kakr-kev v sedanjem svetu se je le na šno je postavil kot zgeld Gospod kratko pomudila pri vprašanju šno v ravnanju z ljudmi. Ker rodovitnosti zakona, ker je papež je prišel reševat, ne pa obsojat, Pavel pridržal. lo vprašanije I je bil sicer nestrpen do zla, toda i množica v protestnem sprevodu sebi in posebej za to sklicani j usmiljen do poedincev. V svo-' krenila ob 7. uri zvečer izpred komisiji. Konstitucija pravi med jih težavah naj najdejo poročeni glavnega poslopja ontarijskega drugim:	1 pari v besedah in srcu duhovni-
"Pri nalogi, ki jo imajo, da j ka odmev glasu in ljubezni Re-posredujejo in vzgajajo člove- senika". Ta odstavek tolmačijo
ško življenje—v čemer je treba videti njihovo posebno poslanstvo — zakonci vedo, da so sodelavci ljubezni Boga Stvarnika in tako rekoč njegovi razlagavci. Zato bodo s človeško in krščansko odgovornostjo spolnjevali svojo nalogo in si v ubogljivi spoštljivost do Boga s skupnim preudarkom in s skupno prizadevnostjo ustvarili pravilno sodbo: ozirali se bodo pri tem tako na lastni blagor kakor tudi na blagor otrok, naj bodo že rojeni ali pa šele v bodočnosti pričakovani; pazili bodo tako na gmotne kakor tudi na duhovne življenjske razmere svoje dobe in svojega lastnega položaja; končno bodo upoštevali blagor družinske skupnosti, svetne družbe
kot navodilo, naj duhovniki v spovednici ne odtegujejo odveze zakoncem, ki porabljajo kako nedovoljeno sredstvo proti spočetju, četudi ne morejo za trdno obljubiti, da ga v bodoče ne bodo več uporabljali. Kakor se zdi to navodila umestno, odpira na drugi strani zopet vprašanja (o spovedi), ki so morda še
stavnika ontarijske vlade g. Al-lan Grossjnan-a, ki je z najmočnejšimi dokazi razgalil sovjetske namene in pretveze, pod katerimi so sile varšavskega pakta parlamenta po Univerzitetni uli-; zasedle ceško-Slovaško ter obči na „Trg Nathan Phillips" preti sodil ciničnost njihovih opravi-mestno hišo. V sprevodu so no- čil in zagotovil. Zborovanje je sili kanadske, češke in slovaške pozdravil tudi industrijalec g. zastave, katerim so se pridružile j S. Roman, ki je govoril o svojih še zastave drugih narodnosti vtisih izpred 14 dni. ko je obiskal vzhodne in strednje Evrope, ter ! rodno domovino in Bratislavo, napise z obsodbo zadnje sovjel- • Za konec so vsi navzoči skupno s j ske agresije — zasedbo Češko- pevcem g. J sinom Rubežem zali Slovaške. Po končanem obhodu peli himno „0 Canada". Posebni ; se je začelo protestno zborova- : odbor je pripravil resolucijo pod nje, ki sta ga vodila poslanec vodstvom g. J. V. Stephens-a, ki
bolj usodna.	.
Ker je povzročila okrožnica ne g' E" SyPtak v }menu P<^bnega
reakcijo, marveč i pr°teSln°ga odbora' Zborovalcc je pozdravila v imenu občine na-
samo mešano v mnogih primerih bolj ali manj očiten odklon med katoličani, domnevajo, da ji bo sledila še nova okrožnica, ki bo poskušala osvetliti vprašanje v še širšem okviru.
Večina moralistov in teologov",
ontarijske zbornice g. G. Bcn in j je bila navdušeno sprejeta in izročena zastopniku federalne vlade g. dr. S. Haidaszu, da jo po-
mestnica župana ga. M. Cambell, kontrolorka, v imenue federalne vlade je govorH dr. S. Haidasz, še posebej močnega odobrava-
nese v Ottavvo.
Resolucijo, ki so jo podpisali predstavniki organizacij narodov izza železne zavese, med njimi tudi slovenske (S.N.F.), se
nja pa je bil deležen govor pred-' glasi: Our organlzations, representing a wide strata of Canadians of
ki se ne strinja s papežem, se ' various descents and origin, join in condemnation of the brutal in Cerkve same. To sodbo si mo ■ opira na dvoje razlogov. Prvi je, I ar med Soviet intervention in Czechoslovakia abetted by groups of rajo pred Bogom napraviti nav- da okrožnica ni dogmatična de- puppets of its Warsaw Pact allies.
sezadnje zakonci sami (50,2; pod- finiclja. Kdor ima resne in stvar- No compromise, nor any klnd of undisclosed arrangements
črtal avtor)	no utemeljene pomisleke, sme
Kot je znano, se je izrekla ve- imeti drugačno mnenje, ne da čina članov papeške komisije, bi mu bilo treba zato zapustiti (70:14), v kateri je bilo tudi ne- Cerkev ali Se čutiti manjvredne-kaj zakoncev, za spremembo ga katoličana. Ti odločno na-cerkvenega stališča, ki je priz- j sprotujejo izjavi, ki jo je dal navalo kot edino dovoljeno sred-. kof Adam v Sionu (Švica): stvo za omejevanje rojstev spol- "Kdor koli se ji (okrožnici) ne no zdržnost in pa Knaus-Ogi- : namerava pokoriti, ni več kanovo metodo.	P|^%~sarn .(očitnx) ni Časopisi so ž.e večkrat objavili i tega mnenja, ker jc v enem novico, da bo papež objavil svojih nagovorov po izidu ok-svoje stališče. Končno je 25. ju- rožnicc posebej blagoslovil tiste, lija t.l. izšla okrožnica Humanae ki se z okrožnico ne strinjajo, vltae, ki je po eni strani potr- j čeprav z željo, da bi jih hladila prejšnje stališče glede sred- j goslov razsvetlil, da bi sprejeli
stev za omenjevaiije rojstev, toda je na drugi strani v okrožnici sami kot tudi v okoliščinah prinesla nakaj novosti.
Vatikan si vedno prizadeva
njegovo odločitev. Drugi razlog pa je, da temelji okrožnica predvsem na naravnem pravu in da
tako tolmačenje vključuje možnost zmote. Zato je treba vzdr-
kar se da visoko dvigniti ugled žati načelo svobode vesti, ki jo papeških okrožnic. Tokrat pa je . je učil že sv. Avguštin in jo je
papež sam izjavil, da okrožnica ni nobena dogmatična definicija in da si torej ne lasti značaja nezmotljivosti. Okrožnica se opira predvsem na naravno pravo. Ker pa je bilo naravno pravo formulirano v dobi, katere sve-
izrecno priznala glede vprašanja števila otrok tudi pastoralna konstitucija Cerkev v sodobnem svetu, 'šest duhovnikov škofijske univerze sv. Frančiška Ksaveri-ja v Antigonishu je izdalo po izidu okrožnice izjavo, ki zak-
tozor je bil statičen, zaidemo I ljuči: mnogokrat v težave, kadar ho-1 "Nikakor ne želimo biti nespo-čemo taka načela porabiti za štljivi do papeža Pavla, toda današnji evolucionarni in dina-j po našem mnenju pripada kon-mični svet. To težavo so dobro čna odločitev vesti poedinih začutili škofje na 2. Vatikanskem koncev"
zboru, čeprav so prevzeli v veli-' Protestanti so v veliki večini ki meri v pastoralno konstituci- direktoni ali indirektno odklo-jo Cerkev v sodobnem svetu for- j nili okrožnico, ki je naslovljena mulacije Janeza XXIII, so opu- vsem ljudem dobre volje, dočim stili njegovo sklicevanje na na- jo je pravoslavni patrijarh Ata-ravno pravo.	| nagoras pozdravil kot odločitev
Okrožnica tudi naglasa, da mo- v skladu s sv. pismom, ra nauk Cerkve "vedno sprem- i	Rudolf čuješ
SPOROČILO SLOVENSKI MLADINI!
"Slovenska Država" in "S.N.F." sta spomladi razpisali nagradno tekmovanje z dvema naslovoma za učence šol in vse one, ki so zapustili slovensko šolo in še niso dopolnili 21. leto starosti.
Vsak udeleženec tekmovanja lahko pošlje 2 spisa: Prvti: za 50.-letnico proglasitve slovenske svobode 29. oktobra 1918. nosi naslov:
"Kaj nam pomeni razglasitev slovenske svobode pred petdesetimi leti?"
Drugi: Slovenska hranilnica in posojilnica J.E. Kreka v Torontu praznuje letos petnajstletnico ustanovitve. Temu praznovanju posvečamo drugi naslov:
"Zakaj nalagam svoje prihranke v J.E. Krekovi hranilnici bi posojilnici?" (Ta naslov le za mladinske člane omenjene hranilnice!)
Za obe nagradni tekmovanji spisov so razpisane lepe nagrade. Prosimo še zasebnike, podjetja in ustanove za sodelovanje pri izboljšanju nagrad. V nagradni komisiji je vrednik S.D., blagajnik posojilnice in predstavniki slovenske šole pri Mariji Pomagaj I
Spisi za nagradno tekmovanje morajo biti v rokah nagradnega odbora najkasneje do 15. oktobra letos. Imena nagrajencev bodo objavljena v noveinberski številki našega ista!
Slovenska mladina! Spomnite se na lanskoletno nagradno tekmovanje in sodelujte! Pošljite spise s priloženimi podatki: ime in priimek, naslov, telefon, dan rojstva in ali še hodile v šolo na:
"Urednik "S.D." — (nagrano tekmovanje) 646 Euclid Ave., Toronto 4. Ont.
reached at gunpoint in Moscow can mitigate the shock and dismay shared by the ovenvhelmmg majority of Canadians at this recent instance of aggression.
VVhatever tacit or understanding regarding spheres of influence
may determine future attitudes of other povvers, the Government of Canada should continue to voicc the -nguish and indignation of our nation.
\Ve tlierefore request the Government of Canada to resist
General Assembly of the United Nations to:
(a)	condcmn unequivocally Soviet aggression in Caechoslovakia
(b)	insist upon an iminediate and unconditional withdrawal of foreign tioops from Czechoslovakia
(c)	assist in establishing an hidependent representative govern-inent in Czecliroslovakia through free elections
(d)	advocate application of sanetions to enforce the foregoing
(c) ask ali nations of the free world to open iheir borders to
vietims of the Soviet imperialistic aggression and domination
We urge the Government of Canada to advocate the holding of free elections under the auspices of the United Nations In ali countries under Soviet Russian domination and to stand firmly for the principle of self determination and sovereignty of nations.
Approved by the undersigned organizations at Toronto, Ontario this 29th day of August, 1968.
Poročevalec
Ob smrti prof. Jakoba Šolarja
Sredi pisanja novega slovenskega Baragovega življenjepisa je umrl 22. junija ponoči v Ljubljani prof. Jakob Šolar. Družina v Ljubljani je objavila 7. julija naslednje Razmišljanje slovenskega razumika ob Šolarjevem grobu, ki ga ponatiskujemo v celoti. — uredništvo.
UMRL JE VELIKAN SLOVENSKE ZEMLJE
Osmrtnica nadškof, ordinaria-ta, da je umrl dne 22. junija ob 10 zvečer prof. Jakob Šolar, papežev hišni prelat, stolni dekan, je oznanila smrt velikana slovenske zemlje. Samotna osmrtnica v slovenskem časopisju je še bolj pretresljivo poudarila veličino življenja, ki je omahnilo sredi težaškega dela. Ne brez simbola: Veliko življenje je o-mahnilo pri pisanju življenjepisa slovenskega svetnika Barage.... Težaško delo. ki se je lotilo vsega, kar je bilo potrebno, od pisanja slovenskih beril, slov- in bil ponižan s ponižanimi, nic, pravopisa, neštetih esejev pa j	-
vrst, grabimo tem bolj, čim bolj se nam izmikajo, ker smo pozabili, da človek ne živi samo od kruha. Prof. Šolar nam je sam tudi pomagal razumeti svetnika 20. stoletja. Neštetokrat nam ga je razložil v šoli, pri pridigi, v spovednici, najbolj pa s svojim življenjem samim: ko je stal sredi življenja veder, vedno s pokončno hrbtenico, ko je garal in delal vse, kar je bilo potrebno, brez misli na plačilo, ko je svo-1 jo osebnost neprestao ustvarjal, ko je trpel s trpečimi vse muke
Prav gotovo se najdejo med našimi naročniki in bralci ljudje, ki stoje leto za letom pred i sličnim problemom, — kam v i počitnicah. Vsako leto povabi Ontarijska etnična tiskovna zveza v sodelovanju z ontarijskim vladnim oddelkom za turizem in informacije urednike in novinarje na turo po Ontario, da potem svojim čitateljem nudijo s svojimi poročili o potovanju novo izbiro cenenega, a na rhoč zanimivega počitniškega izleta po Ontario. Saj je prav in priporočljivo, da spoznamo vsaj svojo ožjo soseščino, če še nimamo možnosti potovati od vzhoda do zahoda po vsej širni Kanadi.
Letošnje leto nas je tura popeljala po petih letih spet v vzhodno južni del Ontaria. Slike, ki so objavljene skupno s tem poročilom so bile posnete ob času potovanja.
Kot vedno, smo imeli na razpolago avtobus s policijskim | spremstvom. Pot nas jc vodila i najprej do Kingstona, kjer smo si ogledali vsa univerzitetna poslopja, posebnosti mesta in v ,Henry" trdnjavi prisostvovali posebej ..pripravljenim vojaškim vajam", iz prejšnjega stoletja. Naslednja „postaja" je bilo mestece Morrisburg, kjer smo si ogledali „Upper Canada Villa-ge", vas — urejena povsem v obliki in značaju izpred 150 let ter bili na turi s čolnom med ..tisočerimi otoki" na reki Svetega Lovrenca. Od tu smo pohi- ! 1Jlelj v Ottavvo našo nr.-.stolnico, 'si ogiedali zanimivo ,,'ii'menjavo straž" pred parlamentom, bili sprejeti pri kanadskem zunanjem ministru, ki nam je izrekel dobrodošlico v imenu federalne vlade, bili smo sprejeti od mestnih očetov ter si ogledali veliko zanimivosti prestolnice in okolice („Gatineau Hills"). Od tod nas je vodila pot preko Vilna (prvi poljski naseljenci in župnija) in Barrys Bay-a do Algon-kin provincialnega parka, kjer smo se ustavili na večih krajih, si ogledali zgodovinske zanimivosti, muzeje in poleteli z letalom od oddelka „Lands and Fo-rests" nad parkom v vse smeri in ob enem jezeru tudi prespali (in kopali, seveda!). Od tu smo drugi dan odbrzeli preko Bra-cebridgea do Orillije, kjer smo bili gosti občine in si ogledali zgodovinske zanimivosti in se končno ustavili v Midlandu, kjer smo si ogledali zgodovinsko obnovo misijonskega francoskega jezuitskega taborišča za Indijance („Hurona District"), kjer se lahko zamudiš ves dan pri ogledu vseh „novih" objektov. Postojanka je nekoliko južno od romarske cerkve, ki jc itak pozna-
Pred parlamentom v Ottawi.
liha idila" v Algonquin Parku
na večini Slovencev. In od tod domov, nazaj v Toronto.
Tura je trajala ves teden. Udeležilo se je je čez trideset članov in so odnesli najlepše vtise. Vodil jo je v imenu organizacije tiska zastopnik našega lista, turistični oddelek ontarijske vlade pa je uspešno predstav-
ljal g. A. Venn, ter se želim njemu in oddelku za turizem in informacije zahvaliti za priliko pri udeležbi in vodstvu ture.
Vsem pa, ki stoje pred dilemo letos ali kasneje, kam v počitnicah, — poizkusite „ponoviti" to turo, — ne bo vam žal!
V. M.
do učenih razprav in slavnostnih poslanic Slovenske akademi-
Pri vsem tem pa je ostal gospod, kot smo jih Slovenci le ma-
je znanosti in umetnosti za nju- lo imeli. Prof. se je enakopravno na najbolj ugledna člana prof. uvrstil med največje slovenske; F. Ramovša in pisatelja F. S. duhovnike, ki so neločljivo pove-
Finžgarja se je zaključilo s pisanjem življenjepisa slovenskega svetnika. Tako nam je mogočna osebnost prof. J. Šolarja izpričala zadnjo modrost: zadnja veličina človeškega življenja, njegov vrh je svetništvo. Kot je to veljalo vedno v zgodovini, tako tudi v 20. stoletju. Pretresljiva resnica za naše 20. stoletje tehnike, ko grabimo za vedno novimi dosežki in uspehi, hlastamo za uveljavljanji in užitki vseh
zani s slovensko zgodovino in kulturo, brez katerih si slovensko zgodovino in kulturo komaj lahko predstavljamo. „Kaj bi o-stalo od naše nacionalne kulture", se sprašuje slovenski pisatelj A. Rebula, „če bi hoteli iztrgati iz nje delež, ki so ga vgradile vanjo posvečene osebnosti? Do Prešerna bi jo več ali manj zbrisali: po Prešernu bi jo bistveno okrnili." Prof. Šolar je bil v vsem svojem delu in živ-
ljenju duhovnik po božji podobi. Vedel je: naše slovenske matere in očetje, na katerih je slovenska zgodovina, niso zrasli iz niča, niti niso živeli samo v domišljiji slovenskega poeta. Vedel je za neznano, anonimno delo slovenskih kaplanov in župnikov, ki so po tridentinskem cerkvenem zboru gradili in ustvarjali slovenskega človeka, tudi tisto slovensko mater, brez katere ne bi bilo Cankarjevega lika matere. Prof. Šolar je stopil med duhovnike prav iz ljubezni do tega slovenskega človeka. Stopil je v času, ko stoletna tridentin-ska shema, kateri se moramo prav zahvaliti za podobo slovenskega človeka, ni več ustrezala modernemu življenju. Modernega človeka je lahko že utesnjevala, posebno kadar je na njego-1 va živa vprašanja odgovarjala z j neživimi juridičnimi odloki, prav tako je pogosto dušila tudi ! kulturnika. Prof. Šolar je svoj duhovniški poklic živel enotno: iz korenin vernih slovenskih mater in evropskega modernega ra-
(Dobili smo pismo, ki ga objavljamo!)
DRUŽABNA PRAVDA.. Casilla Correo Central 1944 Buenos Aires
Buenos Aires, 15. maja 1968 Spoštovano uredništvo "Slovenske Države"
Člani in članice Družabne Pravde, zbrani na svojem dvajsetem rednem občnem zboru v Buenos Airesu, Vam pošiljajo iskrene pozdrave ter se Vam obenem toplo zahvaljujejo, da v svoji cenjeni publikaciji objavljate tudi članke socialne vsebine in tako vzgajate socialni čut naših rojakov in širite poznanje krščanskega socialnega nauka.
Lepo pozdravljamo!
Predsednik:	Tajnik:
Lozje Erjavec	Rudolf Smersu
zumnika, ki mu je poznano vse moderno znanje. Z enako ljubeznijo je stopal pred oltar in v spovednico, kakor je pisal zakone naši slovenščini. Tako je v
zvestobi slovenskemu Tridenti-
nu ustvarjal slovenski Vatika-
num. Njegove razprave in eseji
v Križu, Dom in Svetu, Dejanju so že načeli debate drugega vatikanskega zbora. Tako je prof. Šolar eden izmed velikih duhovnikov slovenske tridentinske dobe, hkrati pa že ves duhovnik vatikanskega koncila: dobri angel slovenstva je hotel postaviti mogočni svetilnik mladim duhovnikom, ki prihajajo.
Prof. Šolar, slovničar besede in prerok Besede-Logosa ostaja še nadalje živ pred nami.
• Ontarijski provincialni tajnik in minister za državljanstvo Hon. Robert Welch, Q.C., je v zbornici omenil pohvalno tri dela, ki so jih izdali v zadnjem času Novokanadčani. Knjige in avtorji so bili: Dr. J. Kirsch-baum, SLOVAKS IN CANADA. VV.B. Makovvski, THE HISTORY AND INTEGRATION OF POLES IN CANADA ter Rev. Gaida vvoth S. Kairys, J. Kardelis, J. Puzinas, A. Rinkunas in J. Sungaila, LITHUANIANS IN CANADA. -fš.
slovenska
rOHAati SlOVENtA

Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by 1968	Slovenian National Federation of Canada
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo ,35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja,
tfMsojLOVENC/
•	Poizvedba: Ančka iz Avstralije išče svojo prijateljico, katere samsko ime je bilo' Milka Bobnič. Bila je zaposlena v restavraciji Grajskega kina v Mariboru. Baje se je poročila z nekim Istri janCem z imenom Pero. Rodila se je na Planini pri Sevnici. Po poročilih bi naj bila nekje v Kanadi. Ce jo kdo pozna, naj ji sporoči da je naslov Ančke iz Avstralije možno dobiti na uredništvu našega, lista.
•	Ce kdo pozna g. Franceta
Pisec Knjige: "Bishop Frederic Baraga, Missionary to the American Indians" perč. g. mongsinor M. Jezernik podpisuje svojo knjigo za g. &. ga. Dr. L. and C. Leskovar, voditelja čikaške radijske ure. Na sliki je tudi č. g. F. Turk iz Willowdale Ont. ki je spremljal g. monsignorja po Baragovi deželi. O avtorjevi knjigi, sino že obširno poročali. "America Slovenian Civic Alliance" v Chicagu vodi vsa dela za Barago v tem mestu.
Skrček, ki je po poklicu steklar in ima ženo po imenu Slavica (učiteljica iz Celja, rojena isto-tam), prosimo, da javi uredništvu. Išče ga sosed iz Nemčije, ki živi sedaj v Avstraliji.
Toronto
• Baragova proslava.
Slovenci v Torontu in okolici so proslavili 100 letnico Baragova smrti 7. julija na slovenskem letovišču pri Boltonu. 6. katoliški dan, ki ga prirejata obe" slovenski župniji, je bil letos posvečen Baragu.
Na letovišču, ki je bilo primerno okrašeno poleg s slovenskimi simboli tudi z Indijanci slovenskega pokolenja, je bila razstava Baragovih knjig in knjig o Baragi. Dopoldne je daroval sv. mašo msgr. Maks Je-
emns.	i,b»;uUr.?V*'
Msgr. Jezernik, avtor nove knjige o Baragu, je tudi pridigal o misijonskem škofu. Popoldanska proslava je bila zelo pestra, Poleg pevskih točk slovenskih pevskih zborov iz Toronta, dek-lamacij in folklornih plesov so igralci podali oratorij dr. Tineta Debeljaka Irenej Friderk Baraga. Slavnosti govor je imel dr. Rudolf Cuješ. —fš.
• Na tekmovanju, "The Cana-dian National Waterski Champ-ionship", ki je bilo v dneh od 23. do 26. avgusta na "Central" otoku ("Long Pond") v Torontu je Slovenec g. Rudolf Tuscheku zobni tehnik iz Vancouvra (B.C.) dobil prvo nagrado v "slalomu", drugo nagrado za vodno smučanje pod imenom "trk k skiiing" in drugo nagrado pri skakanju v grupi "veteran class" za stare preko 40. let. Našemu rojaku s pacifiške obale v ime-
nu vseh Slovencev — prisrčne čestitke z dobrimi željami za bodoča tekmovanja.
• ..Slovenski dan", dne 25. avgusta 1968 na Kanadski narodni razstavi (C.N.E.). Pod vodstvom ontarijskega ministra za državljanstvo g. R. Welsh-a so pripravili pod spretno roko Slovenca g. Petra Cekuta in v sodelovanju z različnimi etničnimi skupinami vsaki dan v razstavnih prostorih ontarijske vlade posebno slovesnost, ki je bila posvečena eni izmed mnogih narodnostnih skupin, ki žive v Ontario.
Slovenski dan je bil prav na deljo 25 .avgusta, ko je bil obisk razstavišča še posebno velik. Katoliška ženska liga je v sodelovanju z drugimi pripravila s pomočjo g. V. Cekuta lično razstavo slovenskih narodnih ročnih
NAZNANILO
Zakon "Department of Correctional Services" je bil predložen v Ontarijskem parlamentu maja 1968 in je postal zakon s prvim julijem.
Da se zenači z navadami, ki jih imajo v večini, če ne v vseh, zakonodajah v zapadnem svetu, ta zakon izpremeni ime "Department of Reform Institutions" v "DEPARTMENT OF CORRECTIONAL SERVICES".
Ta zakon tudi daje pravico temu oddelku, da prevzame nove dolžnosti, ki nastajajo s tem, da prevzema stroške vzdrževanja zakonodaje Ontarijske province, ter na ta način razbremenijo občinske davkoplačevalce od te odgovornosti.
Hon. Allan Grossman Minister
Leo Hacki Namestnik ministra
MANJŠANJE DAVKOV
za vse
lastnike hiš in najemnike v Ontario
Za olajšanje bremen občinskih in šolskih obdavčitev, je Ontarijska zbornica vpostavila način zmanjšanja stanovanjskih nepremičninskih davkov.	j Način je zamišljen tako, da da obojim glavarjem hišnih stanovanj —lastnikom hiš in najemnikom — ugodnost letnega zmanjšanja davkov. To zmanjšanje je povprečno do višine 12/2% davka. Vaša lokaln/ občina in "Department of Municipal Affairs" vas bosta stalno obveščala o tem, kar se tiče teh zmanjšanih davkov.
LASTNIKI HIŠ
Vaša lokalna občina bo določila vsoto vašega davčnega zmanjšanja in odštela to vsoto zmanjšanja od vačega davčnega računa za leto 1968.
NAJEMNIKI
Pripada vam, da dobite ugodnost davčnega zmanjanja, če ste najemnik v posebej obdavčeni hiši ali v stanovanju (apartment). Vsak tak najemnik mora dobiti gotov popust od lastnika hiše pred 31. decembrom 1968.
I I« ;

jyju,
1 -BIK-'D
C
r—r
n—r
i '1 -,-J ffrM fl	m*

knjig, revij in časopisov iz Kanade. Razstavo so razlagale dekleta v narodnih nošah pod vodstvom ge. A. Ovčjak. V posebni lopi je bil na razpolago tudi naš list vsem, ki so se zanimali zanj.
Plesna skupina „Nagelj" pod vodstvom g. C. Soršaka ter narodni kvintet, ki je ž godbo in pevskimi vložki skrbel za spremljavo istega, sta skupaj izvajala program, ki je bil vsako uro od opoldne do pozne večerne ure na posebej za to zgrajeni ploščadi. Prijetne slovenske melodije, ki so donele po hodnikih ontarijskega vladnega razstavišča in pa žive narodne noše ter veseli in razigrani obrazi slovenske mladine, članov folklorne skupine „Nagelj" so razgibali množice opazovalcev, da si videl, da sta jih zajela takt in poskočnost mladih plesalcev. Gospod Peter Cekuta pa je v imenu mi-
POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI
Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana
..... -	itd. vse te skrbi bodo odveč, če se
RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel BLED'	m Hotel-renzijon umnila
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
LASTNIKI NEPREMIČNIN
Vaša lokalna občina vam bo zmanjšala davke na nepremičnine v višini zmanjšanja davkov, ki se nanašajo za vsako posebej obdavčeno hišo ali stanovansjko poslopje (apartment). Zakon zahteva, da vsakemu najemniku plačate popolno vsoto zmanjšanja davkov, ki se nanaša na njegovo stanovanjsko i.	hišo ali stanovanje ("aparmenit").
Cc imate kakšna vprašanja o stanovanjskih zmanjšavah davkov, prosimo, naslovite jih na: Municipal Subsidies Branch, Department of Municipal Affairs, 801 Bay Street, Toronto 5.,-Telephone: Area code 416, 365-6881
HON. W. DARCY McKEOUGH
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na
Naslov:
ANTONY AMJROŽlC
novega siovenskega odvetnika B-frigr, to DOtarJa-	Telefon: LE. 14)713
O KEEFE CENTRE
FRONT & VONGE
EM. 3-6633
CANADIAN OPERA C0MPANY
20. SPOMINSKA SEZIJA OD 13. SEPTEMBRA DO 12. OKTOBRA
AIDA	LOUIS RIEL
13. 18. in 28. sept. 1. 5. (mat), 7. in 10 okt. (za 18. sept.—ork. sedeži razprodani)	16. 20. in 24. sept.
T0SCA	LA R0HEME
21. in 26. sept. 2. 4. 8. in 12. (mat) okt.	23. in 28. (mat), sept. 3. 5. 9. in 11. okt.
SAL0ME	
25. 27. in 30. sept., 12. okt.	
Zvečer 8.15 (svečana otvoritev 13 sept. ob 8 zvečer)
Sobotna matineja ob 2.00 popoldne
Poned. do sobote zvečer: $7.00, $6.00, $4.50, $3.25..
Sobotna matineja: $6.00, $5.00, $3.50, $2.25.
Prodaja vstopnic od 11 dopoldne do 6 zvečer od pon. do petka.
nistra v angleščini razlagal in predstavljal, kdo so in od kod prihajajo „ti veseli Slovenci". Povpraševanju — ob kateri uri bo spet program — ni bilo konca.
Prisrčna hvala vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali ali sodelovali pri tej pomembni predstavitvi slovenskega živl.ja kanadčanom v Torontu! Storili so res vredno in čestitk zaslužno delo. Vidi se, da naš mladi rod ubira nova in prepotrebna pota v naši dovi domovini! • Slovenska folklorna skupina 'Nagelj' je 1. sept. uspešno nastopila s plesom na programu „Na-tionbuilders '68", ki ga je pripravil „Community Folk Arts Coun-cil of Metropolitan Toronto" v prostorih gledališča na prostem na C.N.E. razstavišču. Nastopilo je 23 etničnih skupin. Predstavo bodo ponovili jutri zvečer. Čestitamo g. C. Soršaku, ki je plesno skupino vodil, kakor tudi | vsem nastopajočim! i * Matere in gospodinje v Don ' Mills okrožju, ki se zanimajo za \ tečaje v angleščini, ki se bodo začeli v septembru dvakrat tedensko dopoldne po dve uri, naj kličejo številko 487-7151 za podrobnejše informacije. Na razpolago bo tudi pažnja malih otrok v starosti 1 do 5 let proti zmerni odškodnini. Pouk bo ali v Don Mills Public Library ali pa v St. George's Building v Flemingdon Parku. — fš

(ieveland
j da, Slovenske telovadne zveze s j krasnim telovadnim nastopom in Mladih harmonikarjev g. Rudija Kneza.
Skozi vse poletje je bil odprt tudi plavalni bazen, kamor so se | hodile hladit množice kopalcev, i Lepo število članov je prežiljalo I svoje počitnice na Slovenski I pristavi, pa tudi slovenska mladina jo je pridno Obiskovala. • Dan zasužnjenih narodov.
V četrtek zvečer 18. julija so clevelandske narodnostne skupine priredile veliko zborovanje na glavnem trgu v središču mesta Clevelanda, kjer so se spominjale in opozarajale svet na svoje zasužnjene brate, ki v rodnih domovinah še vedno žive pod komunizmom. Glavni govornik je bd senator Frank J. Lausche. Pred zborovanjem je bila krasna parada narodnostnih skupin. Zborovanja se je udelžilo okrog 20.000 ljudi. Sodelovali so tudi elevelandski Slovenci. *Ohiojski dan.
v nedeljo 25. avgusta so ohiojska društva Kranjsko Slovenske Ka-I toliške Jednote priredila na far-; mi sv. Jožefa svoj letni dan. I • Slovenska smrt v Vietnamu. 24. avgusta je v Vietnamu umrl za težkimi ranami, ki jih je dobil v boju v okolici Saigona dvajsetletni ameriški slovenski junak Jožef P Intihar. Tako smo Slovenci dali tudi svojo žrtev v boju s komunisti v Vietnamu. Naj mu da Gospod večni mir in pokaj, družini lntiharjevi pa naše iskreno in globoko sožalje.
• Poletne prireditve na Slovenski pristavi
Sleherno nedeljo v poletnih mesecih juliju in avgustu je bila na Slovenski pristavi kakšna prireditev. Vrstili so se pikniki Slovenskega športnega kluba s tradicionalno tekmo v odbojki med Cle velandom in Torontom, Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti z otroškimi igrami, Štajerskega kluba ki je ves doholek prireditve namanil za Slovenicum v Rimu, Društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vi-
(hicago
• 26. oktobra — Slovenski dan
in proslava 18 obletnice Slovenske radijske odaje pod vodstvom dr. Ludvika in Corinne Leskovar. Bo v poznani Wozniakovi dvorani. Prvič bo nastopila slovenska plesna skupina "Kres" iz Clevelanda. Rojaki, napolnite dvorano!
....• Vile rojenice so se tokrat
pojavile v Pecharičevem sorodstvu. Najprvo je delil cigare
Stanko Vlasič in ponosno povedal da sta on in ženka Marija dobila fantka Mihael Johni-ja. To je že četrti fantek v družni. Pavle Pecharič in ženka Irena pa sta tudi dobila fantka Roberta. Srečnim starišem, Pečaričevim, Vla-šičevim in Sedlaškovim pa naše iskrene čestitke!
•	Smrt v slovenski naselbini. Umrl je g. Matija Mavec. Rojen je bil 1. 1901 v fari Rob na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1. 1949, od 1950 pa živel v Chicagu. Zapušča ženo Angelo, dve hčeri: Danico, por. Šenk in Štefko, por. Pirih ter dijaka Jožeta in Marjana. Zavednemu slovenskemu rojaku naj bo lahka ameriška gruda.
•	Srebrna maša. V nedeljo 18. avgusta je bila srebrna maša pri Sv. Juriju v S. Chicagi. Daroval jo je Rev. Jerome Selak, ki je bil svoj čas kaplan pri Sv. Štefanu. Še zlati jubilej, g. Jerome!
•	Nova maša je bila v farni cerkvi sv Štefana 16. junija. No-vomašnik p. Robert Ferret, OFM je poljskega porekla in je prejel osnovni šolski pouk v farni šole Sv. Štefana.
•	65 letnico obstoja je obhajalo društvo Sv. Florijana v S. Chicagu. Gotovo mnogo koristnega dela za slov. naselbino, zlasti v začetku, ko je bila slovenska zavest tam še živa!
.. • Msgr. Maksimilijan Jezernik, ki ima odgovorno mesto v Rimu, je obiskal tudi Chicago in imel po slov. radiu kratek nagovor o Sloveniku in o Slomškovi bea-tifikaciji. Msgr. Jezernik, ki je štajerski rojak in pa msgr. Kun-stelj sta se udeležila konference slov. duhovnikov v Lemontu v prvem tednu julija.
• Avtna nezgoda našega dopisnika. Dne 19. julija, ko je prečkal California Avenue, je bil zadet od avta naš dopisnik g. Mirko Geratič. K sreči ni bilo nič preveč hudega, le leva roka je bila precej ranjena. Sedaj je skoraj že dobro. Star maček se hitro izliže. Gotovo sta bila blizu naša svetniška kandidata. A[M. Slomšek in Baraga, sicer
NAJBOLJŠI nakup
ACADIAN CZARINA VODKA
vtojsaJ; Kristalno čista. Odlična sama ("straight"), ali pa z vašo izbrano primesjo.
ACADIAN-
— prvi na listi
ZA IZBIRČNE PIVCE
bi ne bilo vse drobno, (želimo mu skoraj popolnega okrevanja—! Urednik!)
• Novi park bo bodila slo- znal za idejo pridobiti alderma venska srenja. To bo na 24th na V. Marzullo.
Str. in S. Leavit Avenue. Dela so se že pričela. Zasluge ima naš rojak dr. L. Leskovar, ki je
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih.
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	lig NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO, ONT. CANADA
.... y
silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen na bolj slučajnostno in površinsko poročanje o
CIRIL ŽEBOT:
tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza
na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovanju sprememb, katerih pomembnost presega politične meje Slovenije in Jugoslavije.
Uredništvo "Slovenske države"
Kaj je bil odločilni razlog za sovjetsko invazijo in zasedbo ČeškoslovaSke? Ali so jo zasedli zato, da rešijo podirajoče se zavezništvo varšavskega pakta, da ohranijo socialistični sistem na Češkoslovaškem, da preprečijo njega demokratizacijo, da onemogočijo gospodarsko osamosvojitev češkoslovaške od Sovjetske zveze — ali pa morda zaradi kake taktične napake Dubčko-vega vodstva?
Zle posledice nepri kritega vojaškega vdora v češkoslovaško za prestiž in vpliv Sovjetske zveze in komunizma znotraj in zunaj njune vojaške sfere v vzhodni Evropi so se morale zdeti sovjetskim voditeljev — in so tudi dejansko bile — tako daljnosežne, da je pač treba predpostaviti, da je sovjetsko vodstvo zelo skrbno pretehtalo vsako od možnih češkoslovaških '"deviacij", predno se je odločilo za tako skrajno podvzetije.
Razlogi, ki jih ni bilo
Kakšno je torej bilo dejansko stanje različnih možnih razlogov za sovjetsko vojaško akcijo proti Češkoslovaški?
Nikakih znakov ni bilo, da je Češkoslovaška	nameravala
enostranski umik iz varšavskega pakta. V povojnem svetovnem razmerju sil sta vlada in javno mnenje Češkoslovaške smatrale podporo Sovjetske zveze za nič manj važno kot jo pojmuje Poljska — vsaj do dokončne ureditve nemškega vpračanja. Nihče na češkoslovašken ni resno dvomil o tem vogelnem kamnu njihove povojne zunanje politike.
Češkoslovaška je hotela porazli-
ZAKAJ SO SOVJETI ZASEDLI CESKOSLOVASKO?
čiti svojo enostransko, na vzhod usmerjeno zunanjo trgovino kot važen člen gospodarskih reform za izboljšanje tehnologije in učinkovitosti svojega utrujenega gospodarstva. Ni pa bilo nobene nevarnosti, niti ne možnosti za kak velikopotezni ali nenadni gospodarski odcep od Sovjetske zveze.
Tudi ni šlo za socializem. Na Češkoslovaškem ni bilo politične stranke ali vplivne skupine, ki bi resno zahtevala "obnovitev kapitalizma". Po dvajsetih letih skoraj popolnega podružabljenja proizvodnje in podjetništva ni bilo nobene praktične poti, po kateri bi bilo moč zapet "pozasebiti" glavnino gospodarstva v kakršnikoli bližnji bodočnosti. Zopetna vposta vitev zasebnega podjetništva ni bila predvidevana niti v češkoslovaškem kmetijstvu čeprav je zasebno kmetovanje močno razširjeno tako v komunistični Poljski kot v Jugoslaviji. Zasebno podjetništvo je bilo omenjano le v zvezi z uslugami in obrtmi, kjer je dopolnilna zasebna pobuda bila zares nujna, da bi rešili razpadujo-čo infrastruktuto dežele in dvig-niliv življenjski standard po dvajsetih letih zanemarjanja in in nereda. Mimo tega pa so na Češkoslovaškem živahno razpravljali, kako bi mogli napraviti socialistična podjetja bolj samostojna in odgovorna; za nekaj podobnega pa se trudi tudi sovjetska z\eza sama.
Vprašanje demokratizacije
Preostaja še vprašanje demokratičnega razvoja na češkoslovaškem. Po januarski spremembi vodstva komunistične partije so se pojavile tri nadaljnje prvine
postopnega demokratičnega razvoja. Štiri nekomunistične "stranke" komunistično-nadzoro-vane Narodne fronte (dve na Češkem in dve na Slovaškem) so tudi spremenile svoja vodstva in se brez hrupa trudile, da bi si izbojevale mero neodvisnosti v okviru socialistične koalicije; toda zaradi njih pretekle uslužnosti Ikofrnunističfrii pratiji njih moralna in številčna moč nista bili veliki. Cenzura časopisja in drugih sredstev javnega mnenja je bila odpravljena, toda domala vsi vodilni novinarji so bili preizkušeni člani komunistične partije ali njenih koalicijskih partnerjev v Narodni fronti; to velja tudi za LITERARNI LISTY ko-
raijžen tednik združenja pisateljev.
Mimo progresivcev v komunistični partiji in Narodni fronti so se vršili napori za uzakonjenje neformalnih političnih skupin kot j n. pr. združenja "zavzetih ne-par-tijskih ljudi" ter ošivljenja Social-no-demokratske stranke. Po vojni je ena skupina socialnih demokratov vstopila v komunistično partijo, istočasno pa je socialno-demokratska stranka bila zatrta. Če bi po januarski spremembi socialno-demokratska stranka zopet bila dovoljena kar pa se ni zgodilo — bi utegnila imeti možnost, da bi se razvila v učinkovito opozicijsko stranko, morda celo zmožno pomeriti se z refor-
mirano komunistično partijo za vodstvo dežele v ne tako oddaljeni bodočnosti.
Obstoja poseben znak, ki kaže na sovjetski strah pred prav tako socialistično demokratizacijo Češkoslovaške. Vir iz bližine češkoslovaške delegacije na sestanku v črni nad Tiso je po tistem trdem sestanku razkril, da je bila edina resnična koncesija, ki so jo sovjetski voditelji izsilili iz češkoslovaške delegacije v Črni, obveza, da ne bodo dovolili oživ-ljenja političnih strank mimo nadziranih partnerjev v Narodni fronti. Bilo ja jasno, da je glavna žrtev te koncesije bila socialno-demokratska stranka.
V zažetku julija sem iz Wa-shingtona odpotoval na Češkoslovaško, da en mesec opazujem in preučujem tamkajšnja gospodarska in druga spreminjanja ter reforme, ki so se pospešno vršile po januarski zamenjavi državnega in političnega vodstva. V Pragi in Bratislavi sem bil gost češkega in slovaškega gospodarskega instituta pri a-kademiji znanosti.
Ker je čas mojega bivanja na Češko-Slovaškem po naklučju sovpadel z naglim zorenjem politične krize po zaključenih vojaških manevrih varšavskih sil
PRAGA, BRATISLAVA IN LJUBLJANA
Ciril A. Žebot Profesor gospodarskih ved Georgetown University, VVashington, D.C.
Slovakov, ki je tako začudila ves svet v novih načinih in oblikah enotnega pasivnega odpora vsega ljudstva nenadni sovjetski vojaški invaziji in okupaciji.
Po tolikih ključnih spoznanjih na češko-Slovaškem sem se ob vračanju v Ameriko želel za nekaj dni ustaviti v Ljubljani, da primerjam silnice, stopnje in ob blike razvoja na češkem in Slovaškem z onimi v Sloveniji in Jugoslaviji.
V Ljubljani sem imel priložnost za strokovne razgovore z izvedenci pri slovenskem Institutu za gospodarska raziskava-
ročnega programa za razvoj Slovenije.
Poleg omenjenih strokovnih razgovorov sem v Ljubljani obiskal bolnega očeta svoje žene, prižgal svečo na grobnici dr. Korošca in dr. Kulovca na Navju ter na grobu Franceta Casarja v Šmarjah pri Grosupljem. Po-romal sem tudi na Brezje, da se spomnim tudi vseh tistih, katerih grobov nisem našel, in prosim za lepšo bodočnost slovenskega naroda.
Primerjava razvoja in dogajanj na češkem, Slovaškem in
koncem junija, sem poleg	pUT^a-^Lrrpouzrr^on linam oum uosmi^-tro« > f
mive podobnosti in različnosti, o katerih bom obširneje pisal v
nega namena mojega obiska doživel in spoznal tudi edinstveno politično preobrazbo Čehov in
njega stanja slovenskega gospodarstva in poteka gospodarskih
Dubčekova osnovna napaka
Novo vodstvo komunistične partije z Dubčkom na čelu se je odločilo za previdno in omejeno demokratizacijo in federalizacijo dežele kot za edino pot, po kateri bi mogli dobiti moralno podporo Čehov in Slovakov za osnovne gospodarske reforme, ki bi edine mogle rešili socialistično češkoslovaško zastoja v 'katerega je centralistična uprava sovjetskega sloga pahnila gospodarstvo, ki je pred drugo svetovno vojno bilo najbolj napredno po vojni pa edino nerazrušeno, narodno gospodarstvo v srednje-vzhodni Evropi. Pri tem je Dub-ček bil prepričan, da bo reformirana in progresivna komunistična partija pod njegovim spričo na-raščujočega sovjetskega pritiska vedno bolj popularnim vodstvom dosegla tako široko podporo ljudstva, da bo mogla ostati na oblasti kot "demokratično" potrjena vlada dežele.
Toda v Dubčekovi viziji je bila ena vrzel. Kongres komunistične partije, ki naj bi bil izvolil novo, popolnoma progresivno vostvo na vseh stopnjah, je bil odložen predolgo — do septembra. To se je •moralo Sovjetom zdeti kot ključni znak slabosti, ki jim je obenem dal dovolj časa, da onemogočijo Dubčkove načrte, če bi se kongres partije bil vršil vsaj takoj po varšavskem pismu meseca julija, če že ne prej, bi do sovjetske invazije morda ne bilo ^SS^HS 'pKHTc^rftr^Svjeli ne bili mogli imeti iluzije o široko razklanem partijskem vodstvu s številno konservativno frakcijo
pripravljeno, da sodeluje z njimi pri uničenju začete evolucije k socialistični demokraciji.
Tako pa je nesrečna odložitev kongresa ohranjala sovjetsko iluzijo, in Moskva je imela dovolj časa da udari. Toda Sovjeti niso našli kolaboratorjev ne v Pragi in ne v Bratislavi. Vendar so na češkoslovaškem in poskušajo znova vpostaviti obrabljen in za-sovražen sovjetski slog "socializma". Morda v tem ne bodo uspeli; pa tudi demokratična renesansa ne bo mogla cveteti v okupirani deželi pod kompromitira-nim vodstvom.
Sedaj je na Jugoslaviji kot edini komunistično-vladani deželi v Evropi, ki je sovjetska vojaška sila ne more neosporavano zaseči da pokaže ali sta ustaljeni komunistični režim in socialistični sistem sposobna mirne demokratične evolucije. Jugoslavija je že blizu tega, da razvije socialistično tržno gospodarstvo kot ga Dub-čkova Češkoslovaška ni imela -časa razviti. Toda Jugoslavija še nima ustanov za resnično svobodno javno razpravljanje in ne bistvenih prvin političnega plura lizma, kot jih je Češkoslovaška že bila dosegla. Svet se bo odslej oziral ne Jugoslavijo za znamenji v smeri socialistične demokracije, ki je bila tako brutalno onemogočena na Češkoslovaškem.
Cyril A. Zebot je profesor gospodarskih ved na Georgetown Univetsilv. On se je pred kratkim
vrni! -l -M&e	(j.-
vanja na Češkoslovaškem,., kjer je bil priča stopnjujoče se krize, ki ji je sledila sovjetska invazija. Na poti domov je napravil kratek rimerjalni obisk v Ljubljani.
Mate Resman:
NARODOSTNA PROBLEMATIKA IN ZVEZNA USTAVA
..Najvažnejši predmet razgovorov v Hrvatski in Sloveniji je razločna možnost, da bodo narodom v-Jugoslaviji, kot Slovencem, Hrvatom, Srbom in Makedoncem, dali gotovo obliko avtonomne državnosti v okviru Jugoslavije.
Poglavitna prednost nove ureditve naj bi bila ta, da bi Slovenci, Hrvati in drugi imeli več besede o lastnih iinančnih in drugih lokalnih zadevah, kot v preteklosti." Theodore Andrica, dopisnik „The Cleveland Press",
25. julija 1968.
tako, da ne delajo sile življenju.
II.
Sedanja ustava Jugoslavije že po svoji osnovni zamisli ne more rešiti v zadovoljivi meri narodnostne problematike in vprašanja odnosov med narodi Jugoslavije. Sedanja zvezna ustava v po svoji osnovni zamisli odraža stališče, da je pravica narodov, ki jo sestavljajo, do samoodločbe konsumirana, da je skupnost tista, ki določa in ureja položaj narodov in odnose med njimi in z vrha predpisuje „kaj" in „ka-ko". Prva je zvezna ustava, ki se sklicuje na suverenost jugoslovanskega delovnega ljudstva, kot vrhovno suverenost, njej šele smejo slediti republiške ustave in morajo ostati v njenem o-kviru.
Razmerje med republikami in zvezo torej ni državnopravno in pogodbeno, ampak je ustavnopravno in predpisano. S tem so odpravljene suverene pravice posameznih narodov, ki sestavljajo Jugoslavijo. Republika ni narodna država, narodi nimajo državnosti.
Republika je po svoji pravni in družbeni vsebini originarna avtonomna samouprava. Pridevek „originarna" je tudi le bolj teoretičnega, kot praktičnega značaja. Iz besedila člena 108 zvezne ustave moremo sklepati, da je republika pristojna na vseh področjih javnega življenja „izvzemši tiste zadeve, ki so po tej ustavi pravica in dolžnost federacije. „Zvezna ustava pa pridržuje federaciji toliko kompe-tenc na zakonodajnem in upravnem področju, da republiki skoraj ne ostane področje, ki bi ga mogla originarno urejevati. Pri vsem tem pa je že utrjena pra-
I.
V	članku „Hrvaški narod in jugoslovanska socialistična skupnost", ki ga je objavila „Teorija inf praksa", septembra 1967, pravi J Mika Tripalo: „ Po daljšem obdobju- je VIII. kongres ZKJ vntmc lacel javno razpravo o odnosih med narodi pri nas. V marsikaterem predelu naše države so bili zaradi oživljanja te razprave, zlasti pa zaradi dejstva, da obstajajo novi nerešeni problemi v odnosih med narodi, presenečeni; to presenečenje izvira iz zmotnega prepričanja, da so bila z zmago socialistične revolucije vsa vprašanja odnosov med narodi enkrat za vselej rešena. Pozabljali smo, da razpravljanja o odnosih med narodi v večnarodni skupnosti ne smemo zanemarjati. Življenje in druš-beni razvoj načenjata vedno nove probleme, in družbena avantgarda si mora biti z njimi na jasnem."
V	okviru sedanje zvezne ustave iz leta 1963 bodo nacionalni in mednacionalni problemi prav gotovo še nadalje obstajali in se pojavljali v novih oblikah.
Jasno je, da vseh nacionalnih problemov ni mogoče rešiti z ustavnim reševanjem, ker so plod življenjskih, zgodovinskih, zemljepisnih, kulturnih, religioznih, etičnih, socialnih in gospodarskih dejavnikov in silnic prostorov in dob v razvoju posameznih narodov. Vseh tako prepletenih narodnih, življenjskih in duhovnih problemov ni mogoče ujeti v pravne norme in jih z njimi reševati, ker že po svoji naravi v veliki meri niso podvrgljivi pravnim normam. Nasprotno pravne norme je potreba graditi na njih temeljih
ksa zveznega zakonodajalca, ki krepko prestopa meje zveznih kompetenc, ki naj bi bile zarisane z zvezno ustavo, ali bolje duhom zvezne ustave, kot pravijo nekateri, ker besedilo ustave ni popolnoma jasno. To se dogaja predvsem v slučajih takoimeno-vanih „temeljnih" zakonov, v katerih naj bi zvezni zakonodajalec položil le temelje, osnove, drugo pa prepustil republiškim zakonodajalcem.
III.
Oglejmo si, kaj vse pridržuje zvezna ustava federaciji in kako jo dela izključno, temeljno ali vsaj splošno kompetentno na vseh področjih javnega življenja. Videli bomo, da jo preveva silovita težnja po popolnem izenačenju in enotnem pravnem, političnem, gospodarskem in socialnem sistemu. Prizadeti členi zvezne ustave pravijo takole:
113.	člen: V socialistični federativni republiki Jugoslaviji u-resničujejo in zagotavljajo narodi in občani suverenost, teritorialno neokrnjenost, varnost, o-brambo Jugoslavije, mednarodne odnošaje Jugoslavije, enotnost družbeno-ekonomskega in političnega sistema, enotnost gospodarstva države, usmerjanje in usklajevanje splošnega gospodarskega razvoja ter temeljne svoboščine in pravice človeka in občana. Prav tako usklajujejo svoje politične, gospodarske, kulturne in druge skupne interese.
114.	člen: Federacija varuje suverene pravice in enakopravnost narodov ter socialistično družbeno in politično ureditev republik.
115.	člen: Na teh področjih ter na drugih področjih, za katere je po tej ustavi določena njena neposredna odgovornost, ima federacija izključno pravico in dolžnost, izdajati zakone in druge predpise ter jih neposredno izvrševati, in je odgovorna za njihovo izvrševanje tudi tedaj,
kadar so posamezne take zadeve dane v pristojnost drugih državnih organov ali organizacij.
116.	člen: Pravica in dolžnost federacije je, da zagotavlja e-notnost gospodarskega sistema in sistema delitve družbenega proizvoda.
Federacija zagotavlja tudi e-notnost političnega sistema, sistema družbenega samoupravljanja ter temeljne svoboščine in pravice človeka in občana.
117.	člen: Federacija zagotavlja enotnost denarnega in kreditnega sistema, določa politiko e-misije denarja in zagotavlja kontrolo denarnega obtoka.
Izdajanje bankovcov in kovanega denarja opravlja Narodna banka Jugoslavije.
Federacija predpisuje obvezne depozite bank pri zveznih bankah ter pogoje in način za u-porabo deviznih in podobnih rezerv in depozitov.
119. člen: Za uresničevanje svojih pravic in dolžnosti, ki so določene v tej ustavi, in za zagotavljanje enotnega temelja pravnega sistema izdaja federacija popolne, temeljne in splošne zakone.
Zvezni zakon in drugi splošni akti so obvezni na vsem območju Jugoslavije, če ni v samem predpisu oziroma aktu določeno, da se uporabljajo na ožjem območju.
Na področjih, na katerih izdaja federacija popolne zakone, smejo republike urejati posamezna vprašanja, če zveznega zakona ni ali če so z zveznim zakonom za to pooblaščene.
Na področjih na katerih izdaja federacija temeljne zakone, urejajo republike tiste odnose, ki niso urejeni z zveznim zakonom, lahko pa popolnoma urejajo vse odnose s takega področja, če zveznega zakona ni.
Z dnem, ko začne veljati zvezni zakon izdan za republiškim zakonom, nehajo veljati tiste določbe republiškega zakona, ki
se nanašajo na vprašanja, urejena z zveznim zakonom, če ni v samem zveznem zakonu drugače določeno.
V popolnem in temeljnem zveznem zakonu je lahko posamezna republika pooblaščena, da v svojem zakonu drugače uredi posamezna vprašanja.
120. člen: V okviru svojih pravic in dolžnosti lahko izdaja federacija splošne zakone na področju prosvete in kulture, zdravstva, socialnega varstva in na drugih področjih, za katera ne določa ta ustava da izdaja federacija druge zvezne zakone.
S splošnimi zakoni se določajo splošna načela za urejanje odnosov, ki imajo pomen za temeljno enotnost družbenega in političnega sistema.
Republike izdajajo svoje zakone v skladu z načeli, ki jih določa splošni zakon in so dolžne spraviti jih v sklad s pozneje izdanim splošnim zakonom.
121. člen: Federacija določa splošno smer gospodarskega razvoja države in temeljna razmir-ja v delitvi družbenega proizvoda, usklajuje razvoj gospodarstva in odnose med gospodarskimi panogami in področji, določa smer in pogoje za ekonomsko menjavo s tujino, izenačuje splošne pogoje za delo in proizvodnjo dohodka, da bi se uresničevalo načelo delitve po delu, in ustvarja čim bolj ugodne splošne pogoje za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi, dejavnosti delavnih organizacij in funkcij družbeno-političnih skupnosti na področju družbeno-eko-nomskih odnosov.
124. člen: Federacija sme s predpisi:
1. Nalagati delovnim organizacijam in družbeno-političnim skupnostim obveznost, ustvarja, ti rezervna družbena sredstva, ter delovnim organizacijam obveznost, uporabljati določen del svojega dohodka, s katerim samostojno razpolagajo, za razvoj materialne osnove svojega dela oziroma za gospodarski in družbeni razvoj, če je potrebno za [
stabilnost gospodarstva ali za u-resničevanje temeljnih materialnih razmerij, ki jih postavlja družbeni plan Jugoslavije;
2.	začasno prepovedati delovnim organizacijam in družbeno političnim skupnostim razpolaganje z določenimi družbenimi sredstvi, kadar je to neogibno, da se preprečijo in odvrnejo večje gospodarske motnje in večja nesorazmerja v izvrševanju družbenega plana Jugoslavije, ali kadar to terjajo interesi narodne obrambe ali druge izredne potrebe države;
3.	nalagati delovnim organizacijam in družbeno političnim skupnostim obveznosti, ki imajo pomen za narodno obrambo.
125 člen: Z zveznim zakonom se določajo viri in vrste dohodkov družbeno političnih skupnosti.
Če je to potrebno, da bi bil zagotovljen delovnim ljudem in delavnim organizacijam enakopraven položaj v poslovanju in delitvi družbenega proizvoda, a-li če to terja uresničevanje temeljnih materialnih razmerij, ki jih postavlja družbeni plan Jugoslavije, lahko federacija določa meje, v katerih si smejo družbeno politične skupnosti določati dohodke in druga sredstva.
160. člen: V izključno pristojnost federacije spada:
1.	varstvo neodvisnosti in teritorialne neokrnjenosti Jugoslavije; organiziranje oboroženih sil in zadeve obrambe države;
2.	varstvo s to ustavo določenega reda (državna varnost); varstvo s to ustavo določene u-stavnosti;
3.	predstavljanje socialistične federativne republike Jugoslavije; politični, gospodarski in drugi odnosi z drugimi državami in meddržavnimi organizacijami; mednarodne pogodbe vprašanja vojne in miru;
4.	jugoslovansko državljanstvo; zavarovanje in kontrola meja; pravni položaj in bivanje tujcev v Jugoslaviji; urejanje in kontrola zunanje trgovinskega in deviznega poslovanja ter druge-
ga gospodarskega poslovanja s tujino; carine; določanje politike emisije denarja ter urejanje in kontrola denarnega obtoka; kontrola nad varnostjo zračne plovbe; kontrola nad potniškim prometom čez mejo; kontrola nad prometom blaga čez mejo, kontrola nad mednarodnim prometom in mednarodnimi zvezami;
5. organizacija federacije in izvrševanje nalog in zadev, za katere je po tej ustavi pristojna samo federacija.
161. člen: Na področju zakonodaje spadajo v pristojnost federacije:
1.	Popolni zakoni: o družbeni lastnini; o lastninskih pravicah; o obligacijskih in drugih temeljnih premoženjsko pravnih razmerjih ;o razlastitvi; o denarju in drugih plačilnih sredstvih; o plačilnem prometu; o kreditnem in bančnem poslovanju; o družbenem knjigovodstvu; o merah, standardih in tehničnih normativih, patentih, znamkah, vzorcih, modelih in o avtorski pravici; pomorski zakonik; zakonik o zračnem prometu; o zasebnem položaju občanov; o volilni pravici; o produkciji in prometu mamil in strupov ter o prometu z zdravili; kazenski zakonik; o sistemu gospodarskih postopkov; o izvrševanju kazenskih sankcij; o javni varnosti; o orožju in razstrelivih; o ureditvi gospodarskih sodišč; o ureditvi javnega tožilstva; o sodnih postopkih; o splošnem upravnem postopku; o upravnih sporih; o civilni zaščiti; o varstvu borcev in vojaških invalidov; o drugih za enotnost gospodarskega območja pomembnih odnosih ter o tistih odnosih za katere je v tej ustavi določeno, da se urejajo samo z zveznim zakonom.
2.	Temeljni zakoni: o gospodarskih organizacijah; o združevanju delavnih organizacij; o gospodarskem poslovanju; o delu in varstvu pri delu; o delitvi družbenega proizvoda; o prispevku, davkih, taksah in drugih dav-
1. Avgust.—t . September 1941
a,
I1.0VINS1CA iKŽAVA-
V LASTNEM ZRCALU...
Dejstvo, da se Slovenci vedno manj zanimajo za članstvo v komunistični partiji (zdaj Zvezi komunistov), je začelo povzročati velike preglavice partijskim funkcionarjem v vseh stopnjah organizacije sirom po Sloveniji. V Ljubljani so temu vprašanju dali precejšen poudarek, saj je ljubljanska mestna organizacija najmočnejša v Sloveniji. Kako je lani napredovala, zgovorno kažejo naslednji podatki: lani so v s« organizacije Zveze komunistov na ljubljanskem območju sprejele v svoje vrste 277 novih članov, v 122 delovnih organizacijah so v zadnjih treh letih sprejeli le po enega novega člana, med 10.000 kmeti na področju je le 36 članov ZK, med 4.000 maturanti in absolventi poklicnih šol le 69, med 3517 vajcnci pa le 17 članov partije. In še to je značilno: v članstvo ZK je bil lansko leto sprejet iz zasebnega sektorja le en obrtnik, med tem ko je od 25.000 zaposlenih, ki so mlajši kot 25 let le 200 članov Zveze komunistov! Partijski funkcionarji razlagajo ta pojav predvsem „v malomarnem odnosu o-snovnih organizacij ZK do sprejemanja" ljudstvo, pa je seveda drugačnega mnenja....
Težave z direktorji
Načelo reelekcije direktorjev v podjetjih je prineslo mnogo problemov in novih težav. Po statistiki, objavljeni meseca maja, se je pri zadnji reelekciji zamenjalo 22 odstotkov direktorjev v gospodarskih organizacijah. Letos je pod reelckcijo 1600 do 2000 direktorjev, od katerih jih ima samo petina visoko ali Višjo izobrazbo; od ostalih pa ima dobra tretjina sredno strokovno izobrazbo, več kot tretjina nižjo strokovno šolo in osem odstotkov le osnovno šolo. Pri sedanji reelekciji opažajo, da se na razpise javi zelo malo kandidatov. Ponekod nobeden. V mnogih razpisih so stavljeni taki pogoji, da se ne more nihče priglasiti ali pa nihče noče takega mesta. Tako je bil v enem razpisu — poleg zahtev po visoki izobrazbi tudi pogoj:	m&iftC Ob tem jc TEDENSKA TRIBUNA zapisala (29. maja): „Ker jc razpis izšel pred kratkim, je kandidat moral očitno s proslave o svoboditve teči v podjetje na direktorski stolček, sicer ne bi nabral toliko let na vodilnem delovnem mestu." V zvezi s pre-malim zanimanjem za direktorska mesta list pravi — med drugim: „Glavni razlog, da ljudje nočejo med direktorje, pa jc najbrž ta, ker je ta funkcija pri nas osovražena, delo razvrednoteno in četudi bi kakšnemu direktorju uspelo, da bi iz pasje uticc naredil nebotičnik, ne bi za to dobil nobenega priznanja. Tako raje vsak sposoben trikrat premisli, preden sprejme direktorsko mesto in skoraj vedno ugotovi, da bo denar lažje zaslužil kje drugje." — Kakšen je položaj danes med direktorji v Sloveniji? štirideset odstotkov tehničnih direktorjev sploh nima tehnične izobrazbe, 80 odstotkov vodij kadrovskih služb nima u-strezne izobrazbe, v pravnih službah so ljudje, ki so pravno fakulteto nekajkrat v življenju videli le od daleč, komercialisti so priučeni, po pravilu skoraj nikdar ekonomisti.
Anketa med slovenskimi komunisti
Delo v Ljubljani jc objavilo koncem januarja nekaj podatkov' iz ankete, ki jo je izvedel med slovenskimi komunisti Center za raziskovanje javnega mnenja Visoke šole za politične vede v Ljubljani.
Vprašanje: Kaj bi morali predvsem storiti, da bi zboljšali delovanje in ugled Zveze komunistov v Sloveniji?
Odgovori: največ — nad 53?o —v vodstvo je treba izbrati ljudi, ki so v praksi dokazali, da se zavzemajo za boljše gospodarjenje, zamoupravljanje in bolj demokratične odnose in imajo ugled;
na drugem mestu — programe, sklepe kongresov in plenumov bi morali hitreje in dosledneje uresničevati;
na tretjem mestu — med komunisti bi moralo biti več tova-riških odnosov;
na četrtem mestu — 45,9% — poostriti moralna merila v Zvezi Komunistov in ukrepati proti tistim, ki rušijo ugled ZK;
na petem mestu — 44J9Ž — vsi člani morajo biti enako odgo vorni in napake funkcionarjev je treba neprizanesljivo kritizirati.
Le 20% se je izjavilo za hovo delovanje komunistov v občini.
Vprašanje: Katere napake in slabosti bi morali predvsem hitreje odpravljati, da bi bolje gospodarili in hitreje razvijali celotno gospodarstvo?
Odgovori: največ — 48.896 hitreje uvajati najmodernejše stroje in tehnologijo;
na drugem mestu — 42.996 — klicati na odgovornost politične in gospodarske voditelje zaradi napak in izigravanja družbenih interesov;
na tretjem mestu — 40.896 — večja delovna disciplina in sploh odnos do kvalificiranih, nekvalificiranih in drugih delavcev;
na četrtem mestu — 40.59-6 — izboljšati delo vodilnih ljudi in strokovnjakov (mlajše in boljše strokovnjake na vodilna mesta, večja osebna odgovornost, bol-
i«,. "irrrn lMrnr'-1 ilfl ^'
na petem mest" —H).-,,.
izboljšati organizacijo dela v
podjetjih;
nadalje še: bolj skrbeti za človeške odnose v podjetjih in dati več moralnega priznanja dobrim delavcem — 33.396.
Vzroki nezadovoljstva: vse večje razlike in življenjski ravni med posameznimi sloji (55.99-6); nepravilna in neustrezna merila pri nagrajevanju (46.796); pre* majhna družbena kontrola (43.996); premalo denarja za šolstvo, zdravstvo in druge družbene službe (42.396); neusposobljeni ljudje na vodilnih mestih, ko usposobljeni mlajši nimajo ustrezne zaposlitve (39.996); neurejena vprašanja v gospodarstvu, ki bi jih morali rešiti državni organi (39.496).
Vzroki, ki slabo vplivajo na odnose med narodi v Jugoslaviji: zaradi neenakomerne razvitosti republik so interesi različni (50.996); prelivanje sredstev med republikami ni jasno ugotovljeno in znano javnosti (43.9%); držav ni predpisi dajejo včasih prednost podjetjem, ki so osredotočena v eni republiki {32.1%); razvita področja so preveč obre-. menjena s prispevki za federacijo (29.296); ostanki nekdanje
nacionalne nestrpnosti in vpliv emigracije (24.4%); komunisti j in druge zavestne sile odstranju-jejo prepočasi vzroke napetosti med narodi (23.796).
Razlog, da znašajo odgovori v poedinih vprašanjih več kot 100% je v tem, da se mogle poe-dine osebe navesti več kot en sam odgovor.
Anketa je pomembna zlasti zato, ker predstavlja mnenje privilegiranega razreda v "brezrazredni" družbi. Če bi izvedli anketo med reprezentančno skupino celotnega prebivalstva in bi seveda zajamčili tajnost ankete, si je lahko predstavljati, kakšni bi bili rezultati. —fš.
SLOVENIJA 1968 - KAM!
Zvezni sekretariat za not- preteklost, skoraj bi rekli, s hva-ranje zadeve v Beogradu je pre- ležnostjo, kar pa nas seveda ne povedal prinašati v Jugoslavijo sme oslepiti, da bi postali krat-in razširjati brošuro "Slovenija kovidni glede naše bodočnosti in 1968—kam?", ki so jo tiskali v : svoje dolžnosti....
Trstu v slovenščini, v izdaji Skupine Ypsilon slovenskih akade- i
Čeprav smo z dražavlja^sko
mikov. Z ozirom na to, ker so ; vojno doživeli veliko gorje in jugoslovanske oblasti pripisale \ nesrečo, smo po drugi svetovni
MATE RESMAN:
V ZROKI NARAŠČAJOČE DELINKVENTNOSTI MLADINE
Letos spomladi so imeli v Ljubljani posebno posvetovanje, ki je obravnavalo naraščajočo delik-ventnost mladine. Po poročilu ljubljanskega okrožnega sodišča je pokazala delikventnost mladine po 1. 1960 tolik obseg, da predstavlja resno nevarnost za družbo.
Franc Pediček je po posveto-1 vanju napisal v Naših razgledih (XVII—5) svoje menenje glede I vzrokov, zakaj delinkventnost ta-! ko narašča. Njegovi vzroki so kaj ■ zanimivi.
Statistični podatki kažejo dve značilnosti. (Naraščajo predvsem dejanja, ki imajo za predmet lastnino (650 od 769 registriranih primerov). Razen tega izvira večina delinkventov iz družin, ki so na videz urejene ter imajo v družbi dober položaj (563 od 769 registriranih primerov). Iz tega sklepa Pediček:
1)	Glavni vzok naraščajoče de-likventnosti mladine je "vdiranje in razraščanje vulgarno ekono-mistične mentalitete v zavest in aktivnost, v doživljanje in vrednotenje našega človeka; prek te Iranšmisije pa vdiranje te miselnosti v krhko zavest otrok in mladine", čeprav je res, da je praktični materialižem zelo razširjen tudi v t.zv. krščanskih deželah, bi se moral Pediček zavedati, da je komunizem tak materialižem še pospeševal z obljubljanjem raja na zemlji in
fijo.
2)	Kot drugi vzrok navaja "inflacijo šolske vzgoje", kar mu pomeni spremembo šole v ustanovo, ki posreduje znanje, a ne vzgaja. "Javna tajnost je namreč, -da je naša šola zašla in se še vedno globlje utaplja v hladnem in neoblikujočem intelek-tualizmu, v moralno predvsem nevtralnem scientizmu ter idejnem pozitivizmu. "Tudi tukaj pozablja Pediček, da je prav zasluga komunizma, da je odstranil vero iz šole. Po dovolj zgovornem pričanju vse človeške zgodovine je vera še najtrdnejša opora vsake člove-čanske morale.
3)	"Tretji vzrok mladoletniške delinkvence je prav gotovo v razširjajočem se etično-moralnem vakuumu tistih naših družin, ki jih je zapolnil snobi-zem standarda, snobizem sodobnih tehničnih dobrin." Tudi tukaj je treba pripisati glavno krivdo komunizmu. Komunistični sistem je načrtno silil žene za delo izven družine in s tem povzročil, da "so se medosebni odnos ti v takšnih družinah grobo postvarnili in intimno razvrednotili ter propadli ali na
tej brošuri tako važnost, bo gotovo zanimalo bralce kašna je njena vsebina in namen. Najbolj jasno bodo to očrtali nekateri ključni odstavki iz knjižice same:
SLOVENSKI JAVNOSTI
....Kot sinovi slovenskega naroda smo rastli skozi leta v te misli in z njimi. Postale so del nas — mi njihovi.
Kdorkoli bi iskal v njih bodisi čisto znanstveno študijo, bodisi polemično razpravo, se bo oddaljil od naših namenov. Sledeči zaključki so bili namreč položeni na papir za slehernega, ki se čuti živ ud slovenskega naroda; in zato so pisani v jeziku, ki jc razumljiv vsakomur izmed nas.
*
Ker nam jc bil zaradi posameznikov v Sloveniji, ki razlagajo zakone po svoje, tisk v domovini onemogočen, smo se morali zaenkrat odločiti za tiskanje v zamejstvu. S strani naroda pričakujemo ob tem razumevanje, od republiških voditeljev pa dovoljenje za svobodno širjenje tega nikomur zlonamernega narodnega dokumenta.
ZA SLOVENSKI NAROD IN NJEGOVO OSEBNOST
1
vojni vendar preccj dosegli, kar nas je gotovo približalo k zrelosti. Dobili smo nazaj lep del svojega ozemlja, juridično pa smo vsaj na papirju postali enakopravna socialistična republika. Jugoslovanska ustava nam je priznala, da imamo kot narod, ki predstavlja eno od republik jugoslovanske federacije, pravico do samodločanja kakor tudi do odcepitve....
....Še večjega pomena pa jc, da je končno sam narod dosegel tisto stopnjo razvoja, ko si začenja zavestno želeti svojo bodočnost ne v sklopu te ali one države, temveč v lastni državi. Da je to dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati, nam dokazujejo razgovori z našimi ljudmi doma in
na tujem. ^
Dosegli smo tisto stopnjo kulture, v kateri so nam dani vsi notranji pogoji za ploden in res čirok kulturni razmah; manjka nam le prave svobode in neodvisnosti, to je okoliščin, v katerih bi ti notranji pogoji postali plodovitejši in s tem doprinesli svoj dozorel sad. šele potem bi bila naša enakopravnost z drugimi narodi tudi stvarna; .pokazali bi, da nimamo le enakih pravic kot oni, ampak tudi ena-
Ta naš dokument je plod skup- ke sposobnosti, da si svojo bo-nega in resnega premišljevanja o ! dočnost ustvarjamo in kujemo dosedanjem razvoju našega na-' sami....
rodnega življenja, na tej osnovi pa je istočasno tudi konkreten
....Pravilnost zahteve po samostojnosti in suverenosti našega
pogled na njegovo bodočo pot in naroda temelji na ekonomski in poziv vsem zavednim Sloven- družbeno.politični nujnosti raz-
ccm....	I
2
Gre za dosego polno razvite in zrele narodne osebnosti z uresničitvijo slovenske državne samostojnosti in neodvisnosti; le z ' njo bomo dosegli mesto, ki nam
»T l'lf ■ .'I, >1	! .-tVH
da.	-
voja Slovenije. S
Jasno je, da predstavlja Jugoslavija Slovencem z gospodarskega stališča nenehno izgubo e-konomskih sredstev in prepreko k normalnemu gospodarskemu oju.... ;•'.-■■:, *----
! ....Razvoj človeške družbe teži! -Jugoslovanska ekonomska i za neko sintezo, od katere se pri- integracija nam premalo pomeni čakuje, da bo prinesla lepšo in j 1? n,am ,'e ce,° v veliko svobodnejšo bodočnost. Ker se Idarsko lzguba
NARODNA PROBLEMATIKA IN ZVEZNA USTAVA
(nadallevanje s 3. strani)
ščinah; o javnih posojilih; o proračunih in skladih; o zemlji, gozdovih in vodah, cestah ter o izkoriščanju prirodnih bogastev in drugih prirodnih sil; o prometu blaga in storitev; o družbenem planiranju; o prometu in zvezah ter o varnosti prometa; o projektiranju in gradnji; o zborovanjih in drugih javnih shodih; o tisku in drugih oblikah informacij; o društvih; o socialnem zavarovanju; o zakonski zvezi, družini in skrbništvu; o zdravstvenem varstvu, ki ima pomen za vso državo; o varstvu živali in rastlin, ki ima pomen za vso državo; o varstvu pred e-lementarnimi nesrečami; o sistemu prekrškov; o ureditvi sodišč; o službi notranjih zadev in o drugih službah, ki upravljajo zadeve, pomembne za vso državo; o odvetništvu, javnem pravobranilstvu in pravnem zastopanju^
o pravnem položaju verske skupnosti; o statistiki, evidenci in podatkih, ki imajo pomen za vso državo; o drugih odnosih, ki i-majo pomen za enotnost gospodarskega sistema; o temeljnih odnosih, ki imajo pomen za politični sistem, ter o tistih odno-j sih, za katere je v tej ustavi do-: ločeno, da se urejajo z zakonom;
3. Splošni zakoni.
IV.
Sedanja zvezna ustava torej zagotavlja federaciji urejevanje zadev na skoraj vseh področjih javnega življenja in poudarja, da ! je naloga in dolžnost federacije, da uresničuje, zagotavlja in brani enotnost in enoten razvoj na pravnem, političnem, gospodarskem, socialnem in celo prosvet-no-kul turnem področju. Pripomniti moram, da zgoraj navedeni členi zvezne ustave, niso vsi členi, ki dajejo koinpetence federaciji.
Sedanja zvezna ustava v pol-
naš -narod nahaja na meji med ; tema dvema »svetovoma", ima , za oblikovanje te sinteze, ki bo postala tudi del njegove osebnosti, ne le privilegirano, marveč tudi odgovorno mesto s posebno nalogo, da k njeni uresničitvi doprinese čim večji delež. , 4
Vse kaže, da bo ravno v teku prihodnjih dvajsetih let, če ne ; že veliko prej, napočil zgodovinski trenutek, ko bomo tudi Slovenci dosegli končno izoblikovano narodno osebnost in državno neodvisnost.... 5
Zadnje stoletje se je nagnilo k našemu narodu z naklonjenostjo, zato zremo v svojo neposredno
I 10
Nasprotno bi nam kot svobodni in neodvisni državi širši ev-! ropski ali pa svetovni gospodar-i ski odnosi p omenili ogromno I vrednost.... 11
Dejstvo, da smo majhen narod, nam nc more onemogočiti, da pc bi ustvarili samostojnega gospodarstva v okviru svetovnih ekonomskih odnosov, kot vse druge države....
....Ni skrivnost, da nam Jugoslavija z gospodarskega vidika ni in ne more biti dovolj koristna. Za širše gospodarske odnose v okviru evropske ali svetovne ekonomije pa jc osnovni pogoj neodvisna država. Prej ali slej je torej nujno potrebno, da si to državo ustvarimo, kajti svoboda in blaginja naše bodočnosti sta dostopni edino po tej poti.
ni meri dokazuje|, da so jo pri' pravili komunisti in odraža to-talilarnost njihove miselnosti. Komunistična miselnost hoče u-veljaviti svojo zamisel družbe na vseh področjih javnega in narodnega življenja in jo uresni- j čevati ter varovati iz enega sre- i dišča. Zaradi lega so govorili av-! torji sedanje zvezne ustave (Kardelj in drugi) o »demokratičnemu centralizmu", nove dobe v razvoju jugoslovanskega socializma, ki se je pričela z ustavnim zakonom iz leta 1953, tako dolgo dokler niso nacionalni problemi vdarili na dan in so morali o njih začeti javno razpravljati na osmem kongresu ZKJ, decembra 1964.
Sedanja zvezna ustava in p;|i-kša, ki jo narekujejo osnovne u-stavne zamisli ne upošteva zelo pomembnih, dejanskih, narodnostnih, gospodarskih, kulturnih, zgodovinskih in zemljepisnih razlik med narodi, ki sestavljajo i Jugoslavijo. Sedanja zvezna u-1 stava skuša upoštevati ne le raz-!
birokratsko vzgojno uradovanje z otroki ali na podkupovanje njihovih porazov in uspehov z različnimi darili sodobnih tehničnih pripomočkov ali pa na ponujanje in omogočanje nikomur odgovorne zunanje svobode".
Če so slovenski komunisti resno zaskrbljeni ob naraščajoči,
delinkvenci mladine, jim ne bo bam ustave.vodl ,do absurdov,
12
Do istega zaključka pridemo ž družbeno-političnega stališča. Le zrela osebnost lahko koristi človeški družbi; isto velja za narod. Samo narod, ki je dozorel, svo-
vah, navkljub posebnimTloloS
boden in samostojen, lahko resnično doprinese k napredku in reševanju problemov človeštva.
13
Mednarodni pomen Slovenije v okviru Jugoslavije je neznaten, če pa bi imeli svojo samostojnost in neodvisnost, bi v svetovnem merilu pomenili veliko več....
14
....Ne v tvojih, ne v mojih, v rokah nas vseh. Samo če si bomo podali roke, bomo svojo zgodovinsko dolžnost izpolnili; če ne, bomo kot slepci izginili z zemeljske oble, z nagrobnim napisom: ..Nedozorel plod". 13
Slovenec, kjerkoli si, kakorkoli ti je ime, kakrčnegakoli politič-. nega prepričanja si, katerokoli mesto v sedanjosti imaš, dolžpik si narodu — in nisi sam! Dopri-nesi svoj delež svojim otrokom v. hvaležnosti do prednikov. Ne boš rešil naroda sam, niti ne samo s prijatelji svojega političnega prepričanja. Preslabi boste! Vsi si moramo podati roke in t stopiti preko razdorov in nezaupanja.... 1«
V današnjih pogojih je medna-j rodfia integracija nekaj nujnega. Ne sme pa biti vsiljena od zunaj, j temveč svobodno izbrana. Lahko je samo gospodarska, ali tudi kulturna, lahko tudi politična, j Kakšna naj bo, ne moremo odločati sedaj. Odločiti bo morala generacija v svobodno zajamčeni in suvereni slovenski državi. Edino dejstvo je, da nam je jugoslovanska integracija preozka in kot takšna škodljiva.
It
Strogo odklanjamo vsak nacionalizem in šovinizem; nočemo kratiti pravic nobenemu drugih narodov, zase zahtevamo le u-resnicitev človečanskih in narodnih pravic, ki nam kot samostojnemu narodu pripadajo, živeti hočemo tako, kakor bomo sami odločali.... II
Boj za ; narodno neodvisnost in samostojno državo bo naš narod notranje zedinil in. zabrisal tragična nasprotja, ki se pojavljajo že toliko desetletij. . • .
....Nasprotja prihajajo v večji meri z manj pomembnih stvari.... Edino vezanost na skupne cilje, to je, boj za narodno samostojnost in neodvisnost, lahko zabriše ta nasprotja. 20
Graditi je treba na temeljih dejanskega stanja..,.
....Da bo torej naša bodočnost samostojna in neodvisna, je nujno, da se zedinimo v prilikah in možnoštih, ki nam jih daje sedanjost, na poti k narodnemu cilju in tako odpravimo nasprotja. 21 '-'_■/■
Posebej poudarjamo, da je to slovensko gibanje narodno in kot takšno nadstrankarsko. 22
Dolžnost teh, ki danes usmerjajo življenje našega naroda, kakor tudi onih, ki se z njihovimi nazori ne strinjajo, je, da po-! magajo, odkrito ali prikrito/ | sprostiti sile, ki težijo za popolno narodno zrelostjo.... 23
Napredna generacija pa naj ne čaka na posebne direktive "od zgoraj", ampak naj po svojih možnostih Že začne delovati v konkretnih prilikah, ki jih je mnogo....
preostalo drugega kot — po-1 dobno kot so storil Sovjeti gle- i de družine — pozabiti na svoje ideološke teze ter dopustiti veri neoviran dostop do mladine in do družin.
ličnost narodnih jezikov, a tudi na tem področju dela krivico, ker vztraja na novosadskem sporazumu in predpisuje uporabo srbščine v vojski. Nešteto pa je dokazov, da v praksi ne upoštevajo in kršijo pravične jezikovne določbe ustave, trmasto pa
potem si lahko mislimo, da praksa pogojena po duhu »demokratičnega centralizma" sedanje zvezne ustave vodi do zelo kritičnih situacij v gospodarstvu, socialnem skrbstvu in prosvet-no-kulturnem živeljenju posameznih republik in zavira njih gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Predvsem v Sloveniji. Dokazov je zopet dovolj. Najbolj kričeči primeri so zadnje težave pri socialnem zavarovanju, denarne težave v zvezi s slovenskim šolstvom, katerega življenj-j skega pomena za narod ne more
vztrajajo pri krivičnih.
Da vodi vse to do absurdnih si- j nihče zanikati, težave v zunanji tuacij, je priznal Mitja Vošnjak, trgovini, prometu in načrtnem
ko je na zasedanju odbora zvezne konference SZDL junija t.l. naglašal, da je absurd, da dobivajo mladi Slovenci v Italiji vojaške pozive v slovenščini, med
izigravanju slovenskega gospodarstva.
Sedanja zvezna ustava ima po svojem duhu in besedilu pred očmi le poenotenje gospodarstva
tem ko jih Slovenci, ki živijo v na vsem državnem področju in
Sloveniji ne dobivajo v materinskem jeziku. Ce praksa v jezikovnih zudo
načelno ne dopušča upoštevanja razlik in posebnih potreb ter posebnih razvojnih danosti ia mož-
nosti posameznih republik. Tako sedanja zvezna ustava neupravičeno omejuje življenjske in suverene pravite posameznih narodov in zastavlja pot narodne-mu razvoju.
V.
Vse poudarjanje samoupravljanja, ki naj bi dajalo pravico izbiranja poti, odločanja, svobodnega urejevanja zadev na prizadeti ravni, kj6r naj bi se sprostile vse ustvarjalne lokalne in narodne sile je le bolj teoretiziranje. Vsakdanje življenje kaže drugačno podobo. Oglejmo si nekaj naslovov iz domovinskega časopisja: »Centralizem ne žanji sadov", Tudi v delitvi med družbeno političnimi skupnostmi — po delu", »Nujno je potrebno, da slovenska skupščina določa o delitvi našeka narodnega dohodka", »Slovensko gospodarstvo za samostojnost republik pri določanju prispevne stopnje", »Pristojnost prenesti na republike", »Kani. odhaja 13.3 odstotkov družbenega dohodka?", Gospodarstvo, šolstvo, zveza", »Zvezna zakonodaja velikokrat presega
....Skupno in lažje bomo oblikovali narodno bodočnost po sodobnih idealih, če bo pomoč "od zgoraj" prišla, in jo radi sprejeli, če bo le dejanska in Iskrena.
24
Nujno je, da se našega cilja vedno jasneje zavedamo, da zmeraj globlje čutimo svojo zgodovinsko dolžnost do naroda. Vsakdo naj se potrudi razmišljati in govoriti o tem, ne glede na svojo splošno politično usmerjenost. Cilj, je skupen: narodno državna samostojnost in neodvisnost.
25
Povezujmo se med seboj in ne pozabimo teh, ki želijo v svojem sebičnem interesu, da kot narod izginemo, preden bi prišli do svoje zrele podobe.
26
Naši komunisti, ki imajo danes zaradi svojih položajev največ možnosti dela za narodni blagor, so po večini zavedni Slovenci.
27
Od vseh vrst strokovnjakov, politikov, ekonomov, zgodovinarjev, filozofov, delavcev, kakor tudi od mladine, ki ima v tem gibanju, saj gre za njeno bodočnost, še posebej odgovorno vlogo, se pričakuje, da to narodno idejo strokovno poglabljajo, se med seboj organizirajo in sproti odgovarjajo na ugovore, ki bodo prišli od nasprotnikov naše samostojnosti, tako od tistih od zunaj kakor od onih v domovini, ter da sproti rešujejo probleme, ki jih bo rodil čas v gibanju samem. Naš skupni cilj bo zadobival tako vedno širše in močnejše temelje.
28
Od časa do časa bo treba tiskati različne razprave o naših družbeno — političnih in gospodarskih problemih tudi v tujih jezikih....
29
Iz gibanja samega se bo tudi izkazalo, katere je najprimernejša pot za dosego skupnega cilja, katere so dejanske pre-preke za njegovo uresničitev, kašna dejanja bomo morali tvegati, da uresničimo naše želje....
.... Ne smemo pozabiti, da vsaj doslej v zgodovini človeštva še nobenemu narodu ni bilarije-gova samostojnost in neodvisnost kar tako darovana! Vsak-1 do si jo je moral zaslužiti z dejanji in veliko požrtvovalnostjo. Zato moramo biti tudi mi na to pripravljeni. Dovolj je spanja! Svet nam bo priznal naše napore, če bomo pokazali, da smo tega vredni. Poleg želj in besed so potrebna predvsem dejanja.
30
Prišel je čas, da naš narod doseže novo sintezo svojega zgodovinskega razvoja k zrelosti. Slovenska narodna zgodovina je v svojem razvoju že prišla tako daleč, da če, res hočemo, svojo samostojnost in neodvisnost prej ali slej lahko dosežemo. Hoteli pa jo bomo in jo že hočemo, ker spoznavamo, da je to naša zgodovinska dolžnost in nujnost do
naroda, človeštva in sebe. *
V boju za polnopravno osebnost našega naroda v družbi z drugimi, za dosego svobodne in neodvisne domovine, za pravice, ki nam zgodovinsko pripadajo, je upanje na lepšo in srečno bodočnost našega naroda in drugih narodov.
SKUPINA YPSILON
SLOVENSKIH
AKADEMIKOV
ustavna pooblastila" in tako dalje.
VI.
Vseh teh problemov niso odpravili, niti zmanjšali ustavni a-mandmaji iz leta 1967, s katerimi so razširili' pravice zbora narodov zvezne skupščine. Naloga zborov naj bi bila varovanje pre-vic republik in enakopravnosti narodov.
Te probleme bi mogla v gotovi meri rešiti le nova ustava v novem duhu konfederacije, ne pa »demokratičnega centralizma".
Če ti narodi res hočejo socializem, naj si izbirajo lastno pot v Socializem v svojih narodnih državah Ni jim potem potreba predpiosvati poti iz centra. To je jedro Titove filozofije odpora in ločitve poti z Moskvo. Veliko bolj prepričljiva in verjetna bo postala ta filozofija, če jo bo Tito uresničil v Jugoslaviji sami. »Vsak narod ima pravico do lastne poti v socializem." So Jugoslovani narod? Ali niso narod Slocenci, Hrvati, .Makedonci in Srbi?	_ t )
I0VENIJ(/!L
To je petindvajseto nadaljevanje nove "3 strani" SLOVENSKE DRŽAVE, namenjeno sistematični analizi tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod rahljajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se bo razvila v vrsto stalnih robnik o pomembnih razvojnih
■l/l
f
/r\
silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen na bolj slučajnostno in površinsko poročanje o
CIRIL ŽEBOT:
tamkaSnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza
na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovanju sprememb, katerih pomembnost presega politične meje Slovenije in Jugoslavije.
Uredništvo "Slovenske države"
ZAKAJ SO SOVJETI ZASEDLI CESKOSLOVASKO?
Kaj je bil odločilni razlog za sovjetsko invazijo in zasedbo Češkoslovaške? Ali so jo zasedli zato, da rešijo podirajoče se zavezništvo varšavskega pakta, da ohranijo socialistični sistem na Češkoslovaškem, da preprečijo njega demokratizacijo, da onemogočijo gospodarsko osamosvojitev Češkoslovaške od Sovjetske zveze — ali pa morda zaradi kake taktične napake Dubčko-vega vodstva?
Zle posledice nepri kritega vojaškega vdora v Češkoslovaško za prestiž in vpliv Sovjetske zveze in komunizma znotraj in zunaj njune vojaške sfere v vzhodni Evropi so se morale zdeti sovjetskim voditeljev — in so tudi dejansko bile — tako daljnosežne, da je pač treba predpostaviti, da je sovjetsko vodstvo zelo skrbno pretehtalo vsako od možnih češkoslovaških '"deviacij", predno se je odločilo za tako skrajno podvzetje.
Razlogi, ki jih ni bilo
Kakšno je torej bilo dejansko stanje različnih možnih razlogov za sovjetsko vojaško akcijo proti Češkoslovaški?
Nikakih znakov ni bilo, da je Češkoslovaška	nameravala
enostranski umik iz varšavskega pakta. V povojnem svetovnem razmerju sil sta vlada in javno mnenije Češkoslovaške smatrale podporo Sovjetske zveze za nič manj važno kot jo pojmuje Poljska — vsaj do dokončne ureditve nemškega vpračanja. Nihče na Češkoslovašken ni resno dvomil o tem vogelnem kamnu njihove povojne zunanje politike.
Češkoslovaška je hotela porazli-
čiti svojo enostransko, na vzhod usmerjeno zunanjo trgovino kot važen člen gospodarskih reform za izboljšanje tehnologije in učinkovitosti svojega utrujenega gospodarstva. Ni pa bilo nobene nevarnosti, niti ne možnosti za kak velikopotezni ali nenadni gospodarski odcep od Sovjetske zveze.
Tudi ni šlo za socializem. Na Češkoslovaškem ni bilo politične stranke ali vplivne skupine, ki bi resno zahtevala "obnovitev kapitalizma". Po dvajsetih letih skoraj popolnega podružabljenja proizvodnje in podjetništva ni bilo nobene praktične poti, po kateri bi bilo moč zopet "pozasebiti" glavnino gospodarstva v kakršnikoli bližnji bodočnosti. Zopetna vposta viitev zasebnega podjetništva ni bila predvidevana niti v češkoslovaškem kmetijstvu čeprav je zasebno kmetovanje močno razširjeno tako v komunistični Poljski kot v Jugoslaviji. Zasebno podjetništvo je bilo omenjano le v zvezi z uslugami in obrtmi, kjer je dopolnilna zasebna pobuda bila zares nujna, da bi rešili razpadujo-čo infrastruktuto dežele in dvig-niliv življenjski standard po dvajsetih letih zanemarjanja in in nereda. Mimo tega pa so na Češkoslovaškem živahno razpravljali, kako bi mogli napraviti socialistična podjetja bolj samostojna in odgovorna; za nekaj podobnega pa se trudi tudi sovjetska zveza sama.
Vprašanje demokratizacije
Preostaja še vprašanje demokratičnega razvoja na Češkoslovaškem. Po januarski spremembi vodstva komunistične partije so se pojavile tri nadaljnje prvine
postopnega demokratičnega razvoja. Štiri nekomunistične "stranke" komunistično-nadzoro-vane Narodne fronte (dve na Češkem in dve na Slovaškem) so tudi spremenile svoja vodstva in se brez hrupa trudile, da bi si izbojevale mero neodvisnosti v okviru socialistične koalicije; toda zaradi njih pretekle uslužnosti kojminističpi prati j i njih moralna in številčna moč nista bili veliki. Cenzura časopisja in drugih sredstev javnega mnenja je bila odpravljena, toda domala vsi vodilni novinarji so bili preizkušeni člani komunistične partije ali njenih koalicijskih partnerjev v Narodni fronti; to velja tudi za LITERARNI LISTY ko-
rajžen tednik združenja pisateljev, mi rano komunistično partijo za
vodstvo dežele v ne tako oddalje-
Mimo progresivcev v komunistični partiji in Narodni fronti so se vršili napori za uzakonjenje neformalnih političnih skupin kot n. pr. združenja "zavzetih ne-par-tijskih ljudi" ter ošivljenja Social-no-demokratske stranke. Po vojni je ena skupina socialnih demokratov vstopila v komunistično partijo, istočasno pa je socialno-demokratska stranka bila zatrta, če bi po januarski spremembi socialno-demokratska stranka zopet bila dovoljena kar pa se ni zgodilo — bi utegnila imeti možnost, da bi se razvila v učinkovito opozicijsko stranko, morda celo zmožno pomeriti se z refor-
ni bodočnosti.
Obstoja poseben znak, ki kaže na sovjetski strah pred prav tako, socialistično demokratizacijo Češkoslovaške. Vir iz bližine češkoslovaške delegacije na sestanku v Črni nad Tiso je po tistem trdem sestanku razkril, da je bila edina resnična koncesija, ki so jo sovjetski voditelji izsilili iz češkoslovaške delegacije v Črni, obveza, da ne bodo dovolili oživ-ljenja političnih strank mimo nadziranih partnerjev v Narodni fronti. Bilo ja jasno, da je glavna žrtev te koncesije bila socialno-demokratska stranka.
V zažetku julija sem iz Wa-shingtona odpotoval na Češkoslovaško, da en mesec opazujem in preučujem tamkajšnja gospodarska in druga spreminjanja ter reforme, ki so se pospešno vršile po januarski zamenjavi državnega in političnega vodstva. V Pragi in Bratislavi sem bil gost češkega in slovaškega gospodarskega instituta pri a-kademiji znanosti.
Ker je čas mojega bivanja na Češko-Slovaškem po naklučju sovpadel z naglim zorenjem politične krize po zaključenih vojaških manevrih varšavskih sil koncem junija, sem poleg prvotnega namena mojega obiska , doživel in spoznal tudi edinstveno politično preobrazbo Čehov in
PRAGA, BRATISLAVA IN LJUBLJANA
Ciril A. 2ebot Profesor gospodarskih ved Georgetovvn University, VVashington, D.C
Slovakov, ki je tako začudila ves svet v novih načinih in oblikah enotnega pasivnega odpora vsega ljudstva nenadni sovjetski vojaški invaziji in okupaciji.
Po tolikih ključnih spoznanjih na Češko-Slovaškem sem se ob vračanju v Ameriko želel za nekaj dni ustaviti v Ljubljani, da primerjam silnice, stopnje in ob blike razvoja na Češkem in Slovaškem z onimi v Sloveniji in Jugoslaviji.
V Ljubljani sem imel priložnost za strokovne razgovore z izvedenci pri slovenskem Institutu za gospodarska raziskava-nja. Razgovori so se tikali sedanjega stanja slovenskega gospodarstva in poteka gospodarskih refoiTii^^tcr pripravijanja dolgo-
ročnega programa za razvoj Slovenije.
Poleg omenjenih strokovnih razgovorov sem v Ljubljani obiskal bolnega očeta svoje žene, prižgal svečo na grobnici dr. Korošca in dr. Kulovca na Navju ter na grobu Franceta Casarja v Šmarjah pri Grosupljem. Po-romal sem tudi na Brezje, da se spomnim tudi vseh tistih, katerih grobov nisem našel, in prosim za lepšo bodočnost slovenskega naroda.
Primerjava razvoja in dogajanj na češkem, Slovaškem in v Sloveniji mi je odkrila zanimive podobnosti in različnosti, o katerih bom obširneje pisal v j ko razklanem partijskem vodstvu bližnji bodočnosti.	s številno konservativno frakcijo
Dubčekova osnovna napaka
Novo vodstvo komunistične partije z Dubčkom na čelu se je odločilo za previdno in omejeno demokratizacijo in federalizacijo dežele kot za edino pot, po kateri bi mogli dobiti moralno podporo Čehov in Slovakov za osnovne gospodarske reforme, ki bi edine mogle rešiti socialistično češkoslovaško zastoja v katerega je centralistična uprava sovjetskega sloga pahnila gospodarstvo, ki je pred drugo svetovno vojno bilo najbolj napredno po vojni pa edino nerazrušeno, narodno gospodarstvo v srednje-vzhodni Evropi. Pri tem je Dub-ček bil prepričan, da bo reformirana in progresivna komunistična partija pod njegoivim spričo na-raščujočega sovjetskega pritiska vedno bolj popularnim vodstvom dosegla tako široko podporo ljudstva, da bo mogla ostati na oblasti kot "demokratično" potrjena vlada dežele.
Toda v Dubčekovi viziji je bila ena vrzel. Kongres komunistične partije, ki naj bi bil izvolil novo, popolnoma progresivno vostvo na vseh stopnjah, je bil odložen predolgo — do septembra. To se je moralo Sovjetom zdeti kot ključni znak slabosti, ki jim je obenem dal dovolj časa, da onemogočijo Dubčkove načrte. Če bi se kongres partije bil vršil vsaj takoj po varšavskem pismu meseca julija, če že ne prej, bi do sovjetske invazije morda ne bilo prišlo. V tem primeru bi Sovjeti ne bili mogli imeti iluzije o širo-
pripravljeno, da sodeluje z njimi pri uničenju začete evolucije k socialistični demokraciji.
Tako pa je nesrečna odložitev kongresa ohranjala sovjetsko iluzijo, in Moskva je imela dovolj časa da udari. Toda Sovjeti niso našli kolaboratorjev ne v Pragi in ne v Bratislavi. Vendar so na češkoslovaškem in poskušajo znova vpostaviti obrabljen in za-sovražen sovjetski slog "socializma". Morda v tem ne bodo uspe' li; pa tudi demokratična renesansa ne bo mogla cveteti v okupirani deželi pod kompromitira-nim vodstvom.
Sedaj je na Jugoslaviji kot edini komunistično-vladani deželi v Evropi, ki je sovjetska vojaška sila ne more neosporavano zaseči da pokaže ali sta ustaljeni komunistični režim in socialistični sistem sposobna mirne demokratične evolucije. Jugoslavija je ie blizu tega, da razvije socialistično tržno gospodarstvo kot ga Dub-čkova češkoslovaška ni imela časa razviti. Toda Jugoslavija še nima ustanov za resnično svobodno javno razpravljanje in ne bistvenih prvin političnega plura lizma, kot jih je Češkoslovaška že bila dosegla. Svet se bo odslej oziral ne Jugoslavijo za znamenji v smeri socialistične demokracije, ki je bila tako brutalno onemogočena na češkoslovaškem.
Cyril A. Zebot je profesor gospodarskih ved na Georgetowti Universitv. On se je pred kratkim vrnil z daljšega študijskega potovanja na češkoslovaškem,., kjer je bil priča stopnjujoče se krize, ki ji je sledila sovjetska.. invazijo. Na poti domov je napravil kratek. primerjalni obisk v Ljubljani.
Mate Resman:
NARODOSTNA PROBLEMATIKA IN ZVEZNA USTAVA
„Najvažnejši predmet razgovorov v Hrvatski in Sloveniji ie razločna možnost, da bodo narodom v Jugoslaviji, kot Slovencem, Hrvatom, Srbom in Makedoncem, dali gotovo obliko avtonomne državnosti v okviru Jugoslavije.
Poglavitna prednost nove ureditve naj bi bila ta, da bi Slovenci, Hrvati in drugi imeli več besede o lastnih finančnih in drugih lokalnih zadevah, kot v preteklosti."
Theodore Andrica, dopisnik „The Cleveland Press",
25. julija 1968.
I.
V	članku ,,Hrvaški narod in jugoslovanska socialistična skupnost", ki ga je objavila ^Teorija in fprak.ša". septembra 1967, pravi žMika Tripalo; „ Po daljšem obdobju je Vili. kongres ZKJ vnoraS Mčel javno razpravo o odnosih med narodi pri nas. V marsikaterem predelu naše države so bili zaradi oživljanja te razprave, zlasti pa zaradi dejstva, da obstajajo novi nerešeni problemi v odnosih med narodi, presenečeni; to presenečenje izvira iz zmotnega prepričanja, da so bila z zmago socialistične revolucije vsa vprašanja odnosov med narodi enkrat za vselej rešena. Pozabljali smo, da razpravljanja o odnosih med narodi v večnarodni skupnosti ne smemo zanemarjati. Življenje in druš-beni razvoj načenjata vedno nove probleme, in družbena avantgarda si mora biti z njimi na jasnem."
V	okviru sedanje zvezne ustave iz leta 1963 bodo nacionalni in mednacionalni problemi prav gotovo še nadalje obstajali in se pojavljali v novih oblikah.
Jasno je, da vseh nacionalnih problemov ni mogoče rešiti z ustavnim reševanjem, ker so plod življenjskih, zgodovinskih, zemljepisnih, kulturnih, religioznih, etičnih, socialnih in gospodarskih dejavnikov in silnic prostorov in dob v razvoju posameznih narodov. Vseh tako prepletenih narodnih, življenjskih in duhovnih problemov ni mogoče ujeti v pravne norme in jih z njimi reševati, ker že po svoji naravi v veliki meri niso podvrgljivi pravnim normam. Nasprotno pravne norme je potreba graditi na njih temeljih
tako, da ne delajo sile življenju.
II.
Sedanja ustava Jugoslavije že po svoji osnovni zamisli ne more rešiti v zadovoljivi meri narodnostne problematike in vprašanja odnosov med narodi Jugoslavije. Sedanja zvezna ustava v po svoji osnovni zamisli odraža stališče, da je pravica narodov, ki jo sestavljajo, do samoodločbe konsumirana, da je skupnost tista, ki določa in ureja položaj narodov in odnose med njimi in z vrha predpisuje „kaj" in „ka-ko". Prva je zvezna ustava, ki se sklicuje na suverenost jugoslovanskega delovnega ljudstva, kot vrhovno suverenost, njej šele smejo slediti republiške ustave in morajo ostati v njenem o-kviru.
Razmerje med republikami in zvezo torej ni državnopravno in pogodbeno, ampak je ustavnopravno in predpisano. S tem so odpravljene suverene pravice posameznih narodov, ki sestavljajo Jugoslavijo. Republika ni narodna država, narodi nimajo državnosti.
Republika je po svoji pravni in družbeni vsebini originarna avtonomna samouprava. Pridevek „originarna" je tudi le bolj teoretičnega, kot praktičnega značaja. Iz besedila člena 108 zvezne ustave moremo sklepati, da je republika pristojna na vseh področjih javnega življenja „izvzemši tiste zadeve, ki so po tej ustavi pravica in dolžnost federacije. „Zvezna ustava pa pridržuje federaciji toliko kompe-tenc na zakonodajnem in upravnem področju, da republiki skoraj ne ostane področje, ki bi ga mogla originarno urejevati. Pri vsem tem pa je že utrjena pra-
ksa zveznega zakonodajalca, ki krepko prestopa meje zveznih kompetenc, ki naj bi bile zarisane z zvezno ustavo, ali bolje duhom zvezne ustave, kot pravijo nekateri, ker besedilo ustave ni i popolnoma jasno. To se dogaja predvsem v slučajih takoimeno-vanih „temeljnih" zakonov, v katerih naj bi zvezni zakonodajalec položil le temelje, osnove, drugo pa prepustil republiškim zakonodajalcem.
III.
Oglejmo si, kaj vse pridržuje zvezna ustava federaciji in kako jo dela izključno, temeljno ali vsaj splošno kompetentno na vseh področjih javnega življenja. Videli bomo, da jo preveva silovita težnja po popolnem izenačenju in enotnem pravnem, političnem, gospodarskem in socialnem sistemu. Prizadeti členi zvezne ustave pravijo takole:
113.	člen: V socialistični federativni republiki Jugoslaviji u-resničujejo in zagotavljajo narodi in občani suverenost, teritorialno neokrnjenost, varnost, o-brambo Jugoslavije, mednarodne odnošaje Jugoslavije, enotnost družbeno-ekonomskega in političnega sistema, enotnost gospodarstva države, usmerjanje in usklajevanje splošnega gospodarskega razvoja ter temeljne svoboščine in pravice človeka in občana. Prav tako usklajujejo svoje politične, gospodarske, kulturne in druge skupne interese.
114.	člen: Federacija varuje suverene pravice in enakopravnost narodov ter socialistično družbeno in politično ureditev republik.
115.	člen: Na teh področjih ter na drugih področjih, za katero je po tej ustavi določena njena neposredna odgovornost, ima federacija izključno pravico in dolžnost, izdajati zakone in druge predpise ter jih neposredno izvrševati, in je odgovorna za njihovo izvrševanje tudi tedaj,
kadar so posamezne take zadeve dane v pristojnost drugih državnih organov ali organizacij.
116.	člen: Pravica in dolžnost federacije je, da zagotavlja e-notnost gospodarskega sistema in sistema delitve družbenega proizvoda.
Federacija zagotavlja tudi e-notnost političnega sistema, sistema družbenega samoupravljanja ter temeljne svoboščine in pravice človeka in občana.
117.	člen: Federacija zagotavlja enotnost denarnega in kreditnega sistema, določa politiko e-misije denarja in zagotavlja kontrolo denarnega obtoka.
Izdajanje bankovcov in kovanega denarja opravlja Narodna banka Jugoslavije.
Federacija predpisuje obvezne depozite bank pri zveznih bankah ter pogoje in način za u-porabo deviznih in podobnih rezerv in depozitov.
119. člen: Za uresničevanje svojih pravic in dolžnosti, ki so določene v tej ustavi, in za zagotavljanje enotnega temelja pravnega sistema izdaja federacija popolne, temeljne in splošne zakone.
Zvezni zakon in drugi splošni akti so obvezni na vsem območju Jugoslavije, če ni v samem predpisu oziroma aktu določeno, da se uporabljajo na ožjem območju.
Na področjih, na katerih izdaja federacija popolne zakone, smejo republike urejati posamezna vprašanja, če zveznega zakona ni ali če so z zveznim zakonom za to pooblaščene.
Na področjih na katerih izdaja federacija temeljne zakone, urejajo republike tiste odnose, ki niso urejeni z zveznim zakonom, lahko pa popolnoma urejajo vse odnose s takega področja, če zveznega zakona ni.
Z dnem, ko začne veljati zvezni zakon izdan za republiškim zakonom, nehajo veljati tiste določbe republiškega zakona, ki
se nanašajo na vprašanja, urejena z zveznim zakonom, če ni v samem zveznem zakonu drugače določeno.
V popolnem in temeljnem zveznem zakonu je lahko posamezna republika pooblaščena, da v svojem zakonu drugače uredi posamezna vprašanja.
120. člen: V okviru svojih pravic in dolžnosti lahko izdaja federacija splošne zakone na področju prosvete in kulture, zdravstva, socialnega varstva in na drugih področjih, za katera ne določa ta ustava da izdaja federacija druge zvezne zakone.
S splošnimi zakoni se določajo splošna načela za urejanje odnosov, ki imajo pomen za temeljno enotnost družbenega in političnega sistema.
Republike izdajajo svoje zakone v skladu z načeli, ki jih določa splošni zakon in so dolžne spraviti jih v sklad s pozneje izdanim splošnim zakonom.
121. člen: Federacija določa splošno smer gospodarskega razvoja države in temeljna razmir-ja v delitvi družbenega proizvoda, usklajuje razvoj gospodarstva in odnose med gospodarskimi panogami in področji, določa smer in pogoje za ekonomsko menjavo s tujino, izenačuje splošne pogoje za delo in proizvodnjo dohodka, da bi se uresničevalo načelo delitve po delu, in ustvarja čim bolj ugodne splošne pogoje za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi, dejavnosti delavnih organizacij in funkcij družbeno-političnih skupnosti na področju družbcno-eko-nomskih odnosov.
124. člen: Federacija sme s predpisi:
1. Nalagati delovnim organizacijam in družbeno-političnim skupnostim obveznost, ustvarja, ti rezervna družbena sredstva, ter delovnim organizacijam obveznost, uporabljati določen del svojega dohodka, s katerim samostojno razpolagajo, za razvoj materialne osnove svojega dela oziroma za gospodarski in družbeni razvoj, če je potrebno za
stabilnost gospodarstva ali za u-resničevanje temeljnih materialnih razmerij, ki jih postavlja družbeni plan Jugoslavije;
2.	začasno prepovedati delovnim organizacijam in družbeno političnim skupnostim razpolaganje z določenimi družbenimi sredstvi, kadar je to neogibno, da se preprečijo in odvrnejo večje gospodarske motnje in večja nesorazmerja v izvrševanju družbenega plana Jugoslavije, ali kadar to terjajo interesi narodne obrambe ali druge izredne potrebe države;
3.	nalagati delovnim organizacijam in družbeno političnim skupnostim obveznosti, ki imajo pomen za narodno obrambo.
125 člen: Z zveznim zakonom se določajo viri in vrste dohodkov družbeno političnih skupnosti.
Če je to potrebno, da bi bil zagotovljen delovnim ljudem in delavnim organizacijam enakopraven položaj v poslovanju in delitvi družbenega proizvoda, a-li če to terja uresničevanje temeljnih materialnih razmerij, ki jih postavlja družbeni plan Jugoslavije, lahko federacija določa meje, v katerih si smejo družbeno politične skupnosti določati dohodke in druga sredstva.
160. člen: V izključno pristojnost federacije spada:
1.	varstvo neodvisnosti in teritorialne neokrnjenosti Jugoslavije; organiziranje oboroženih sil in zadeve obrambe države;
2.	varstvo s to ustavo določenega reda (državna varnost); varstvo s to ustavo določene u-stavnosti;
3.	predstavljanje socialistične federativne republike Jugoslavije; politični, gospodarski in drugi odnosi z drugimi državami in meddržavnimi organizacijami; mednarodne pogodbe vprašanja vojne in miru;
4.	jugoslovansko državljanstvo; zavarovanje in kontrola meja; pravni položaj in bivanje tujcev v Jugoslaviji; urejanje in kontrola zunanje trgovinskega in deviznega poslovanja ter druge-
ga gospodarskega poslovanja s tujino; carine; določanje politike emisije denarja ter urejanje in kontrola denarnega obtoka; kontrola nad varnostjo zračne plovbe; kontrola nad potniškim prometom čez mejo; kontrola nad prometom blaga čez mejo, kontrola nad mednarodnim prometom in mednarodnimi zvezami;
5. organizacija federacije in izvrševanje nalog in zadev, za katere je po tej ustavi pristojna samo federacija.
161. člen: Na področju zakonodaje spadajo v pristojnost federacije:
1.	Popolni zakoni: o družbeni lastnini; o lastninskih pravicah; o obligacijskih in drugih temeljnih premoženjsko pravnih razmerjih ;o razlastitvi; o denarju in drugih plačilnih sredstvih; o plačilnem prometu; o kreditnem in bančnem poslovanju; o družbenem knjigovodstvu; o merah, standardih in tehničnih normativih, patentih, znamkah, vzorcih, modelih in o avtorski pravici; pomorski zakonik; zakonik o zračnem prometu; o zasebnem položaju občanov; o volilni pravici; o produkciji in prometu mamil in strupov ter o prometu z zdravili; kazenski zakonik; o sistemu gospodarskih postopkov; o izvrševanju kazenskih sankcij; o javni varnosti; o orožju in razstrelivih; o ureditvi gospodarskih sodišč; o ureditvi javnega tožilstva; o sodnih postopkih; o splošnem upravnem postopku; o upravnih sporih; o civilni zaščiti; o varstvu borcev
! in vojaških invalidov; o drugih za enotnost gospodarskega območja pomembnih odnosih ter o tistih odnosih za katere je v tej ustavi določeno, da se urejajo samo z zveznim zakonom.
2.	Temeljni zakoni: o gospodarskih organizacijah; o združevanju delavnih organizacij; o gospodarskem poslovanju; o delu in varstvu pri delu; o delitvi družbenega proizvoda; o prispevku, davkih, taksah in drugih dav-
* 1. Avgust.—I . September 1918
' SLOVIM** iRiAVA-
J V LASTNEM ZRCALU ...
. Dejstvo, da se Slovenci vedno f manj zanimajo za članstvo v komunistični partiji (zdaj Zvezi ko-'-;ttiunistov), je začelo povzročati Velike preglavice partijskim j,, j funkcionarjem v vseh stopnjah organizacije sirom po Sloveniji.
V	Ljubljani so temu vprašanju dali i precejšen poudarek, saj je ljubljanska mestna organizacija najmočnejša v Sloveniji. Kako je lani napredovala, zgovorno kažejo' naslednji podatki: lani so
..o vse organizacije Zveze komuni-? stav. na ljubljanskem območju • prejele v svoje vrste 277 novih ,'■-< članov, v 122 delovnih organizacijah so v zadnjih treh letih sprejeli le po enega novega člana, med 10.000 kmeti na področju jc le 36 članov ZK, med 4.000 maturanti in absolventi poklicnih Sol le 69, med 3517 vajenci pa le 17 članov partije. In še to jc značilno: v članstvo ZK je bil lansko leto sprejet iz zasebnega sektorja le en obrtnik, med tem ko je od 25.000 zaposlenih, ki so mlaj-5i kot 25 let le 200 članov Zveze ■.:<7i komunistov! Partijski funkcionarji razlagajo ta pojav predvsem „v malomarnem odnosu o-' snovnih organizacij ZK do spre-a jemanja" ljudstvo, pa je seveda »drugačnega mnenja....
(Težave x direktorji
/ Načelo reelekcije direktorjev
V	podjetjih je prineslo mnogo problemov in novih težav. Po statistiki, objavljeni meseca maja, se je pri zadnji reelekciji za-
• menjalo 22 odstotkov direktor-.- jev v gospodarskih organizaciji jah. Letos je pod reelekcijo 1600 do 2000 direktorjev, od katerih jih ima samo petina visoko ali višjo izobrazbo; od ostalih pa ima dobra tretjina sredno strokovno izobrazbo, več kot tretji na nižjo strokovno šolo in osem odstotkov le osnovno šolo. Pri sedanji reelekciji opažajo, da se ma razpise javi zelo malo kandidatov. Ponekod nobeden. V mnogih razpisih so stavljeni taki pogoji, da se ne more nihče priglasiti ali pa nihče noče takega mesta. Tako je bil v enem razpisu :— poleg zahtev po visoki izobrazbi tudi pogoj: 23 let prakse na vodilnem delovnem mestu, m :*>b4tem je TEDENSKA TRIBUNA ?apisala (29. maja): „Ker je .razpjs izšel pred kratkim, je kandidat moral očitno s proslave o ' s. osvoboditve teči v podjetje na direktorski stolček, sicer ne bi nabral toliko let na vodilnem de-Jovnem mestu." V zvezi s pre-malim zanimanjem za direktorska mesta list pravi — med drugim: „Glavni razlog, da ljudje nočejo med direktorje, pa je najbrž ta, ker je ta funkcija pri nas osovražena, delo razvrednoteno •■'■> in četudi bi kakšnemu direktor-ju uspelo, da bi iz pasje utice naredil nebotičnik, ne bi za to dobil nobenega priznanja. Tako raje vsak sposoben trikrat premisli, preden sprejme direktorsko mesto in skoraj vedno ugotovi, da bo denar lažje zaslužil kje drugje." — Kakšen je položaj danes med direktorji v Sloveniji? Štirideset odstotkov teh-ri-ničnih direktorjev sploh nima tehnične izobrazbe, 80 odstotkov vodij kadrovskih služb nima u-strezne izobrazbe, v pravnih službah so ljudje, ki so pravno fakulteto nekajkrat v življenju videli le od daleč, komercialisti so priučeni, po pravilu skoraj nikdar ekonomisti.
Anketa med slovenskimi komunisti
Delo v Ljubljani je objavilo koncem januarja nekaj podatkov iz ankete, ki jo je izvedel med slovenskimi komunisti Center za raziskovanje javnega mnenja Visoke šole za politične vede v Ljubljani.
Vprašanje: Kaj bi morali predvsem storiti, da bi zboljšali delovanje in ugled Zveze komunistov v Sloveniji?
Odgovori: največ — nad 53% —v vodstvo je treba izbrati ljudi, ki so v praksi dokazali, da se zavzemajo za boljše gospodarjenje, zamoupravljanje in bolj demokratične odnose in imajo ugled;
na drugem mestu — programe, sklepe kongresov in plenumov bi morali hitreje in dosledneje uresničevati;
na tretjem mestu — med komunisti bi moralo biti več tova-riških odnosov;
na četrtem mestu — 45,9% — poostriti moralna merila v Zveži Komunistov in ukrepati proti tistim, ki rušijo ugled ZK;
na petem mestu — 44.3% — vsi člani morajo biti enako odgo vorni in napake funkcionarjev je treba neprizanesljivo kritizirati.
Le 2096 se je izjavilo ža novo delovanje komunistov v občini.
Vprašanje: Katere napake in slabosti bi morali predvsem hitreje odpravljati, da bi bolje gospodarili in hitreje razvijali celotno gospodarstvo?
Odgovori: največ — 48.896 —-hitreje uvajati najmodernejše stroje in tehnologijo;
na drugem mestu — 42.9% — klicati na odgovornost politične in gospodarske voditelje zaradi napak in izigravanja družbenih interesov;
na tretjem mestu — 40.8% — večja delovna disciplina in sploh odnos do kvalificiranih,' nekvalificiranih in drugih delavcev;
na četrtem mestu — 40.5% — izboljšati delo vodilnih ljudi in strokovnjakov (mlajše in boljše strokovnjake na vodilna mesta, večja osebna odgovornost, boljše nagrajevanje, itd.);
na petem mestu — 40.3% -r-izboljšati organizacijo dela v podjetjih;
nadalje še: bolj skrbeti za človeške odnose v podjetjih in dati več moralnega priznanja dobrim delavcem — 33.3%.
Vzroki nezadovoljstva: vse večje razlike in življenjski ravni med posameznimi sloji (55.9%); nepravilna in neustrezna merila pri nagrajevanju (46.796); premajhna družbena kontrola (43.996); premalo denarja za šolstvo, zdravstvo in druge družbene službe (42.3%); neusposobljeni ljudje na vodilnih mestih, ko usposobljeni mlajši nimajo ustrezne zaposlitve (39.996); neurejena vprašanja v j gospodarstvu, ki bi jih morali , rešiti državni organi (3$.4%). Vzroki, ki slabo vplivajo na odnose med narodi v Jugoslaviji:
nacionalne nestrpnosti in vpliv emigracije (24.4%); komunisti in druge zavestne sile odstranjujejo prepočasi vzroke napetosti med narodi (23.7%).
Razlog, da znašajo odgovori v poedinih vprašanjih več kot 100% je v tem, da se mogle poe-dine osebe navesti več kot en sam odgovor.
Anketa je pomembna zlasti zato, ker predstavlja mnenje privilegiranega razreda v "brezrazredni" družbi. Ce bi izvedli anketo med reprezentančno skupino celotnega prebivalstva in bi seveda zajamčili tajnost ankete, si je lahko predstavljati, kakšni bi bili rezultati. —fš.
SLOVENIJA 1968 -KAM!
zaradi neenakomerne razvitosti republik so interesi različni (50.996); prelivanje sredstev med j republikami ni jasno ugotovljeno in znano javnosti (43.9%); državni predpisi dajejo včasih prednost podjetjem, ki so osredotočena v eni republiki (32.1%); razvita področja so preveč obremenjena s prispevki za federacijo (29.296); ostanki nekdanje
i MATE RESMAN:
V ZROKI NARAŠČAJOČE DELINKVENTNOSTI MLADINE
Letos spomladi so imeli v Ljubljani posebno posvetovanje, ki je obravnavalo naraščajočo delik-ventnost mladine. Po poročilu ljubljanskega okrožnega sodišča je pokazala, dielikventnost mladine po 1. 1960 tolik obseg, da predstavlja resno nevarnost za družbo.' .
Franc Pediček je po posvetovanju napisal v Naših razgledih , (XVII—5) svoje menenje glede i vzrokov, zakaj delinkventnost ta-! ko narašča. Njegovi vzroki so kaj zanimivi.
Statistični podatki kažejo dve značilnosti.' iNaraščajo predvsem dejanja, ki imajo za predmet lastnino (650 od 769 registriranih primerov). Razen tega izvira večina delinkventov iz družin, ki so na videz urejene ter imajo v družbi dober položaj (563 od 769 registriranih primerov), iz tega sklepa Pediček:
1)	Glavni vzok naraščajoče de-likventnosti mladine je "vdiranje in razraščanje vulgarno ekono-mistične mentalitete v zavest in aktivnost, v doživljanje in vrednotenje našega človeka; prek te transmisije pa vdiranje te miselnosti v krhko zavest otrok in mladine". Čeprav je res, da je praktični materializem zelo razširjen tudi v t.zv. krščanskih deželah, bi se moral Pediček zavedati, da je komunizem tak materializem še pospeševal z obljubljanjem raja na zemlji in s svojo materialistično filozofijo.
2)	Kot drugi vzrok navaja "inflacijo šolske vzgoje", kar mu pomeni spremembo šole v ustanovo, ki posreduje znanje, a ne vzgaja. "Javna tajnost je namreč, da je naša šola zašla in se
Zvezni sekretariat za not-' ranje zadeve v Beogradu je pre-I povedal prinašati v Jugoslavijo i in razširjati brošuro "Slovenija 1968—kam?", ki so jo tiskali v Trstu v slovenščini, v izdaji Skupine Ypsilon slovenskih akade- i mikov. Z ozirom na to, ker so jugoslovanske oblasti pripisale tej brošuri tako važnost, bo gotovo zanimalo bralce kasna je njena vsebina in namen. Najbolj jasno bodo to očrtali nekateri ključni odstavki iz knjižice same:
SLOVENSKI JAVNOSTI
....Kot sinovi slovenskega naroda smo rastli skozi leta v te misli in z njimi. Postale so del nas — mi njihovi.
Kdorkoli bi iskal v njih bodisi čisto znanstveno študijo, bodisi polemično razpravo, se bo oddaljil od naših namenov. Sledeči zaključki so bili namreč položeni na papir za slehernega, ki se čuti živ ud slovenskega naroda; in zato so pisani v jeziku, ki jc razumljiv vsakomur izmed nas.
*
Ker nam je bil zaradi posameznikov v Sloveniji, ki razlagajo zakone po svoje, tisk v domovini onemogočen, smo se morali zaenkrat odločiti za tiskanje v zamejstvu. S strani naroda pričakujemo ob tem razumevanje, od republiških voditeljev pa dovoljenje za svobodno širjenje tega nikomur zlonamernega narodnega dokumenta.
ZA SLOVENSKI NAROD IN NJEGOVO OSEBNOST
še vedno globlje utaplja v hlad-
1
Ta naš dokument je plod skupnega in resnega premišljevanja o dosedanjem razvoju našega narodnega življenja, na tej osnovi pa je istočasno tudi konkreten pogled na njegovo bodočo pot in poziv vsem zavednim Slovencem.... 2
Gre za dosego polno razvite in zrele narodne osebnosti z uresničitvijo slovenske državne samostojnosti in neodvisnosti; le z njo bomo dosegli mesto, ki nam v sklopu človeške družbe pripada....
I 3
.. .Razvoi čTovešte^dojžba. teži za neko sintezo, od katere še pričakuje, da bo prinesla lepšo in svobodnejšo bodočnost. Ker se naš narod nahaja na meji med tema dvema ..svetovoma", ima
nem in neoblikujočem in tele k-
za oblikovanje te sinteze, ki bo
tualizmu, v moralno predvsem •nevtralnem scientizmu ter ide-
1 postala tudi del njegove osebnosti, ne le privilegirano, mar-
, . .	, več tudi odgovorno mesto s po-
jnem pozitivizmu. 'Tudi tukaj I gbno log(Jj da k njeni ures.
ničitvi doprinese čim večji de-
pozablja Pediček, da je prav zasluga komunizma, da je odstranil vero iz šole. Po dovolj zgovornem pričanju vse človeške zgodovine je vera še najtrdnejša opora vsake človč-čanske morale.
3) "Tretji vzrok mladoletniške delinkvence je prav gotovo v razširjajočem se etično-moralnem vakuumu tistih naših družin, ki jih je zapolnil snobi-zem standarda, snobizem sodobnih tehničnih dobrin." Tudi tukaj je treba pripisati glavno krivdo komunizmu. Komunistični sistem je načrtno silil žene za delo izven družine in s tem povzročil, da "so se medosebni
lež.
4
Vse kaže, da bo ravno v teku prihodnjih dvajsetih let, če ne že veliko prej, napočil zgodovinski trenutek, ko bomo tudi Slovenci dosegli končno izoblikovano narodno osebnost in državno neodvisnost....
5
Zadnje stoletje se je nagnilo k našemu narodu z naklonjenostjo, zato zremo v svojo neposredno
birokratsko vzgojno uradovanje z otroki ali na podkupovanje njihovih porazov in uspehov z različnimi darili sodobnih teh-odnosti v takšnih družinah gro- ničnih pripomočkov ali pa na
bo postvarnili in intimno razvrednotili ter propadli ali na
» NARODNA PROBLEMATIKA IN 3 ZVEZNA USTAVA
(nadaljevanje s 3. strani) ščinah; o javnih posojilih; o proračunih in skladih; o zemlji, gozdovih in vodah, cestah ter o izkoriščanju prirodnih bogastev in drugih prirodnih sil; o prometu blaga in storitev; o družbenem planiranju; o prometu in zvezah ter o varnosti prometa; y projektiranju in gradnji; o zborovanjih in drugih javnih shodih; o tisku in drugih oblikah informacij; o društvih; o socialnem zavarovanju; o zakonski zvezi, družini in skrbništvu; o zdravstvenem varstvu, ki ima pomen za vso državo; o varstvu iivali in rastlin, ki ima pomen za vso državo; o varstvu pred e-lementarnirni nesrečami; o sistemu prekrškov; o ureditvi sodišč; o službi notranjih zadev in o drugih službah, ki upravljajo zadeve, pomembne za vso državo; o odvetništvu, javnem pravobranilstvu in pravnem zastopanju;
o pravnem položaju verske skupnosti; o statistiki, evidenci in podatkih, ki imajo pomen za vso državo; o drugih odnosih, ki i-majo pomen za enotnost gospodarskega sistema; o temeljnih odnosih, ki imajo pomen za politični sistem, ter o tistih odnosih, za katere je v tej ustavi določeno, da se urejajo z zakonom;
3. Splošni zakoni.
IV.
Sedanja zvezna ustava torej zagotavlja federaciji urejevanje zadev na skoraj vseh področjih I javnega življenja in poudarja, da • jc naloga in dolžnost federacije, da uresničuje, zagotavlja in brani enotnost in enoten razvoj na pravnem, političnem, gospodarskem, socialnem in celo prOsvet-j no-kulturnem področju. Pripomniti moram, da zgoraj navedeni členi zvezne ustave, niso vsi členi, ki dajejo kompetence federaciji.
Sedanja zvezna ustava v pol-
ni meri dokazuje|, da so jo pripravili komunisti in odraža to-talitarnost njihove miselnosti. Komunistična miselnost hoče u-veljaviti svojo zamisel družbe na vseh področjih javnega in narodnega življenja in jo uresničevati ter varovati iz enega središča. Zaradi tega so govorili avtorji sedanje zvezne ustave (Kardelj in drugi) o »demokratičnemu centralizmu", nove dobe v razvoju jugoslovanskega socializma, ki se je pričela z ustavnim zakonom iz leta 1953, tako dolgo dokler niso nacionalni problemi vdarili na dan in so morali o njih začeti javno razpravljati na osmem kongresu ZKJ, decembra 1964.
tuacij, je priznal Mitja Vošnjak, Sedanja zvezna ustava in p:|i- ko je na zasedanju odbora zvez-
ponujanje in omogočanje nikomur odgovorne zunanje svobode".
Ce so slovenski komunisti resno zaskrbljeni ob naraščajoči delinkvenci mladine, jim ne bo preostalo drugega kot — podobno kot so storil Sovjeti glede družine — pozabiti na svoje ideološke teze ter dopustiti veri neoviran dostop do mladine in do družin.
ličnost narodnih jezikov, a tudi na tem področju dela krivico, ker vztraja na novosadskem sporazumu in predpisuje uporabo srbščine v vojski. Nešteto pa je dokazov, da v praksi ne upoštevajo in kršijo pravične jezikovne določbe ustave, trmasto pa vztrajajo pri krivičnih.
Da vodi vse to do absurdnih si-
ksa, ki jo narekujejo osnovne u-stavne zamisli ne upošteva zelo pomembnih, dejanskih, narodnostnih,: gospodarskih, kulturnih, zgodovinskih in zemljepisnih
ne konference SZDL junija tJ. naglašal, da je absurd, da dobivajo mladi Slovenci v Italiji vojaške pozive v slovenščini, med tem ko jih Slovenci, ki živijo v
razlik med narodi, ki sestavljajo Sloveniji ne dobivajo v materin-
Jugoslavijo. Sedanja zvezna u- j skem jeziku.
stava skuša upoštevati ne le raz-! Ce praksa v jezikovnih zade-
preteklost, skoraj bi rekli, s hvaležnostjo, kar pa nas seveda ne sme oslepiti, da bi postali kratkovidni glede naše bodočnosti in svoje dolžnosti.... t
Čeprav smo z dražavljansko vojno doživeli veliko gorje in nesrečo, smo po drugi svetovni vojni vendar precej dosegli, kar nas je gotovo približalo k zrelosti. Dobili smo nazaj lep del svojega ozemlja, juridično pa smo vsaj na papirju postali enakopravna socialistična republika. Jugoslovanska ustava nam je priznala, da imamo kot narod, ki predstavlja eno od republik jugoslovanske federacije", pravico do samodločaj-jja kakor tudi do odcepitve....
....še večjega pomena pa je, da je končno sam narod dosegel tisto stopnjo razvoja, ko si žače: nja zavestno želeti svojo bodočnost ne v sklopu te ali one države, temveč v lastni državi. Da je to dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati, nam dokazujejo razgovori z našimi ljudmi doma in na tujem. 7
Dosegli smo tisto stopnjo kulture, v. kateri so nam , da^i vsi notranji pogoji za ploden in res čirok kulturni razmah; manjka nam le prave svobode in neodvisnosti, to je okoliščin, v katerih bi ti notranji pogoji postali plodovitejši in s tem doprinesli svoj dozorel sad. Šele potem bi bila naša enakopravnost z drugimi narodi tudi styarna; pokazali bi, da nimamo le enakih pravic kot oni, ampak tudi enake sposobnosti, da si svojo bodočnost ustvarjamo in kujemo sami....
....Pravilnost zahteve po samostojnosti in suverenosti našega naroda temelji na ekonomski in družbeno-politični nujnosti razvoja Slovenije. S
Jasno je, da predstavlja Jugoslavija Slovencem z gospodarskega stališča nenehno izgubo e-konomskih sredstev in prepreko k normalnemu gospodarskemu razvoju....	,
9
....Jugoslovanska ekonomska integracija nam premalo pomeni in nam je celo v veliko gospodarsko izgubo.
10
Nasprotno bi nam kot svobod ni in neodvisni državi širši' evropski ali pa svetovni gospodarski odnosi p omenili ogromno vrednost.... 11
Dejstvo, da smo majhen narod, nam ne more onemogočiti, da ne bi ustvarili samostojnega gospodarstva v okviru svetovnih ekonomskih odnosov, kot vse druge države....
....Ni skrivnost, da nam Jugoslavija z gospodarskega vidika ni in ne more biti dovolj koristna. Za širše gospodarske odnose v okviru evropske ali svetovne ekonomije pa je osnovni pogoj neodvisna država. Prej ali slej je torej nujno potrebno, da si to državo ustvarimo, kajti svoboda in blaginja naše bodočnosti sta dostopni edino po tej poti. 12
Do istega zaključka pridemo z družbeno-političnega stališča. Le zrela osebnost lahko koristi človeški družbi; isto velja za narod. Samo narod, ki je dozorel, svo-
vah, na v kljub" posebnim -ros bam ustave vodi do absurdov, potem si lahko mislimo, da praksa pogojena po duhu „demokra-tičnega centralizma" sedanje zvezne ustave vodi do zelo kritičnih situacij v gospodarstvu, socialnem skrbstvu in prosvet-no-kulturnem živeljenju posameznih republik in zavira njih gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Predvsem v Sloveniji. Dokazov je zopet dovolj. Najbolj kričeči primeri so zadnje težave pri socialnem zavarovanju, denarne težave v zvezi s slovenskim šolstvom, katerega življenjskega pomena za narod ne more nihče zanikati, težave v zunanji trgovini, prometu in načrtnem izigravanju slovenskega gospodarstva.
Sedanja zvezna ustava ima po svojem duhu in besedilu pred očmi le poenotenje gospodarstva na vsem državnem področju in načelno ne dopušča upoštevanja razlik in posebnih potreb ter posebnih razvojnih danosti in mož-
boden in samostojen, lahko resnično doprinese k napredku In reševanju problemov človeštva.
13
Mednarodni pomen Slovenije v okviru Jugoslavije je neznaten, če pa bi imeli" svojo samostojnost in neodvisnost, bi v svetovnem merilu pomenili veliko več....
14
....Ke v tvojih, ne v mojih, v rokah nas vseh. Samo če si bomo podali roke, bomo svojo zgodovinsko dolžnost izpolnili; če ne, bomo kot slepci izginili z zemeljske oble, z nagrobnim napisom; ..Nedozorel plod".
15
Slovenec, kjerkoli si, kakorkoli ti je ime, kakrčnegakoli politič-. nega prepričanja si, katerokoli mesto v sedanjosti imaš, dolžpik si narodu — in nisi sam! Dopri-nesi svoj. delež svojim otrokom v hvaležnosti do prednikov. Ne boš rešil naroda sam, niti ne samf s prijatelji svojega političnega prepričanja. Preslabi boste! Vsi si moramo podati roke in stopiti preko razdorov in nezaupanja.... If
'.V današnjih pogojih je mednarodna integracija nekaj nujnega. Ne. sme pa biti vsiljena od zunaj, temveč svobodno izbrana. Lahko je samo gospodarska, ali tudi kulturna, lahko tudi politična. Kakšna naj bo', ne moremo odločati sedaj. Odločiti bo morala generacija! v svobodno zajamčeni in suvereni slovenski državi.
....Skupno in lažje bomo oblikovali narodno bodočnost po sodobnih idealih, če bo pomoč "od zgoraj" prišla, in jo radi sprejeli, če bo le dejanska in iskrena.
24
Nujno je, da se našega cilja vedno jasneje zavedamo, da zmeraj globlje čutimo svojo zgodovinsko dolžnost do naroda. Vsakdo naj se .potrudi razmišljati in govoriti o tem, ne glede na svojo splošno politično usmerjenost. Cilj, je skupen: narodno državna samostojnost in neodvisnost.
25
Povezujmo se med seboj in ne pozabimo teh, ki želijo v svojem sebičnem interesu, da kot narod izginemo, preden bi prišli do svoje zrele podobe.
26
Naši komunisti, ki imajo danes zaradi svojih položajev največ možnosti dela za narodni blagor, so po večini zavedni Slovenci. 27
Od vseh vrst strokovnjakov, politikov, ekonomov, zgodovinarjev, filozofov, delavcev, kakor tudi od mladine, ki ima v tem gibanju, saj gre za njeno bodočnost, še posebej odgovorno vlogo, se pričakuje, da to narodno idejo strokovno poglabljajo. Se med seboj organizirajo in sproti odgovarjajo na ugovore, ki bodo prišli od nasprotnikov naše samostojnosti, tako od tistih od zunaj kakor od onih v domovini, ter da sproti rešuje-Edino dejstvo je, da nam je ju- i jo probleme, ki jih bo rodil čas goslovanska integracija preozka , v gibanju samem. Naš skupni
in kot takšna škodljiva. 17
Strogo odklanjamo vsak nacionalizem in šovinizem; nočemo kratiti pravic nobenemu drugih narodov, zase zahtevamo le u-resničitev člOvečanških in narodnih pravic, ki nam kot samostojnemu narodu pripadajo. Živeti hočemo tako, kakor bomo sami odločali.... it -
Boj za narodno neodvisnost in samostojno državo bo naš narod notranje . zedinil in zabrisal tragična nasprotja, ki se pojavljajo že toliko desetletij. 19
....Nasprotja prihajajo v večji meri z manj pomembnih stvari....
cilj bo zadobival tako vedno širše in močnejše temelje. 28
Od časa do časa bo treba tiskati različne razprave o naših družbeno — političnih in gospodarskih problemih tudi v tujih jezikih.... 19 '
Iz gibanja samega se bo tudi izkazalo, katere je najprimernejša pot za dosego skupnega cilja, katere so dejanske pre-preke za njegovo uresničitev, kašna dejanja bomo morali tvegati, da uresničimo naše želje....
.... Ne smemo pozabiti, da vsaj doslej v zgodovini človeštva še nobenemu narodu ni bila njo-gpva samostojnost in neodvi-
Edino vezanost na skupne cilje, \ sn°st kar tako darovana! Vsak, to je, boj za narodno samostoj- j do si jo je moral zaslužiti z de-riOst in neodvisnost, lahko zabri- [Janji in veliko požrtvovalnostjo.
Zato moramo biti tudi mi na to pripravljeni. Dovolj je spanja! Svet nam bo priznal naše na-
še ta nasprotja.
!'2# '
Graditi je treba na temeljili j dejanskega stanja..,. ; ....Da bo torej naša bodočnost I samostojna in neodvisna, je nujno, ;da še zedjnimo v prilikah in možnostih,: ki nam jih daje se-
pore, če bomo pokazali, da smo tega vredni. Poleg želj in besed so potrebna predvsem dejanja. 30
Prišel je čas, da naš narod do-
danjost, na poti k narodnemu ci- seže novo sintezo svojega zgo-
tjU in tako odpravimo nasprotja. 21 ' ' ; Posebej poudarjamo, da je to slovensko gibanje narodno in kot takšno nadstrankarsko. 22 • 1 ; v
Dolžnost teh, ki danes usmerjajo življenje našega naroda, kakor tudi onih, ki se z njihovimi nazori ne strinjajo, je, da pomagajo, odkrito ali prikrito/ sprostiti sile, ki težijo za popolno narodno zrelostjo.... 23
Napredna generacija pa naj ne čaka na posebne direktive "od zgoraj", ampak naj po svojih možnostih že začne delovati v konkretnih prilikah, ki jih je ! mnogo....
nosti posameznih republik. Tako sedanja zvezna ustava neupravičeno omejuje življenjske in suverene pravice posameznih narodov in zastavlja pot narodne« mu razvoju.
V.
Vse poudarjanje samoupravljanja, ki naj bi dajalo pravico izbiranja poti, odločanja, svo-' bodnega urejevanja zadev na prizadeti ravni, kjer naj bi se sprostile vse ustvarjalne lokalne in narodne sile je le bolj teoretiziranje. Vsakdanje življenje kaže drugačno podobo. Oglejmo si nekaj naslovov iz domovinskega : časopisja: ..Centralizem ne žanje sadov". Tudi v delitvi med družbeno političnimi skupnostmi — po delu", „Nujno je potrebno, da slovenska skupščina določa o delitvi našeka narodnega dohodka", ,,Slovensko gospodarstvo za samostojnost republik pri dplo-I čanju prispevne stopnje", „Pri-stojnost prenesti na republike", „Kam odhaja 13.3 odstotkov družbenega dohodka?", Gospodarstvo, šolstvo, zveza", „Zvezna zakonodaja velikokrat presega
dovinskega razvoja k zrelosti. Slovenska narodna zgodovina je v svojem razvoju že prišla tako daleč, da če, res hočemo, svojo samostojnost in neodvisnost prej ali slej lahko dosežemo. Hoteli pa jo bomo in jo že hočemo, ker spoznavamo, da je to naša zgodovinska dolžnost in nujrtost do
naroda, človeštva in sebe. *
V boju za polnopravno osebnost našega naroda v družbi z drugimi, za dosego svobodne in neodvisne domovine, za pravice ki nam zgodovinsko pripadajo, je upanje na lepšo in srečno bodočnost našega naroda in drugih narodov.
SKUPINA YPSILON SLOVENSKIH AKADEMIKOV
ustavna pooblastila" in tako dalje.
VI.
Vseh teh problemov niso odpravili, niti zmanjšali ustavni a-mandmaji iz leta 1967, s katerimi so razširili pravice zbora narodov zvezne skupščine. Naloga zborov naj bi bila varovanje pre-vic republik in enakopravnosti narodov.
Te probleme bi mogla v gotovi meri rešiti le nova ustava v novem duhu konfederacije, ne pa ..demokratičnega centralizma".
Ce ti narodi res hočejo socializem, naj si izbirajo lastno pot v socializem v svojih narodnih državah Ni jim potem potreba predpiosvati poti iz centra. To je jedro Titove filozofije odpora in ločitve poti z Moskvo. Veliko bolj prepričljiva in verjetna bo postala ta filozofija, če jo bo Tito uresničil v Jugoslaviji sami. „Vsak narod ima pravico do lastne poti v socializem." So Jugoslovani narod? Ali niso narod Slocenci, Hrvati, Makedonci in Srbi?
AKADEMSKI DOM ZA SLOVENCE Knjige in revije
V predzadnji številki je Slovenska država priobčila pismo, ki je prdalo nekaj novih dogodkov v Korotanu. Več drugih slovenskih časopisov je prav tako pisalo o istem dogodku ali točneje o istem položaju, ker je pač Korotan zelo važna ustanova ne le za slovenske koroške visoko-šolce, marveč za Slovence sploh.
Pred prvo svetovno vojno v Sloveniji ni bilo univerze in so slovenski akademiki morali v notranjo Avstrijo na neslovenske avstrijske univerze. Brez dvoma je bila univerza v Gradcu najbližja; gotovo pa je na dunajski univerzi diplomiralo največje število slovenskih visokošolcev.
Še so med nami nekateri, ki bi vedeli povedati, v kakšnih razmerah so se slovenski akademiki prebijali skozi šole na Dunaju; iz pripovedovanja tudi vemo, kako skromno so živeli in kolikšnim nevarnostim so bili izpostavljeni. Podroben življenjepis Ivana Cankarja nam je lahko — kot je on sam ob drugi priliki zapisal — zrcalo za tiste čase in spomin.
Dunajski časi slovenskih akademikov pred prvo svetovno vojno so pa bili izredno pomembni za slovensko kulturno in politično zgodovino. Na Dunaju so nastala akademska društva, ki so odločno vlivala na narodno vzgojo slovenskih visokošolcev. Univerza, to lahko vsi razumemo, tega ni storila, niti ni mogla storiti.
Tudi v medvojnih in povojnih razmerah, ko je že bila ustanovljena v Ljubljani slovenska univerza, so majhna akademska združenja povezovala slovenske visokošolce povsod tam, kjer jih jc bilo po več skupaj. Brez posebnega ozira na svetovni nazor ali ožji odnos, do slovenskih poklicnih in političnih ustavnih vprašanj, slovensko akademsko družtvo "Jadran" v Trstu vri prevažno poslanstvo za bodočnost slovenskega Primorja. To samo kot primer. Se pa tega društvo globoko zaveda od svoje u-stanovitve po vojni, ki se je izvršila..v zelo razburkanih trenutkih in -v ~«elo razburkanem okolju, na kljub fratelanci in grožnjam neslovenskih nestrpnežev.
Cerkveni zavodi v Rimu so v prvi vrsti cerkvene ustanove; so pa istočasno — vsaj narodni kolegiji — tudi narodne ustanove;
brez njih bi gotovo prenekateri mlad versko goreč duhovnik lahko ostal ob strani, v kolikor gre za njegovo narodno skupnost.
Ko R. Jurčec piše o življenju v Parizu in v svojih ter tudi splošno svetovnih dogodkih, kot jih je tam doživel v svoji knjigi Skozi luči in sence, ni prikazal iz mednarodnega stališča enega izmed najbolj važnih dejstev Pariza: pariškega univerzitetnega mesta. V tem je tudi velik primanjkljaj njegove knjige, ki je i veliko obetala. Študentski paviljoni pariške univerze pomagajo ustvarjati pripadnikom vseh mogočih narodnosti neposreden stik z domom; so jim v vednost-ni opomin, da je pariško življenje priprava za delo med narodom iz katerega so izšli.
Prav je, da imajo pomembne svetovne univerze, ki so priklicale in ki vabijo visokošolce od drugod, ob strani zavode, kjer se visokošolci tudi narodnostno in narodno-politično vzgajajo. Akademska rast sama tej zahtevi ne zadosti, i Slovenci smo bili morda pre-revni, ali pa smo bili premalo praktični, da bi ta važen klic zadostno in na primeren način utelesili in slovenski visokošolec se je moral zadovoljiti z akadem-I skimi društvi. Društva so vsaj toliko potrebna; ne morejo pa vedno dati enake širine kot akademski zavodi, kajti društva, posebno še slovenska, so ponavadi morda odprta bolj izključnim posameznikom. Imajo pa prav takšna, kot so svoje veliko poslanstvo. Narodni akademski kolegiji in domovi pa naj bodo odprti vsem visokošolcem iste narodnosti, saj je njihova poglavitna vloga ista kot vloga univerze same. Ponekod celo, kot je to primer v Španiji, so tudi u-stavno del univerze.
Slovenci nimajo nikjer izven Ljubljane svojih akademskih domov. Slovenik v Rimu bo, daj Bog, kmalu postal stvarnost. Koroški Slovenci pa imajo na Dunaju Korotan; v kolikor bi presegal koroške potrebe, bi bilo prav in razveseljivo, ko bi lahko ! postal pravi slovenski akademski dom na Dunaju in, kot podobne ustanove drugod, pod širokimi vidiki pomagal slovensko vzgajati vse one slovenske visokošolce, ki jih bo pot zanesla tja.
j. m.
VESOLJSKI NAČRT "GEMINI"
Kirschbaum, J.M., Slovaks in Canada. Toronto: Canadian Eth-nic Press Association of Onta-rio. XVI — 468 strani; cena $6 (broširana) $8 (vezana) plus: odpošiljanje.
Za stoletnico kanadakse federacije je eden vodilnih Slovakov v emigraciji, ki je že od svojih dijaških let tudi veliki prijatelj Slovencev ter častni član Slovenske narodne zveze, napisal obširno delo o Slovakih v Kanadi. Ker so Slovaki kot Slovenci še vedno predmet zmešnjav v predstavah Kanadčanov, je napisal avtor kratek zgodovinski j in kulturni pregled Slovakov j kot naroda. Naseljevanje Slovakov v Kanado opiše avtor v treh ; delih. Prvo skupino predstavlja-! jo naseljenci pred 1. svetovno vojno. To so bili predvsem gospodarski izseljenci, ki so kot drugi priseljenci iz Evrope garali po rudnikih, gradili železnice ter krčili zemljo na zapadu. Druga skupina med obema svetovnima vojnama jc bila tudi i predvsem gospodarska emigracija, delno povzročena po gospodarskem izkoriščanju Čehov, ki so v novi državi uničili v veliki meri cvetočo slovaško industrijo ter odredili Slovakom vlogo poljedelca. Tretjo skupino predstavljajo predvsem politični begunci po drugi svetovni vojni, ki so se zanšil v križnem ognju med komunizmom ter češkim hegemonizmom. Slovaško dejavnost v Kanadi prikaže avtor v opisu delovanja slovaških narodnih ter verskih organizacij kot tudi slovaškega tiska. V posebnem poglavju govori o so-cialno-kulturni in politični integraciji Slovakov v kanadsko življenje. Navaja tudi glavne osebe, ki so prispevale s svojimi deli v kulturnem, znanstvenem ali gospodarskem področju sodobni kulturi Kanade. Delo zaključuje obsežen povzetek v francoščini, nekaj dokumentov, ki se nanašajo na delo, bibliografija ter imensko in stvarno kazalo. Med delom je tudi zna- j tno število ilustracij.
i zbrano, zelo važno delo tako za i Protestni napisi po Slovake kot tudi za ostale Ka-	Sloveniji 1968 nadčane. Brez njegovega truda	Konec maja so imeli na Muti bi se veliko tega gradiva izgu-	protestno zborovanje zaradi ribi lo. Prav bi bilo, če bi tudi	snovne šole. Na zborovanje je Slovenci našli kako možnost,	prišla tudi mladina z raznimi da bi zbrali gradivo o Sloven-	transparenti, med katerimi je bil
SNOV ZA SODOBNI SLOVENSKI SLOVAR
cih v Kanadi ter ga objavili v podobnem delu. Le na ta način bo namreč možno, da bo nekdo napisal resnično kanadsko zgodovino, ki mora predstavljati doprinose vseh različnih sku-
tudi tale napis; „Siti smo obljub, ne maramo več drobtin. Muta molzna krava." — Kot pišejo domačini, je zborovanje uspelo! Zadnje čase je Slovenijo zajel val »prekinitve dela" —ali po
pin, ki so gradile Kanado, in ne domače — stavk. Kot beremo v samo Francozov in Angležov. ' slovenskih listih, ponekod pride-Ko človek bere dr. Kirschbau- jo stavkujoči delavci s protest-movo delo, ga pisec nehote spo- nimi napisi in tablami, kot | minja na mnoge vzporednosti „DAJTE NAM KRUHA! ZAHTE-tako v opisu življenja doma kot VAHO OBLAST!" Na protest-tudi v izseljenšitvu, ki jih je nem zborovanju študentov v polno med Slovenci in Slovaki. 1 Rožni dolini, ki se ga je udele-Oboji bi po vsej verjenosti po- žilo nad 2.500 študentov, je bilo stali en narod, če nas madžar- moč videti tudi transparent:
ski vpad ne bi bil razdelil na dvoje. Skupno ozemlje, ki je danes pomadžarjeno, in zgodovinsko dogajanje na njem je zato razumljivo za Slovake in Slovence bolj ali manj skupna last. Ko smo imeli pred drugo svetovno vojno v Ljubljani zamenjan-ce iz Bratislave, smo večkrat ugotovili, da še danes uporabljajo Slovaki in Prekmurci besede, ki so obema skupne, ki pa so se izgubile v drugih predelih Slovenije.
K odličnemu delu moramo iskreno čestitati tako dr. Kir-schbaumu kot Slovakom. Edino pomanjkljivost kaže knjiga v pretirani skromnosti avtorja, da je svoje lastno delo skril samo v opombe pod črto in pa v bibliografijo. Mnogi, ki ne poznajo Slovakov v Kanadi osebno, tako ne bodo dobili prave slike o vlogi, ki jo je in jo še igra dr. Kirschbaum.
dreš.
»ŠTUDIRAJO NAJ TUDI OTRO-! CI REVNIH IN NE LE BOGATIH DRUŽIN!" In vse to se do- j gaja v socialistični družbi, kjer ! ima vso oblast delovno ljudstvo! i
Predavanja o zadružništvu na Sir George VVilliams University
Gospodar fakulteta Sir Geor-! ge VVilliams vseučilišča v Mont-realu bo nudila v tem šolskem letu posebna predavanja »Teorija in praksa zadružništva" kot Economics 491. Predavanja bodo za redne študente, vpisati pa se bodo mogli tudi drugi samo za ta predavanja. Prvi predavatej bo bivši tajnik Jugoslovanske zadružne zveze George Davido-vič, avtor knjige Towards a Co-operative VVorld, economically. socially, politicallv. —fš.
Dr. Kirschbaum je opravil kljub velikim težavam, ki so bile j
v zvezi z izdajo njegove knjige i
kot tudi z zbiranjem gradiva, ! Double Bay, N.S.VV. 2028, Austra- j ki še ni bilo nikjer sistematično
Bernard J. Lambert, SHEP-HERD OF WILDERNESS. Z avtorjevim dovoljenjem so Izdali v Avstraliji fotokopijo v zmanjšanem formatu z nekoliko spremenjenim zunanjim ovojem (avstralska izdaja ima dodano Baragovo slikolesorez) novi angleški življenjepis Barage. Cena brožiranega izvoda je zatno cenejša kot ameriška originalna j izdaja. Stane $1.50 in jo je mo- j goče naročiti pri p. Bernardu Ambrožiču, O.F.M., P.O. Box 136 j
• Ljubljanski nadškof dr. Jože
Pogačnik je poslal v imenu škofov, duhovnikov in vernikov Jugoslavije papežu Pavlu VI. brzojavko zahvale z izrazi soglasja z novo Pavlovo formulacijo vere. —fš.
(nadaljevanje) liberalizacija — smer bodočega razvoja in naše veliko upanje; licence — dovoljenje, pravica; beseda že prehaja iz rabe; v našem gospodarstvu je tuja licenca najboljši nadomestek za domačo proizvodnjo; likvidirati — uničiti, odstraniti; odvzeti življenje in premoženje beseda likvidacija vzbuja pogosto strah in grozo pa tudi neprijetne spomine naših funkcionarjev v zvezi s povojnimi likvidacijami političnih nasprotnikov ; limanice — naprava za lovenje ptic in prevarane poštenih ljudi; med bivšimi borci in pripadniki OF se večkrat sliši besedna zveza: "ujeti smo bili na limance . . ." limit — nova beseda, ki še nima pravega pomena; uveljavlja se pomenska zveza besed: "vsaka stvar ima svoj limit (mejo)", limonada — osvežujoča pijača,; plehko govoričenje (n.pr. na; partijskih plenumih). linija — črta, proga; letalska,.j telefonska, partijska, politična linija itd., če hočeš v našem I sistemu uspevati in mirno žive-! ti, moraš biti vedno "na liniji"; j odklon od linije pomeni osebno propast.
literat — človek, ki ljubi besedo, pijačo in krizanteme; umetnik, zelo neprijetno bitje za našo družbo.
literatura — književnost, slovstvo ; zananstvena, strokovna, propagandna literatura (pri nas nabolj uradno negovana in podpirana), ljubezen—vir največje sreče med ljudmi na zemlji; skrivna sila, ki lahko zelo spremeni človeka; poznamo mnogo vrst ljubezni: do deklet, do dela, do domovine, do denarja, do pi-
jače, do svobode itd. Pregovor: ljubezen gre skozi želodec; ljudstvo — množica ljudi, ki deli isto usodo ali prenaša isto trpljenje (n. pr. slovensko ljudstvo,) naš sistem temelji na oblasti delovnega ljudstva —na papirju; v imenu ljudstva, za ljudstvo, iz ljudstva — to ima danes že smešni pomen; ljudska oblast — sistem, v katerega nihče ne verjame; Ljudska sodišča, ljudski procesi —sramota za našo generacijo; lomiti — iz celote delati kose; v ljudskem pogovoru pomeni tudi ponavljati napake; pogosto rabljene besedne zveze: "kaj ga lomiš", "vsi vprek ga lomijo", "naš sistem je ena velika polomija", itd. luč — vir svetlobe, ki ga zamanj iščemo podnevi in ponoči, da bi nam pokazal pravo pot,
luknja — luknja, odprtina; naši zakoni so grajeni na samih luknjah;
lump — capin, postopač, goljuf; v množini pomeni tudi pripadnike novega razreda v naši brezrazredni socialistični družbi; pogosto se sliši beseda "lumparija"; luna — nebesno telo, naš zvesti sopotnik ali satelit: v poeziji-vir navdahnjenja, v ljubezni— vir sanjarjenja, v vesolju — cilj ameriškn-sovjetskega tekmovanja, v našem socializmu pa cilj družbenega planiranja; najbolj rabljene besedne zveze: "jih luna trka", "ga luna nosi", 'so še vsi za luno", itd. lutka — igrača, tudi posnetek živali ali človeka, ki premika svoja ude s potegom vrvice — torej igrača, s katero se igrajo drugi, n. pr. naša Socialistična zveza, ki je še vedno lutka v rokah partije.
lija.
O l\l TA RIO
MtOVINCE OF OPPORTUNIT*
Government Information
We quote
m • a
Ameriška vesoljska agencija namerava s sedanjim načrtom APOLLO doseči izkrcanje človeka na mesecu. Prva dva ameriška vesoljska načrta, namenjena potovanju človeka v vesolju — MERCURY in GEMINI — pa sta bila posvečena šolanju astronavtov, razvoju tehnike vesoljskih poletov in preizkušanju opreme vesoljskih ladij.
Prvo obdobje ameriških vesoljskih poletov s posadko je sestavljal načrt MERCURY. V o-kviru tega načrta je astronavt Alan B. Shepard postal 5. maja 1961 prvi Američan, ki je med 15-minutnim poletom dosegel višino 185 km preden se je v ladji »Freedom 7" spustil na Atlantski ocean, 483 km od kraja od-meta. Astronavt John H. Gleen pa je v ladnji »Friendship 7" 20. februarja 1962 trikrat obkrožil naš planet. Načrt MERCURY je bil zaključen 16. maja 1963 s 34-urnim vesoljskim poletom astronavta L. Gordona Cooperja, med katerim je ta 22-krat obkrožil našo zemljo.
Znanje in zaupanje, ki so si ga ameriški vesoljski strokovnjaki pridobili s programom MERCU-RY je nudilo osnovo nadaljnjemu koraku — preizkušanja vesoljske ladje v kateri je bilo prostora za dva astronavta. Ladja te vrste je dobili ime Gemini, Prva astronavta-potnika v taki ladji sta bila Virgil I. Grissom in John W. Young, ki sta 23. marca 1965 trikrat obkrožila naš planet in prvič v vesoljski zgodovini med poletom spremenila smer orbite. Med naslednjim poletom te vrste — 3. januarja 1965 — je astronavt Edward H. VVhite izstopil iz kabine vesoljske ladje »Gemini 4" v kozmično praznino in tam ostal 22 minut, z ladjo ga je vezal le sedem in pol metra dolg posebni kabel.
Poleti načrta GEMINI, ki so
sledili — trije leta 1965 in pet leta 1966 — so prinesli vesoljskemu potovanju popolnoma nove dimenzije: dvignili so vesoljsko vozilo s posadko dalje od zemlje kot kdajkoli (do višine 1.365) km; eden izmed poletov je trajal .skoraj dva tedna; pet astronavtov je izstopilo iz ladij v orbitu na »sprehod" po vesoljskem prostranstvu, ki je skupaj trajal šest ur, poleg tega so nadaljnjih šest ur stali v odprti kabini in izpostavljeni vesoljskemu okolju fotografirali vse kar so videli. Sposobnost manevriranja z vozili je astronavtom omogočila srečanje dveh ladij v vesolju in povezavo enega vozila z drugim v orbiti. Uspešno je bilo izvedenih deset srečanj in devet povezav. Ob zaključku programa GEMINI (polet ladje »Gemini 12" od 11-tega dol5-tega novembra 1966) so ameriški astronavti skupaj prebili v vesolju že skoraj dva tisoč ur (1.993:42) ter 637-krat obkrožili naš planet.. Pri tem je sodelovalo 16 astronavtov, sedem od njih pri dveh ločenih misijah..
Izkušnje, ki sta jih prinesla načrta MERCURY in GEMINI, bodo seveda še razširjene z načrtom APOLLO, katerega velika vesoljska ladja ima prostora za tri astronavte. Toda program GEMINI je bil tisti, ki je prinesel osnovno znanje, ki bo služilo človeku pri velikih ciljih osvajanja vesolja v bodočnosti.
(From »Pittsburgh Post-Gazzette
BELIEFS OF DR. KING: "A LEADERS QUEST FOR RACIAL JUSTICE"
If vve are arrested everv dav, if we are e.vploited everv dav, if we are trampled over everv dav, don't every let anvone puli you so low as to hate them. We must use the vveapon of love. We must have compassion and understan-ding for those who hate us. We must realize so manv people are taught to hate us t ha t they are not totallv responsible for their hate. But vve stand in life at mid-night; vve are ahvays on the thre-shold of a ne\v dawn.
The Negro needs the vvhite man to free him from his fcars. The \vhitc man needs the Negro to free him from his guilt. A doctrine of black supremacv is as evil as a doctrine of \vhite supremacv.
• Letos je bilo na praznik apostolov Petra in Pavla prvo maš-niško posvečenje v Celju vsaj v sedanji dobi. Celje ali Celeia je bila pod Rimljani škofija, toda v novejšem času samo opatija. Mariborski pomožni škof je posvetil osem novotnašnikov. Istega dne se je primerilo, da so podelili v opatij ski cerkvi vseh sedem zakramentov — od krsta do maziljenja. —fš.
We vvill mateh your capacitv to infliet suffering vvith our capacitv to endure suffering. VVe vvill meet vour phvsieal force vvith soul force. VVe vvill not hate you, but \ve cannot in ali good conscience obcv your unjust VVe will soon \vear vou down by our capacitv to suf-fer. And in vvinning our freedom we vvill so appeal to your heart and conscience that vve will win you in the process.
I have almost reached the re-grettable conclusion that the Negro great stumbling block in the stride tovvard freedom is not the VVhite Citizens Council-er or the Ku Klux Klanner, but the white moderate vvho is more devoted to order than to justice; vvho prefers a negative peace, vvhich is the abscence of tension, to a positive peace, \vhich is the pres-ence of justice.
T refuse to accept the cvnical notion that nation after na t ion must spiral down a militaristic stairvvav into the hell of thermo-nuclear destruetion. I believe that unarmed truth and uncon-ditional love vvill have the final vvord in realitv. This is vvhav right, temporarilv defeated, is stronger than evil triumphant.
The Negro knovvs he is right. He has not organized for con-! quest or to gain spoils or to ens-! lave those uho have injured! him. His goal is not to cap ture that vvhich belongs to someone1 else. He merely vvants, and vvill have, what is honorably his.
SCHOOL PRAYER ISSUE LINKED TO VIOLENCE
Hovv long vvill it take the heads of our government to realize that when God is neglected by a nation, patriotism crumbl-es, lavvlessness inereasess, and the general behavior of its citizens deteriorates?
Since the Suprcme Court rul-ed that the mention of God is illegal in our public schools, be-couse the son of an atheist mo-ther vvas offended by it, a Pres-ident of the United States, an influential Negro leader, and a United States Senator have been assassinated.
Schools have been disrupted and violence is prevalent thro-ughout the land.
VVhat a travesty it is that in the public schools of a country vvhose founders vvehe men of deep religious and patriotic con-vietions the pupils may not re- i peat the Lord's Praver, vvhich ac-1 knovvledges a Supreme Being but no religious sect.
Yet so many of our young men, products of these same ] schools, are giving their lives, the ultimate sacrifice, far from I their ovvn shores.
VVhat vvill future historians vvrite about this situation in a country vvhose motto is "In God VVe Trust"?
It is the dutv of everv genera-tion to see that its youth is pre-pared as vvcll as possible for life.
Is it any vvonder vve have co-lonies of "hippies", those strange voung people vvho appear un-able to accommodate themselv-es to maturity in our present modern life?
A little guidance during their j formative vears in the public ; schools might have made a great difference in their lives and their lives and their reactions to difficult situations.
There are many fine . voung people in our countrv vvho have had careful parental guidance, and good influences through their churches, but there are ma-j nv other children vvho lack these j benefits, vvho could gain much help through public schools not restrieted as they are.
• V Sloveniji sta umrla dva
zlatomašnika: Peter Paulič (Sv. Jernej pri Lo?ah) in Jožef Hau-ko (Rankovci). —fš.
oddelka provincialnega tajnika
in ministra za državljanstvo COMMUNICT UNITY CONFERENCES
Vrsta občestvenih konferenc, ki so bile omenjene v februarskem prestolnem govoru ob času otvoritve 28. Ontarijskega parlamenta, so posebej organiz-trane tako, da bi vzbudile interes o občestvenih zadevah in da bi se izboljšali medsebojni odnosi med novonaseljenci in že obstoječimi prebivalci Province.
Upati je, da se z javnimi razgovori, boljše ocenijo In ovrednotijo socialne in kulturne potrebe vsakega občestva ali okrožja in da se z njimi vspodbudi državljane in prostovoljniške organizacije, ne samo da igrajo bolj aktivno vlogo v občestvenih zadevah, ampak da skupaj z obstoječimi ustanovami vseh vrst oblasti vlade nastopajo skupaj roko v roki v iskanju rešitev problemov ter nudijo pomoč vsem občestvenim problemom, vključno tudi integraciji novo-naseljencev.
Življenskost vse te demokratične zamisli zavisi v končni preiskavi od tega, kako daleč bo šla dejavna volja sodelovanja vsakega izmed vseh.
Prva taka konferenca je bila marca v VVindsorju, kjer so sodelovali voditelji občestev in člani krajevnih uslužnostnih agencij. Organiziral jo je oddelek pokrajinskega tajnika v sodelovanja z Ontario VVelfare Council in United Community Services velikega VVindsor-ja.
Konference, ki bodo v drugih predelih Province bodo najavljene kasneje.
Dr. Jakob Ukmar — devetdesetletnik
Tiho — na duhovnih vajah — je 13. julija obhajal 90. obletnico rojstva starosta tržaških slovenskih duhovnikov dr. Jakob Ukmar.
Rodil se je na Opčinah pri Trstu. Gimnazijo je študiral v Trstu, bogoslovje v Gorici. Posvečen je bil 1. 1901. Doktoriral je na dunajski univerzi. Po prvi svetovni vojni je vodil začasno bogoslovje v Trstu, toda 1. 1923 so ga upokojili. Odslej je služil v raznih škofijskih uradih in vlogah. L. 1940 je postal sodnik pokrajinskega cerkvenega sodišča v Benetkah, kjer se je večkrat srečal s poznejšim papežem Janezom XXIII. L. 1959 je bil imenovan za apostolskega protono-tarja.
Poleg skrbi za vzgojo mladine je dr. Ukmar napisal tudi dve knjigi o maši. Trenutno piše knjigo o zgodovini cerkvenih zborov ter o marioloških vprašanjih. —fš.
the Hon. John Robarts
Prime Minister of Ontario
•	Za 110 obletnico smrti slovenskega misijonarja apostolskega provikarja dr. Ignacija Knobleharja je organiziral Slovenski etnografski muzej razstavo Knobleharjevega zbira-teljskega dela v gradu Goričane, skupno 196 predmetod od plemen Mari, Čir, Šuli in Kik. -fš.
•	Na Brezjah je umrl neumorni brezjanski spovednik Don Kostja Seljak, v Ljubljani pa Ivanšešek, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici. —fš.
•	Biserno mašo je daroval Avguštin Zlobec, ki živi v pokoju v Mačkovljah. —fš.
•	Planinsko društvo v Železnikih na Gorensjkem je oskrbelo spominsko ploščo na rojstni hiši kateheta, predavatelja in hribo-lazca ter pisatelja Janka Mlakarja (1874-1953) —fš.
(• V Smokuču blizu Vrbe na Gorenjskem so odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši pre-šernoslovca prelata Toma Zupana. —fš.
•	Uprava Družine v Ljubljani (Cankarjevo nabrežje 3—I) ima na razpolago barvno sliko brez-janske Marije Pomagaj. Slika je tiskana na umetniškem papirju v velikosti 35x50 cm in stane 4 nove dinarje. —fš.
•	Zadnji seji škofovski konference v Jugoslaviji je predsedoval nadškof dr. Jože Pogačnik.
SLEDOVI KRISTJANOV V EMONI
Slovenski arheologi so pri odkrivanju sledov rimske naselbine Emone na področju dana-' šnje Ljubljane končno izkopali dokaze, da so živeli v Emoni pred prihodom Slovencev tudi I kristjani. Stari dokumenti so sicer govorili o krščanstvu v I Emoni (listine o škofu Maksimu, pismo sv. Hieronima emonskim devicam), toda do nedavnega niso arheologi odkrili ničesar, i kar bi pričalo o navzočnosti krščanstva. Letos aprila pa so odkrili v neposredni bližini Titove ceste rimsko upravno poslopje. Na njegovi severni strani so odkrili tloris okrogle stavbe, ki ima v premeru deset metrov. Arheologi domnevajo, da je bila to škofova kapela. Poleg kapele so odkrili tudi ostanke krstilnice. Znanstveniki sodijo, da izvirajo te stavbe iz dobe med 4. in 6. stoletjem. —fš.
Po odhodu kardinala Seperja v Rim bi bili morali izvoliti novega predsednika, pa so soglasno odložili izvolitev na pozneje, -fš.
•	General jezuitskega reda p. Arrupe je bil poleti na obisku v Sloveniji. Obiskal je jezuite v Mariboru in Borovnici, kjer je trenutno sedež ljubljanskih jezuitov, v Ljubljani pa je bil na vljudnostnem obisku pri Komisiji za verska vprašanja. —fš.
•	Slovenski duhovnik Vence-slav Rijavec je bil imenovan za
generalnega vikarja škofije San Antonio — Manib v Ekvadorju.
—fš.
•	V Zagrebu so proslavili 40
obletnico smrti odličnega hrvatskega izobraženca dr. Ivana Mer-za s slovesnostjo v zagrebški katedrali. Proslave se je udeležila mladina v veliki meri. —fš.
•	Ontarijska vlada je dostavila prvim občinam čeke za vsoto občinskih davkov lastnikov in najemnikov hiš, za katere je prevzela odgovornost. Predvidevajo, da bodo dobili letos davkoplačevalci v Ontariju popusta za $150,000.000, ker je provinca priznala, da so občinski davki na nepremičnine (v glavnem zaradi izdatkov občin za šoltsvo) dosegli toliko višino, da predstavljajo že finančno kazen za lastnino. Teh $150,000.000, ki jih občine ne bodo dobile od svojih davkoplačevalcev, jih bodo dobile od Province. — fš.
1. Avgust.—-1. September 1968___"SLOVENSKA DRŽAVA3
Darujte za slovenski zavod SLOVENICUM v Rimu! Darujte za SLOVENSKO KAPELO v VVashingtonu >
Škofijski stol škofa F. Barage
V
počitnicah - kam?
(nadaljevanje slik s 1. strani)
Lepota Algonquin Parka
V Midiandu obnavljajo "misijonsko postajo"
Združitev vinskih podjetij v Sloveniji
Po dveh letih načrtov je prišlo do poslovnega združenja vi-narne Jeruzalem-Ormož in mariborske vinarne VINAG s podjetjem Slovenija-Vino v Ljubljani. S tem je postalo to podjetje najmočnejše te vrste v Jugoslaviji. Združitev so narekovali v glavnem poslovni interesi partnerjev. Mariborski Vinag zaposluje 130 ljudi, ki imajo bogate izkušnje in tradicijo v vinski trgovini, saj prodajo vsako leto na domačem in tujem trgu o-krog 1.000 vagonov vina. Vinar-na Jeruzalem-Ormož, s kletjo za 450 vagonov odprtega in za 50 I vagonov vina v steklenicah, pa je posredovala predvsem visoko-1 kakovostna štajerska vina. Napovedujejo večje poslovne uspehe in večje možnosti za napredek slovenskega vinogradništva.
Na obisku v "Upper Canada Village"
• V okviru stalnih debatnih večerov y slovenskem centru Pen klubov v Ljubljani so letos 15. marca raepi»vljali o temi "Religija, znanost in umetnost". Debate so se udeležili tudi nekateri pro- j fesorji teološke fakultete. Za predsednico Miro Miheličevo, ki je nakazala temo, vzeto iz enega prejšnjih predavanj akademika j Josipa Vidmarja, je povoril dr. Janez Janžekovič. V d ven m i debati so se menjavali predstavniki komunizma in profesorji teološke
fakunltete, vendar so po pisanju Družine porabili večino šasa, da so določili obseg pojmov. —fš.
•	Sv. Stolica je povzdignila
apotolsko administi"aturo v Su botici v redno škofijo. — fš.
•	Letošnja Lambert Conferen-
ce anglikanske cerkve je obnovila nekdanji red diakonata kot končnega reda ter obenem izjavila, da imajo diakonise isti položaj kot diakoni. Izrekla se je tudi, da teološki razlogi za ali
Dr. Ciril Žebot, Fifty Years of the October Revolutlon:
Effects of Economic Reforms on Communist Systems. Review of Social Economy, XXVI-1, str. 54—67; marec 1968. Revija družbe katoliških ekonomov je objavila predavanje dr. Žebota o ekonomskih reformah v Jugoslaviji, Ceško-Slovaški in Sovjetski zvezi, ki ga je imel na letnem zborovanju duštva koncem 1. 1967 v VVashingtonu. Avtor opisuje zadnje gospodarske reforme in posledice, ki jih bodo verjetno pozročile tudi na drugih področjih komunistične^ sistema. —fš.
proti posvetitvi žensk za duhovnice niso prepričljivi. Dejansko je s tem odpral konferenca možnost za posvetitev žensk, kar so sprejeli doslej samo baptisti in prezbiterijanci. —fš.
Pred odhodom iz Orilije smo se spet slikali.
Pogled na prestolico Ottavva iz "helikopterja"
Na obisku pri kanadskem zunanjem ministra g.
v vladnem poslopju v Ottavvi.
M.
Sharp-u
Veliki angleško slovenski slovar
Pri Državni založbi Slovenije je izšel velik angleško-slovenski slovar, ki so ga sestavili Anton Grad, Ružena Škerlj in Nada Vitorovič. Novi slovar prekaša vse prejšnje, saj ima 1120 strani večjega formata. Slovar ima mnogo rekel (idiomov) ter prinaša izraze iz sodobnega življenja z vseh področij. Koristil bo vsem pri študiju ali v poklicu. Upajmo, da bomo Slovenci končno dobili še razne obsežne strokovne angleško-slovenske slovarje kot za gospodarstvo, medicino, pravo, in druga področja — kot imajo to že Srbi in Hrvatje.
Deset največjih mest v Sloveniji
Ljubljana ima 200.000 prebivalcev
Po najnovejših podatkih je zdaj Maribor največja občina v Sloveniji, saj ima 168.500 prebivalcev; sledijo občina Ptuj, ki ima blizu 66.000 prebivalcev. Murska Sobota 64.000, Ljubljana Vič-Rudnik 60.100, Celje 57.000, Ljubljana Šiška 56.600, Kranj 53 tisoč 070, Nova Gorica 48.500, Novo mesto 48.300, Ljubljana Center 42.800, Ljubljana Moste-Polje 41.200, Ljubljana Bežigrad 40.200, Koper 33.600, Žalec 32.500, Šmarje pri Jelšah 31.000, Slovenska Bistrica 30.300, Domžale 30.200, itd. Izmed 60 občin v Sloveniji pa so najmanjše Metlika s 7.100 prebivalci, Dravograd s 7.800 in Izola z 10.000 prebivalci.
Vseh pet ljubljanskih občin je imelo po stanju sredi lanskega leta 240.900 prebivalcev. Tu pa je šteto tudi prebivalstvo širšega območja mestnih občin. Sama Ljubljana pa šteje zdaj točno 200.000 prebivalcev, kolikor jih živi na mestnem območju.
„Mesečni statistični pregled" navaja po stanju sredi lanskega j leta število prebivalcev vseh 51 j mest v Sloveniji. Med največjimi pa so naslednja mesta:
Ljubljana 199.700, Maribor 111 tisoč 900. Celje 33.600, Kranj 25 tisoč 800. Jesenice 16.700, Trbovlje 16.600, Koper 14.700, Nova Gorica 11.600. Novo mesto 11.200. Velenje 10.000.
Med mesti v Sloveniji so tudi nekatera stara mesta, ki imajo razmeroma malo prebivalcev, kakor Višnja gora s 559 prebivalci in Kostanjevica s 556 prebivalci.
Algonquin park — kot nekoč na severu naš urednik (na levi in urednik ukrajinskega lista pri "delu".
F. Gorše; kip škofa F. Barage
" i "ti
l&llllili
iilSl
■ ,