^ ^ I v*'""*■ ■ ■ " v i ^ p ^ J ' ^^ ^"Ilui ^j""1 * *" "
: - ■ • •	_NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.____
NO. 6*.	4	CLEVELAND, OHIO WEDNESDAY, MAY, 24th, 1916.	LETO IX. — VOL. IX.
Sprememba mestnih volitev.
NAČIN MESTNIH VOLITEV NAMERAVAJO SPREMENITI. VOLILO SE NAJBRŽ NE BO VEČ "NEPRISTRANSKO" AMPAK PO STRANKAH, KAKOR PO-(PREJ.
—V mestnem zboru je bil stavljen predlog od councilmans McGintyja, da se spremeni dosedajni način volitev iza mestne uradnike. Leta 1913 smo prvič volili mestne uradnike po določilih novega chartrerja. Ta način volitev se imenuje'"choice-election", namreč da volite za enega, dva ali tri kandidate lahko obepem za eno m isto mesto in sicer "First choice", ''second .dhoice" in "third choice", Ker se je pa to ukazalo za nepraktično, hočejo to sedaj odpraviti in se vrniti k staremu načinu volitev po strankah.. O tem bi moralo . ljudstvo že meseca avgusta določiti, toda za avgustove volitve se je nabralo že toliko vo-livnega materijama, da so pri pondeljkovi seji preložili to stvar, in se bo način volitve najbrž v jeseni »premenil.
—Precej močna opozicija se je oglasila ipri pondeljkovi seji mestnega zbora radi $3.500.000 bondov, o katerih naj bi Cie-velandčani pri avgustovih volitvah volili. Tia denar bi se porabil za podaljšanje raznih cest / Neki councilman je pa očital I v mestnem zboru, da je ta svo-F ta treh milijonov in pol kar "iz Sf neba utrgana", da nihče ne ve, koliko bi pravzaprav veljalo delo, in da bi bilo skrajno neumestno ljutdi nadlegovati za denar, če urad mestnega inženirja sam ne ve, koliko je -denarja potrebno. Najbrž se pa o, tem predlogu ne bo glasovalo, 'ker bi zadel na preveliko opozicijo od strani državljanov. , —v četrtek večer se vrši seja Slov. Nar. Čitalnice. Člani so prošeni, da se udeležijo.
—Zupan zahteva za mestne stroške za prihodnje leto $6-628.4*91 denarja, in to brez šolskih potrebščin. Poleg tega «pa pride še zraven svota $2.270.-f 000, katero dobi mestni vodo-' vodni urad in $1.117.862, kai znači dohodke mestne eldk-trame. Javna dela bi zahtevala svoto $2.481.187, javna dobrodelnost $1.275.155. policija in ognjegastvo $2.309.738, sploš-• ni stroški $346427. in "raznoterosti" $91.500- Za popravo cest se za. prihodnje leto zahteva $99.000 več, za čistenje cest $83 00 več, za bolnišnice $41.-000 več, za ognjegasce $145-' 000, kar se bo sposodilo na
več.	I
—Umrl je tza mučno boleznijo Louis Kušljan. Tukaj zapušča soprogo irt tri male otroke, mater in tri brate. Doma je iz Cerknice. Clan dr. Maccabees. Pogreb se vrši v petek zjutraj. Počivaj v miru i
—Umrla je starišem Dolni-kar 14 dnij stara hčerka Ana.
—Šolska oblast že zopet nima nobenega denarja, da bi plačala učiteljice. Manjka $380. 000, kar se ibo spocodilo na dolg.
—Umrl je Jakob škufca, star nad 60 let, ki se nahaja pri Jos. 2eletu. Bil je siromak, ,pri nobenem društvu, brez sorodnikov. Za pogreb se bo pobiralo.
—Rojaki pri Variety Iron & Steel Co. na Hamiltoij ave in E. 40th St. so zajedno z drugimi delavci v pondeljek zaštraj-kali za boljši.delavski položaj. Kaikih 100 Slovencev je tam' uposljenih. Strajk se je večinoma uprizoril tudi iz tega vzroka, Iker so bili trije d'elaivci, ki so podpirali unijsko gibanjp, brez vsakega druzega vzroka odpuščeni. Strojniki pri tej kompaniji so organizirani, drugi delavci pa ne.
I —74 slovenskih' piknikov
-	raznih slovenskih društev se i vrši letos do konca septembra. --Pri tako ogromnem številu nam >'je nemogoče paziti na vse pik-
>	nike in jith naznanjati v časopi-1 su. Vsak tajniik vsakega društ-• va naj se toliko potrudi in naj
■	nam prinese ali pošlje nazna-
-	nilo. Uredniku je nemogoče i paziti na vse .piknike vseh dru* : štev, vsak tajnik pa lahko po-1 skrbi za svoje društvo.
>	—-Dr; Glas Clev. Delavcev,
>	št. 9. SDZ razvije v nedeljo, i 28. maja svojo društveno za-
>	stavo. Ob tej priliki se udeleže
>	te slavnosti skoro vsa Zvezina . društva in mnogo drugih dru-
■	štev je naznanilo svojo udelež-. b0 Zastavo, ki je kaj krasno i delo, je izvršila tvrdka Frank , Kerže v Chica-gi. Ob priliki : razvitja zastave se vrši parada
društev, in pozneje banket v i Knausovi dvorani. 1 1—^Plinov nadzornik" je pri-1 šel kolektat denar k M'r. Stan-. ton 11511 Miles ave. Dočim ga . je žena peljala vstanovanje, je njegov tovariš ta čas spraznil ; register spredaj v dvorani, na-[ kar sta oba lopova v avtomo-. bilu pobegnila, ko sta odnesla : $80.
—The First Trust & Saving 1 Bank je v torek dobila v dveh urart* za $8.500.000 čekov. To je bilo (plačilo novega kapitala od The Goodrich Tire & Rub-
■	ber'Co. Nikdar v zgodovini bančnega poslovna v Cleve-
■	landu ni kaka banka ra^pola-
>	gala s toliko svoto čekov naenkrat.
—Mrs. Cordelia Trasher toži svojega moža na ločitev zakona, ker jo je v petih letih samo enkrat poljubil. Sodnik Addams pa je odločil, da to ni nobena grozovitost, in ni hotel dovoliti ločitve.
—John Forgač iz IPittsburga je pregovoril Miss Kerner iz 1357 E. Blvd. da je dvignila iz banke $100, češ, da jo bo poročil. Ko je Miss Kerner denar domov prinesla, je poslal lopov dekle po zdravila v lekarno, sain pa je medtem z denarjem pobegnil. Pa so ga ujeli in izročili veliki poroti.
—Večerne šole v Cleveland« se 'bodo reorganizirale. V teh večernih šolah se bo podučeval angleški Jezik in državljanstvo ter zgodovina in zemljepisje Zjed. držav. Mesto bo nastavilo učitelje, in ne bo treba več privatnim osebam se truditi za izobrazbo ljudij. Večerne šole bodejo veljale do $45.000 na leto.
—Mary Končan, 15 let stara, 2708 Croton Rd. stanujoča, in njen oče Mihael, sta bila v torek zaprta od šolskih oblasti). Dekle je tožena, da se potepa, oče pa, da jo podpira pri potepanju. Oče se je pa izjavil, da dekle pomaga neki bolni teti v Warrensville.
-—Torn Vuckovie, 1334 E. 55th St. je Šel v nedeljo s svojim dekletom »• Euclid Beach. Tu je dekle spoznalo nekega fanta, o katerem je trdilo, da ji dolgluje $5. Ker ji ni hotel dati, je dekle vzelo fantu klobuk, faht pa ne bodi Ion, vzame klo-bfrk' jijenemu spremljevalcu Vuckoviču. Irt .Vuckovič je moral brez klobuka domov, v torek pa je dal zapreti fanta, ki ri)u je vzel klobuk.
» , m-*--
Pozor, Chicago, 111. k
Seja podružnice Slotv. Lige v Chicagi, 111. se vrši v soboto, 27. junija.
Laska armada se še vedno umika.
1 -
Avstrijci poročajo, da so ujeli dosedaj 24.000 Lahov: Iz Rima s< poroča, da so Italijani ustavili avstrijsko ofenzivo. Francozji so pognali Nenice v beg pred Verdunom. Fort Douamont 1
francoskih rokah.
•» »
Avstrijci in Italijani.
Amsterdam, 23. maja. Avstrijske čete nadaljujejo z o-fenzivo .proti Italijanom. V tu-kajšnih vojaških krogih so prepričani, da so avstrijske čete prodrle že na italijansko* ozemlje. Laški poraz .je čimdalje! bolj pogubonosen, kakor se^ javlja iz Dunaja. Avstrijsko poročilo od sinoči trdi, da so Avstrijci zasedli Armentara gorsko sedlo, kjer so vladali več čas laško-avstrijske vojne najhujši boji, in da so se morali Italijani celo umakniti iz La-varone gorske planote, kjer preidejo avstrijska tla na laško zemljo,
Italijani se umikajo na celi črti
Avstrijska kolona, ki je brla poslana proti Italijanom, se hitro pomika naprej. Baje so zbrali Avstrijci na meji proti Italijanom 800.000 mož, vso armado, kar so jo mogli kje utr-peti in jo poslali proti Italijanom. Da gredo avstrijske čete^ tem bolj fanatično nahujskane v boj, je generalni štab poslal k armadi prestolonaslednika Franc Karola, ki se mudi -pri četah v Monte-Tormino !n M,onte Majo. In na tej točki preide avstrijska meja na laško.
33 883 Italijanov zajetih.
Iz Dunaja se poročala odkar je bila začeta avstrijska ofenziva, je bilo vsega skupaj ujetih 23.883 mož zajedno z 483 častniki. V pondeljek so avstrijske čete zajele nadalnjih 3000 mož. 172 togpov in 108 strojnih pušk je' dosedaj zaplenjenih.
V Rimu pravijo, da je bojišče peklo.
Iz Rima se poroča, da so A/vstrijci" pripeljali na fronto vsakovrstne topove, med drugimi tudi svoje najtežje, 30.5 centimeterske, ki so spremenili bojišče v pravo peklo. Kljub ogromnemu snegu na visokih gorah, napada avstrijska infan-terija v masah, kakor 'poročajo iz Rima. Italijani se silno vztrajno držijo, in zadnje brzojavke iz Rima naznanjajo, da je avstrijska ofenziva ustavljena.
Kaj je vzrok avstrijske ofenzive
Rim, 2*3'. maja. Laški vojni urad naznaja iz dobro poučenih virov, da je bil glavni vzrolk avstrijske ofenzive, ker Avstrija je hotela preprečiti Italijanom, da ne bi poslali svojega vojaštva na francosko fronto in da ne bi mogli konce-trirati čet pred Avlono. Iz tega vzroka so Avstrijci potegnili 50.000 čet iz Albanije in Srbije.
La^ko uradno poročilo.
Rim, 24. maja. V okolici To-nale in Adamela so bili vsi avstrijski napadi odbiti in smo dobili nekaj ujenikov. l>Ta levem bregu reke Adiže so Avstrijci streljali z vsemi mogočnimi topovi n.a naše postojanke, naikar so uprizorili infante-rijski napad, katerega smo pa odbili z velikimi zigubami za Avstrijce.. Med Astico in Suga-na dolino Avstrijci neprestano bombardirajo naše postojanke, toda napredovanje v teh krajih je ustavljeno. Tudi na ostalih frontah bombardirajo Avstrijci s številnimi topovi naše postojanke, toda brez vsakega očividnega uspeha.
Avstrijsko uradno poročilo^ - Dunaj, 23. maja. Laški poraz na južno tirolski fronti postaja čimdalje bolj strašen. Naš
napad na Lavarone gorsko planoto je bil uspešen. Sovražnik je bil pognan iz vseh svojih postojank.
12.000 Avstrijcev v Bagdadu.
London, 23. maja. Iz Bukarešte se poroča, da pričakujejo v Bagdadu 40db nemških čet tekom junija meseca, do-čim je dvanajst tisoč avstrijskih vojakov že dospelo v Bagdad Turkom na pomoč. Turki so jako oslabeli svojo posadko v Carigradu in so poslali vse vojaštvo, katero morejo pogrešati proti Majashu, tri dnij hoda severno od Aileksandrete, kjer se koncentrirajo, in kjer pričakujejo ■firančosko-angle-škega napada.
Rusi utrjujejo svojo fronto.
Petrograd, 23. rhaja. Ruska armada je osvojila turška mesta Sakiz in Ban ter s tem pridobila veliko strategično vrednost, ker ste sedaj dve ruski armadi v zvezi, namreč ona, iki prodira iz /Perzije proti Bagdadu in ona, ki prodira severno od Erzerurna proti Mosulu. Mezopotamska meja je sedaj zasedenao od 200 milj dolge ruske fronte. Povsod Rusi sedaj utrjujejo svojo fronto, ki je tako zavarovana, da ji ne morejo več škodovati neprestani kurdski napadi. Današnje uradno poročilo se	Ru-
ska armada naipreduje proti Mosulu.
Turki se zbirajo v Sivas.
Geneva, 23. maja. Iz Carigrada se poroča, da zbira nemški maršal Sanders veliko turško armado v Sivas, da s to armado zaustavi napredovanje Rusov. Turki so dobili od Nemcev in Avstrijcev večje množine topov. Nadalje se poroča iz Turčije, da je turški vojni minister poklical vse Turke stare 17-18 let pod orodje.
Napačna zastava?
Berolin, 23. maja. Iz švedske se poroča, kot naznanjajo v Berolinu, da je dotični angleški submarin, ki je potopil nemško ladijo Trave, rabil nemško zastavo namesto angleške, da bi pripeljal parnik v pogubo. Parnik Trave je že bežal od submarina, ko je slednji razvil nemško zastavo, nakar se je zopet približal in je bil torpe-diran.
Rusi v Parizu.
Pariz, 23. maja. Ruska delegacija, ki je zadnji teden se mudila v Angliji, je dospela v Pariz. Med delegacijo je mnogo članov dume. Ruska delegacija obišče poglaivitna središča vojne in industrije in francosko vojno fronto, nakar se poda 31. maja v Rim.
Švedi nas hvalijo.
Stockholm, 23. maja. Tu je obhajal včeraj velik mirovni praznik z ogromnim narodnim zborovanjem. Glavni govornik je bil socijalist Branding, ki se je izjavil, da nobeno ljudstvo ne želi toliko miru kot ameriško. Med navzočimi govorniki so bili zastopniki vseh nevtralnih sil. Nadalje se je socijalist Branding izjavil, da vsa Evropa gleda na Zjed. države, odkoder bi moral prit! prvi klic za mir, in izrekel je tople besede pohvale, diplomaciji Zjed. držar. Kadar se je med množico omenilo ime naše države, je vselej navdušeno pritrjevalo.
Nemci poraženi- pred Verdunom
Pariz, 23. maja. četrti mesec je »prišel, oKMcar so Nemci pričeli z napadom na Verdun.
Francosko uradno poročilo naznanja, da so bili vičeraj vsi nem ški napadi odbiti z ogromnimi zgubami za Nemce. Francosko uradno poročilo nadalje naznanja, da so vč<waj Francozi napadli nemške postojanke forta Douaumont, katerega so Nemci tretji dan po svojem napadu na Verdun osvojili. Nemške postojanke iz Fort Douaumont, katerega so Nemci tri mesece držali v oblasti, so pregnane, in Francozje so se utrdili tam. IX'adalje so Francozi napadli tudi iz vasi Douaumont in zagnali nazaj Nemce na poldrugi milji. SevaTo-za-ipadno od Verduna so Francozi prisilili Nemce, da so se izmaknili iz hriba št. 287 in iz "Dead Man's Pill".' V Berolinu deloma »priznajo francosko napredovanje.
Angleške zgube.
London, 23. maja. Pri Given-chy so iNemci napadli angleške postojanke, katere so zavzeli na .poldrugo miljo širolki fronti, pri čemur so imeli Angleži velike zgube, posebno pa tedaj, ko so Angleži napadli v nadi, da dobijo strelne jarke^ nazaj.
Nemške zgube pred Verdunom
Pariz, 23. maja. Bitka pri Verdunu se je začela 21. febr. - v dežju in snegu, in se sedaj nadaljujeje v vročini. Zajgoto-vo je dognal generalni Štab, da -znašajo nemške zgube v teh treh mesecih 300.000 mož'. Nemški generalni štab še vedno pošilja nove polke, da utrdi fronto. Neki vojaški ekspert je proračunal, da so vrgli Nemci iz svojih 3000 topov pred Verdunom 500.000 ton želez-ja, jekla in svinca in da so oddali na trdnjavo že nad 15.000. 000 strelov. 'Nemško poročilo, da so Nemci ujeli v nedeljo, 21. maja 130*0 Francozov je deloma resnično, toda pri naskoku na francoske utrdbe so zgubili Nemci 2500 ranjenih, ujetih in ubitih.
-o-
Celo mesto uničeno
Sjlnj tornado je v Kemp City, Okla. ubil devet oseb, in skoro vse -hiše v mestu so razdejane.
t
Denison, Tex., 23. maja. Devet oseb je bilo ubitih in 58 ranjenih pri strašnem tornadu, ki je divjal nad: mestom Kem.p City, Okla. Tornado je divjal na tri četrt milje široki poti. Izmed vseh hiš v Kemp City so ostale le tri nepoškodovane. Dvanajst trgovin, hotel in 66 družinskih hiš je popolnoma razdejanih. To je že drugič v petih letih, da je bilo to malo mestice, ki šteje 300 prebivalcev, popolnoma razdejano od tornada. Trgovci v mestu so se izjavili, da najbrž ne bodejo mesta tretjič zgradili. O-sem oseb je bilo ubitih' v mestu doČim je bila deveta žrtev neki otrok, katerega je baš oče hotel odnesti iz podirajoče se hiše. Ko je tornado napravil svoje uničevalno delo se je vlil nad mestom dež :kot v potokih, in vsal^o reševalno delo jp bilo 'zaman. Dvanajst zdravnikov, ki so se pripeljali s posebnim vlakom,'' je moglo Jšelč dvanajst ur po nesreči v mesto.
Miličaiji v Texasu pridejo pred vojno sodišče.
" • m
MILIČARJI JUŽINIH DRŽAV, KI SE NISO ODZVALI KLICU ZA VOJAŠKO SLUŽBO, BODEJO POSTAVLJENI PRED VOJAŠKO SODIŠČE. REVŠČINA IN LAKOTA V MEKSIKI.
El Paso, Tex., 2.3«, maja. 116 članov teksanske in arizonske milicije, ki niso hoteli priseči, ko so bili poklicani-v vojaško službovanje Zjed. držav, da stražijo mejo napram Meksi-kancem, pridejo pred vojno sodnijo. Več 'generalov pri ge-: neralnem štabu je mnenja, da je treba te miličarje strogo kaznovati v svarilo drugim!
Washington, 23. maja. Gospodarski položaj v Meksiki je skrajno 'žalosten. Denar najsi-bo srebrn ali papirnat nima sikoro nobene veljave, živeža primanjkuje tako v mestih kot na deželi, ker bande lopovov in rednih vojakov odnašajo ljudstvu do zadnjega vse, kar im*. Poleg tega so se pa pojavili po raznih krajih štrajki, ki položaj še poslabšajo. Posebno so razburjeni uslužbenci pri že-železnicah. Meksikanska vlada se komaj vzdržuje. Ameriški vojaki morajo na mnogfti krajih hraniti MeksJkance.
San Antonio, Tex., 23. maja. Mala praska se je vnela pri Santa Ysafoel med ameriškimi vojaki in med banditi. Izmed
banditov je bil eden ranjen, a nihče od Amerikancev. šest skadronov ameriške konjenice je bilo odposlanih iz Meksike v Zjedinjene države. Polkovnik Sibley, ki vodi drago eks-pedicijo v Meik^ko, je dospel včeraj do Boquilas, kjer se nahaja v bližini major Langfhorne katerega postojanke^ogrožajo Yaqui Indijanci. Hud spor je nastal med vivilnim in vojaškim guvernerjem v provinci-ji iSonora. Civilni guverner Huerta je dovolil prodajo pive, dočim je vojaški guverner Cal-les prepovedal pijačo. General Carranza podpira civilnega guvernerja Huerta.
iMexico dty, 23. maja. General Obregon, meksikanski vojni minister, se je izjavil, da se bo razmerje med Meksiko in Zjed, državami poostrilo, Se bode ameriška vlada pošiljala nadaljno vojaštvo v Meksiko. Ako tudi meksiikanski bandit-je napadajo ameriške prebivalce na amerikanskih tleh, Amerika nima pravice, da bi posi ljala nadaljno vojaštvo v Mle-ksiko.
Rusi vMesopotamiji
Velik pomen silne ruske podjetnosti v Aziji. Turčiji grozi popolen polom od strani Rusov.
London, 23. maja. Kot strela je udarila novica v zavezniške vojaške kroge, da so sp Rusi združili z Angleži v Mezopotamiji. To se je zgodilo na južnem bregu reke Tigris, kjer so se pojayili nenadoma ruski kozaki, ki so prinesli vesti, dia se nahaja glavna ruska sila tik za njimi. Kako so mogli Rusi v tako kratkem času se združiti z anglešikimi četami, katerim poveljuje general Boringe, se nikakor ne more pojasniti, toda poročilo je vero-jetno, ker je prišlo kot uradno od generala Borringe in se je zajedno tudi v Petrogradu uradno tako naznanilo.
Rusi prišli iz Perzije.-Splošno se sodi, da je ruski oddelek kozakov, ki se je pridružil Angležem, prišel iz Perzije iz okolice Khanikan, toda vseeno je še skrivnost, kako so Rusi mogli prekoračiti reko Tigris, ker se tam nahajajo v bližini one turške čete, ki so obkolile angleško armado pri Kut-el-Amara. Hipna pojava Rusov pri angleških četah daje tudi misliti, so Rusi pretrgali železniško zvezo med Mosulom in Bagdadom.
Turki v pasti. Na vsak način je pojav ruske armade pri angleški armadi dogodek prve vrste. "Jemu dogodku se svet še bolj čudi kot izkrcanju ruskih čet v Marseilles. Rusi so se pridružili oni armadi Angležev, ki je hotela oblegani angleški armadi pri Kut-el-Amar na " pomoč. Turki, ki se nahajajo med Bagdadom in Mosulom. se najhaja-jo v ogromni pasti, v kateri jim preti pogin, ker umakniti se nimajo kam drugam kot v silno sirsko puščavo, kjer morajo žalostno poginiti.
Skupni bojL Dramatični pojav Rusov v Mezopotamiji daje misliti vojaškim krogom, da so Rusi in
Angleži prvič, odkar se je vojna pričela, že skupno borijo. Splošno se sodi, da so Rusi prišli od Kermansjia, kakih 150 milj od angleških čet, "kjer se deloma nahajajo velikanska močvirja in deloma gorovje brez vsakih potov. Kakor hitro pride ostala ruska armada iz Perzije, se zvrši splošen napad na Bagd'ad. Da pa Turki ne morejo poslati pomoči Bagdadu, skrbi ona ruska armada, ki prodira južno od1 Erzerurna in Trapecumta proti Diarbekir-jti in rMosulu. Turki se nahajajo v ogromni pasti. Osvojitev Bagdada je silnega strategič-nega in moralnega upljiva za Mohamedance in Angleže. Bag dad smatrajo Mohamedanci za sveto mesto, in bodejo zgubili pogum za nadaljno bojevanje, če se to mesto poda.
-o--,
Lakota narašča.
Iz Rotterdama prihaja poročilo, da v Nemčiji sploh ni mogoče dobiti svežega mesa.
Rotterdam, 23. maja. V Berolinu postaja položaj vsak dan slabši. Svežega mesa skoro ni mogoče več dobiti, in nekaj dnij je glavno mesto Nemčije že brez klobas. Vlada je dala razglas, da od 25. maja naprej sme dobiti vsaka oseba le eno šestino funta surovega miasla na teden. Šestino funta surovega masla velja 12 centov. Toda kljub temu surovega masla ni dobiti. Ženske čakajo po šest ali sedem ur na dan pred prodajalno, da dobijo potrebni živež. Kar se tiče mesa je Berolin sedaj razdeljen v štiri dele, vsaik del ima 60 mesnic, in poglavar vsake družine mora vsak pondeljek naprej povedati, koliko mesa bi zahtevala družina, nakar se družini da toliko mesa, kolikor ga je sorazmerno na razpolago.
Iz Bafvarskega se poroča, da je Pruska vlada odgovorna za pomanjkanje mesa, ker je pokupila sfcoro vso glavno ži-vindjz drugih nemšikih dežel, katerim hoče sedaj narekovati mesne cene. * t'-'-
rvpi AMncif A AMERIKA
IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK«
p.,	9	NAROČNINA.
Za jKmtriKp - /2.50 JZa Cln/d. po poJHi J3.00 JLa EsOropo - £3JfO ¥o*amexna JuuMja r Jo
?u pisma, d*pUi 1» dnv »aj M poiilj* mmi "Clerdancbk. Amerik«", •II« ST. CLAIK AVE. N. R, CLEVELAND, OHIO
>:;■■■ m i	—---
EDWARD KALIS H, Publisher.__LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
ifopp.	i 1	''a ---------------=»
Read by 25.000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only.
TELEPHONE CUY PRINCETON 189__
Entered as second-doss matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland.
Okio under the Act of March 3rd, 1879. ——-----
No. 6i. Wed. May, 24th, 1916.
11 1	i»	——	'
Fernejska deklaracija Slovencev.
—
Curich v Švici, 25. aprila. 1916,
Vas Ftrncy leži na zaipad-nem Francoskem na Švicar-sko-francoski meji, eno uro hoda od^ mesta Ženeva. (Geneva Genf). Iz vasi se nudi potniku lep razgled na najvišjo evropsko planino Mont Blank in na druge snežne švicarske gore. Tu je še danes ohranjen 'gradič, v katerem je cesto bival Voltaire in pisal svoje modroslov-ne in leposlovne spise.
Dne 3. februarija, 1916 so slovenski člani Juigoslovantk* ga Odbora naredili skupno z nekimi emigranti iz slovenskih dežel in iz kraške Istre izlet r Ferney, kjer so se pomenkovali v glavnem o političnem položaju Slovenije. Stvar zaveznikov tedaj ni stala ugodno in mnogi so bili že obupani, ker so Nemci ravno po zavzetju Srbije stali na vrhuncu svoje vojne slave in moči. Takrat so ravno prihajali begunci v ženevo, med katerimi je bilo tudi nekaj slovenski in hrvatskih izseljencev, in z lic se/jim je moglo citati, kaj so pretrpeli na duši in na telesu pri odstopanju skozi divjo in negosto-ljttbno Albanijo. Ljudje so bili nekam apatični za vse, a najmanj so bili dovzeti za politične razgovore. Elmigrantje izpod avstro-ogrskegia jarma 50 bili duševno potlačeni, nekateri obupani.
No človeka, ki je geograf, zgodovinar in staitističar v eni osebi, niso mogli oplašiti vojni uspehi Nemcev, ampak stopil je tem vedrejšega duha med rojake vpognjenega dtiha in jih tolažil z zagotavljanjem, da bodo naposled zmagali Rusi in njihovi zavezniki, in da bodo Nemci sigurno propadli.
In čegavo srce je bilo v začetku tega leta bolj žalostno, kot srce -srbskih ministrov, ki so po iizgufbi samostalne države in po nepopisljivih težava* pri odstopanju preko »Tban-ških planin in rek slednjič dospeli na grški otok Krf (Corfu) in se tam začasno ustanovili skupno z ostanki vojske! Ni jhn bilo (hudo samo za krvne žrtve in ne za lepo kraljevino, a bolj so jih mučile «misli na zasužnjene brate v Sarajevu, •Novem Sadu, Spletu, Zagrebu, Ljubljani in isterskem Pazinu. 1 Kako blizu so biji Srbi uresničenju svojega osvobojevalnega programa, ko so v avgustu, 1914 po zmagi na Ceru podili Avstrijance iz Srema in Bosne in.. . .in ikako so se zapet oddaljili od cilja /po izdajalskem napadu Bulgarciv.
In slovenski politik, ki kal-kulira in računa z momenti, je ■moral videti; da mu ravno moment začasnega ponesrečenja „Srbije ponuja ugodno priliko prinesti ponovno na površje slovensko ime in slovensko stvar osvobojenja. To se je imelo zgoditi na osnovi potrebe vstvarjene od psihologije. Poznan je namreč pregovor: dokler boš srečo imet, Iboš dosti bratov štel, ko pa sreča mini, te prijatelj zapusti. In mi &lo-yenof nismo tedaj zapustili Srbije. Zapustili?! Saj ji niti prej nismo nič dali, in smo ji po njenem padu še manj mogli dati efektivne pomoči, bilo v denarju, orožju iali vojakih ! Ali sklenili ismo dati našemu zastavonoši, Srbiji, vsaj moralne pomoči, moralnega Okrepljenja in tolažbe v hudem času, ve-dOč da bo to za nas politični kapital, ki se bo ddbro obrestoval. Zato so sKlenili, da se stfc dejo dne 5. februarija v stano-
[vanju nekega odličnega Slo-
-	venca na zopetno posvetovanje.
Zastopniki slovenskega naro-
-	da so izjavili, da stoje kakor • poprej za časa is rb ski h zmag i nad Avstrijo zvesto pri progTa-
-	mu ustvarjenja ene enotne dr-l žave Slovencev, Hrvatov in Sr-. hov, da odobravajo politiko go-, spoda Pašiča in da so prepri-■ čani v konečni uspeli pravične
stvari zaveznikov in Jugoslovanov. In ta izjava zvestobe se nam je dobro zapisala in se je u vaze vala vže pred letošnjo Veliko Nočjo, ko je bil kraljevič Aleksander slovesno sprejet na Francoskem in Angleškem in da i v Parizu in Londonu govoril na kompetent-nem mestu tudi o ofsvojenju Slovencev.
Zares hvaležni moramo biti zlasti mi Slovenci plemenitemu princu, kajti on ni zatajil Slovencev, četudi mu je to sigurna korist (kraljevine Srbije velevala. Stvar stoji namreč tako, da imajo Italijani, Prusi in Ma-žari tajen sporazum razdeliti Avstrijo in pogoltniti zlasti slovenske dežele ter del Hrvatskw-ga. Italijani strašno črtijo Srbijo, ker se zavzema za Sloven* ce in delajo ji raditega spletke 1 pri vseh vladah in dinastijah z namenom, da bi preprečili vst-varjenje plemenitega programa Osvobojenja in združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno demokratsko državo, kjer bi imeli vsi enake pravice in enake dolžnosti. iZlasti v Angliji, ki bo imela pri sklepanju 1 miru1 glavno besedo, deluje Ita- 1 •lija po svojih tajnih odposlan- 1 cih ter natolcuje in podpihava 1 politike, češ Jugoslavija bi zna- I čila zmago Slovanov, zmago : panslavrcma in Jugoslavija bi bila ruska postojanka ob A dri- 1 ji. Lahi so namreč umetniki v spletkarjenju in samo največja budnost članov Jugoslovanske- j ga Odbora more nas obvarova- i •ti njilhovih zahrbtnih in pogub- 1 nih nakan.	. 1
Slovenci so torej dne 5. febr. 1 1916 podali v ženevi doli pri- ] obče no izjavo in brzojavno po- j slali preko tamojšnega srbske- ( -ga konzulata predsedniku srb- 1 sike vlade na otok Kirf. Izjava i se glasi:	]
Gospodu Nikoli Pašiču, \ (predsedniku ministerskega sve- | ta, Krf.	<
"Slovenski člani Londonske- j ga Jugoslovanskega Odbora iz- i raiajo na svojem zboru v že- t nevi, dne 5. februarija, 1916 svojo veliko zahvalnost za va- 1 še državniško razumevanje v r oziru politične važnosti »loven- č škili dežel, t. j. Primorskega,] 1 Koroškega, Kranjskega in Sta- c jerskega. Svobodno politično c življenje tega dela Jugoslova- t noy je pr^Jpogoj za krepko, c kulturno in politično razvijanje celokupnega Jugoslovan- 1 skega naroda. Srbija je pri tis- I njena ali nikakor premagana, s Čvrsto smo prepričani tudi v Č ovem trenutku narodne nesre- 3 če, da bo Srbija nanovo vstala s in da se bo zedinila celokupna r jugoslovanska nacija. To kar t Joigqglovani danes zahtevajo, d je naravno, je pravično in ne r znači ničesar druzega »kakor r uresničenje principa narodno- v sti.	1 š
Za slovenski odsek London- j skega Jugoslovanskega Odbo- r ra.	v
I>r. Niko Zupanič \ Dr. Bogomil Vošnjak. c Ženeva, dne 5. febr. 1916. s INlaj vam, gospod urednik, ovi l dopis služi kot ptfnesek k zgo* t dovini dela Slovencev v razvo- t
Jda med redke diplomatske akte
[izmed Slovencev in ttijihl vlad, naj tem potom postane javna
in pristopna širšim krogom na-= šega naroda.
Z odličnim spoštovanjem
Carniolanus
tor.
_ 0-—
Z For Loyalty to America and = ' Humanity.
vi,	-
-	"In order that the reign of justice, humanity and liberty
ST may be.secured arwl extended upon the earth after this great war shall have ended, and that the small nations may come 0. into their own, becoming the je free masters of their destiny, . 0_ various Slavic organizations ^ or, are carrying on a work of pub-tg licity, calling attention world's . a. to the wrongs that their na- j r. t ions 'have heretofore been , compelled to endure. When | 0. men are facing mortal dangers
j
.j. and giving • up their lives to s ie tfiat humanity's cause, how j easy it should be for us to give j ;e to that cause only our money. je Now or never the blessing of j0 justice and' liberty must be [
.. won V'	* ,
=• * * * 1
j. Pod tem geslom se je zbralo c v nedeljo, 21. maja tisoče in ti- % t_ soče Slovanov v Gray's Armo- v n ry, največji elevelandski dvQ- r rani, da izrazijo prvič svojo r tj udanost in spoštovanje Ameri- s Xl ki, kot največji svobodni re- > ,, »publiki sveta, druigič, da se t Slovani seznanijo meri seboj In v .. nastane medl njimi solidarnost, j( tretjič, da se širni javnosti do- v h pove, da so Slovani zoper naj- p ti večje okrutnike in tlačitelje ^ malih narodov — to je, 'proti c r Nemcem, in četrtič, da se na- j, bere dovoljna svota za uspeš- j, i„ no nadaljevanje osvobodilnega 1 e dela.	h
z (Plrijazno majsko solnce je A :- ogrevalo in osevalo Člane ve- h 1- like slovanske družine, ko so v a prihajali v gruča!h> po sto in n v sto v obširno dvorano. Nebo j< r navadno Slovanom ni nikfdar k ti naklonjeno, ker sicer ne bi do- si
-	pustilo toliko tisočero krivic. . 11 katere morajo prestajati ti ple- 'p
-	meniti slovanski rodovi od mo- d
-	dernih rabljev — Nemcev. Ta J< a dan je nebo vsaj naravno po- A
-	kazalo, da simpatizira z nami. n :> Srečavali so se Srbi in Čehi, ir i Hrvatje in Slovaki, Rusi in Slo- k
-	venci, Poljaki in INlepoljaki. st / Bistro smo si gledali v oči eden A 1 Aruzemu, prijazno smo nami- p;
-	gali z glavami, vse nas je pre- j^
-	šinila zavest, da se sbajajo 0-» v
-	troci silnega očeta in hrabre g . matere. In potreben je tak shod m . kajti naši slovanski otroci ž!e v p<
-	prvem kolenu radi ipozabijo g<
-	svojega velikega slovanskega ja
-	očeta, dočim slovanski bič — v<
-	tevtonski rod — žilavo giblje ni 1 in životari do petega kolena, bi
111 raztepeni po svetu, po drža- ni vah ter umetno nahujskani na zl
•	puščanje krvi med lastnimi ro- A dovi, si pač kaj ne moremo, da tu
-	pozabimo svojega velikega o- zj
-	četa. -Zato pa so enaki shodi k< ogromnega pomena za vsako li
) slovansko pleme, ker z medse-	le
•	bojnim spoznanjem in zbliža-	E 1 njem preženemo od sebe tisto	ce
-	črno slovansko zavist, nevošč-	tu Ijivost, zdražljivost, ki nam je	kc
■	danes lastna kot Slovanom, u-
C«
» cepljena od naših starih, sred- ni
■	njeveškrh in modernih zatiral- in »cev.	sc
Gray's Armory ima 3000 so- je
■	lidnih sedležev. Vsi ti sedeži so vi
■	bili zasedeni in nekaj stotin o- šk seb je moralo stati, tako da ra- v«
r čunamo slovansko udeležbo na šk
•	3500 oseb. Vedno nove trume dc 1 so se zgrinjale v obširno dvo- ni i rano, in kako lepo je bilo vide- ce ' ti posebno češka in slovaška di , dekleta, v cvetju, rož. mladost- ni ' nih lic, tu rojenih, kako so kras- k£
•	no govorile Ičešiko, slovaško. Za rc
•	vedajo se dobro, da so ameri- ni » ške državljanke, da so tu ro- gJ
■	jene, na svobodtiilh tleh, tooa nj
■	njih materini jezik jim je nad št vse. Kako krasna primera slo- nj vanske zavednosti $0 ta češka rc
. dekleta! Po zunanjosti bf jo je sodili, da je pristna Amerikan- N i ka, toda ko spregovoriš z njo, si
•	ti zvonko odgoyori v češkem ljl
•	besedilu, v slovaškem besedi- d:
ja, lu. Kakšen .ponos so ta mlada
»a- dekleta za Sovane v Ameriki.
te In češke žene? Prave Sipartan-td, ke, ponosne, s pokončno gla-na vo, v zavesti Amerikanke, to-a- da š slovansko dušo in srcem. Imamo tudi med Slovenskimi dekleti precej zavedlnih krasota tic, ogromna večina slovenskfh tu rojenih deklet, se sramuje svojega materinega jezika, ka-1 terega prezirajo kot inferijor-nega- In glejte, ravno Čehi so se povspeli na najvišjo stopinje med vsemi Slovani v. Ameriki, tisti Čehi, ki bodejo pri .vsaki besedi povdarjali slovan-^ stvo. katerim gori duša in sr-ce iza brata iSjlovana, najsjbo Rus, Slovenec, Hrvat ali lt vak. In v najvišjih ameriških lt državnih služ»bah jih dobimo, ie nad sto slavnih profesorjev po ie raznih ameriških univerzah P' štejejo, odlični so v družbi in ls povsod, visoko cenjeni pri A-merikancih,prednost dobijopjo s vsod—zakaj? Ker <so karakter-l" ji, značaji in dobro vedo, oca n svoboda je neprecenljiv za-n klad, in kaj je 'Amerika br«« s svobode? Kaj je Slovan brez
0	svobode? V tem oziru nam v prednačijo Čehi, in ml jih spo-
e štujemo! p. * * *
^ Bilo je nekako ob tretji uri, e ko je dobro izvežbani orkester, pod vodstvom češke umetnice Elsie K. Hruby, zaigral "Star 3 Spangled Banner''. Tisoče 1SI0-' vanov se je dvignilo v spošto-~ vanju pri 'zvokih narodne ame-" riške himne. Potem je nagovo-5 ril občinstvo češki rodoljub Jo-" sip Frčka, ki je predstavil Mir. " Ven. Svarca, mestnega solici-
•	tatorja, ki je zastopal mestno 1
1	vlado namesto župana. Sledila
» je slovansSka himna "Hej Slo- 1 " vani", katero je množica stoje 1
•	poslušala. Takoj zatem smo
; culi krepko slovensko koračni-	'
i co "Najprej zastava Slave!", ki	i
■	je prešinila srca1 vseh. Orkester	I " je dobro -zvršil svojo nalogo.
1 Tudi kvartet čeških deklet, 1 Miss B. 'Stech, Miss M. Vanek, j ; Mrs. R. Vokaun, Miss R. Vo- 1
■	lapacky, spremljan na glaso- ;
>	virju okl Miss. S. Stedronsky, j 1 nam je vsem ugajal. Krasen i
►	je bil violin solo g. Ray Stecha, -
■	katerega je spremljala na gla- 1
•	sovirju gospodična Vokaun. s . . Slavnostni govornik je bil
■	profesor Bohumil -Simek, iz	> . državne univerze države Iowa.	1 . Je to že prileten mož, rojen v	£
•	Ameriki, toda zaveden Slovan,	r mož, ki se je s svojo učenostjo	r
, in zavednostjo povspel na red- f ko učenjaško mesto — na me- c sto vseučiliškega profesorja v č Amejrfki. Govoril je s patosom, c
■	pa zopet z živahnostjo, govor t je bil enak cekinu, ki se blišči T
. v zlatih barvah pri rod nega bo- <i gastva, ol>jednem pa je tudi 'I mnogo vreden. Nekaj glavnih č potez posnemamo iz njegovega r govora. Profesor Simek je de- s jal: Ameriški Slovani so bili s vedno uizor ameriških državlja- s nov. In drugače tudi ne more c biti, kajti po čem bolj hrepc- s ni tužna slovanska duša kot po a zlati svobodi, katero uživa v v Ameriki. Zato naj povdarjam t tukaj, da se mi Slovani borimo n za iste principe in iste ideale iz kot so se borili oni, ki so dela-'k li ustavo ameriške republike ji leta 1787. Kar je Slovanov v s Evropi v jarmu "kulturonos- s cev", podivjanih Nemcev, bi si s tudi radi ustvarili ustavo, ka- r kor jo ima ameriška republika, g Če so Amerikanci ljudje, ali n nis0 tudi Slovani ljudje, in če n imajo Amerikanci svobodo, ab^iS sohitno poetično svobodo, ali li je niso deležni in do nje upra-jz vičeni tukli Slovani! Da, člove-iS ške pravice mi za sebe, za Slo- js vane! Če se borimo za amen*-ti š;ke ideale, se borimo za svobodo, in če se borimo za svobodo, g ni samo upravičeno, ampak je j f< celo naša najsvetejša dolžnost,' ši da preskrbimo svojim zatira- S nim bratom to isto svobodo, š katero tulfaj uživamo, na kate- b ro tukaj prisegamo! Mi Slova- s ni nismo zločinci, mi ne pozi- v gamo in ropamo s strupom, di- p namitom, mi ne uprizarjamo n štrajkov na .povelje iz Beroli- j< na, mi ne podiramo stavbe, ne p ropamo in ne morimo, kot se ? je to stoinstokrat dokazalo Nemcem v Ameriki, ki so tako g silno zločinsko zlorabili gosto- ^ p ljubna ameriška tla, da je
via-J r
da ameriška bila prisiljena pre- v
1- z ulov in drugihi poslancev! Ta->- ka je ta avstrijska in nemška
1. svojat, da celo v tej *gostoljub-li ni in svobodni deželi hoče u->- prizarjati požige in umore,' ne b zavedajoč se, da živi od milo-e sti ameriške svobode. Kakšne i- zločine avstrijska vlada poče-r- nja šele doma, če se drzne
0	po svojih zastopnikih v tujini i- počenjati tako gorostasne stva-j- ri.
1	In pravijo avstrijski in nem-1- ški državniki, da so bili napade-
-	ni, da se Avstrija bori za efc-> sisteirco! 'Ali veste kaj je res-
-	niča? Zavedajte se, da je v Avti striji bila skoro vsa arimada ie
dve leti pred vojno mobilizira-
0	na, da so to mobilizacijo pla-fi čali avstrijski sužtiji s stroški
1	600 milijonov kron, in da je
-	avstrijska vlada, ko je zahte-5 vala od državnega zbora, da
-	potrdi to svoto, bila zavrnjena, i nakar je razgnala državni zbvr
-	in ukradla iz javne blagajne t zahtevano svoto za militari-1 zem. In tedaj, namreč leta 1912 1 pač nihče ni sanjal o atentatu
-	na Franc Ferdinanda, pač pn so se stegale grabežljive avstrijske roke po lepi Srbiji, da
, bi jo zadobile in oropale njene-, ga sadu, katerega si je s krvjo 5 pridobila od dveletnega boja s
•	Turki. Da, iz skušnje in naj-
■	bolj dobro poučenih virov tr-
-	dim, da je avstrijska vlada sa-
•	ma inscenirala umor na lastnih
•	tleli, na Dunaju, in trtiim, dla 1
■	je avstrijska vlada sama dala umoriti Franc Ferdinanda, sa- 1
•	mo da je imela izgovor, da za- ; 1 čne vojsko s siromašnimi Srbi. 1 , In enako trdi z menoj tisoče |
■	učenjakov, in celo sami Nem- : ri, kot dr. Liebkneoht, ki se je ]
' javno v državni zbornici izja- 1
-'il, da je avstrijski vlatdi pri- 1
šel umor Franc Ferdinanda <
kot iz nebes poslano darilo! i
Da, Avstrija je hotela na >
\sak način Srbijo zadaviti in \
pobiti do smrti. In ker se Srbi s
niso hoteli dati živi zaklati od c
avstro-mažarskih baronov in t
grofov, je Avstrija brusila nOŽ j
in storila največji zločin sveta 2
— bratski umor s tem, da je na- c
hujskala slovanske narode na r
slovanski pokolj.	. V
In setiaj pa vas* tu javno I
vprašam, če je kdo v tej tisoče- s
ri množici, ki je avstrijski o- p
gleduli, ki čuti z Avstrijo? Naj r
mi pove, naj mi dokaže eno sa- r
mo dobro avstrijsko delo na- i;
pram Slovanom, in naj pri tem z
dobro prevdari, da Slovani pla- s
čajo v Avstriji še enkrat toliko r
davka kot Nemci, pa dobijo n
tisočkrat manj pravic kot p
Nemci. Ali je kdo tukaj, ki o- lj
dobrava avstrijsko vlado?..., h
NilVče. Ako pa je kdo in mol- s
či, tedaj mu rečem in zapovem,
naj gre k svojim mojstrom, av- d
strijskirh konzulom, ki so ga z
sem poslali in naj jim pofve, da n
smo mi iz dna duše Amerikan- n
ci, svobodoljubni (Slovani, ki j<
sovražijo in kolnemo prokleto š
avstrijsko vlado, ki je izmed ri
vseh vlad na celem širnem sve- n
tu od vseh izobraženih krogov r<
J najbolj zaničevana, kot najbolj E
izločinska, nesramna, surova, n i , krivoprisežna. To ipovejte svo- v
jim mojstrom, vi ogleduhi, ako n se nahajate tukaj! Povejte, da p smo mi proti vsemu, kar Avstrija naredi, ker kar ona na- j< redi, je gotovo za smrt in po- b gubljenje Slovanov. In ne bo v miru, dokler ta prokleta vlada p ne bo razdejana v ruševine, b iSvoboda za Slovane pride, po- d litična svoboda, ako zavezniki g zmagajo, gorje pa zadnjemu si Slovanu, če Nemčija in Avstri- ls ja zmaga. Iztrebljeni bodejo iz si te zemlje.	,	s<
In najbolj slovesen trenutek ri govora je prišel, ko se je pio- n fesor Simek obrnil proti ameri- n ški zastavi in govoril prisego " Slovanov za svobodo. Ameri- -ška zastava, znak svobode, naj k bo zriak slovanske borbe zk a svobodo. Kot je ona učila pr- ir ve ameriške svobddomiselce in ji prijatelje neodvisnosti, tako naj uči Slovane, da se zjedini- zj jo vsi skupaj, da se ne mrzijo, n ,pač pa solidarno nastopijo v b ■jkupnem boju za svobodo. u -Ogromen aplavz, ki je sledil n govoru profesorja Simeka je či pričal, kako globoko je ljudstvo d razumelo velik pomen njego- ci vih besed. Aplavz je trajal tri v
j 1C1 *' 4. *
a- ka resnih fbesed in del, ki se ka zaveda, da so Slovani pokllca-ib- ni k večjim delom, k> sijajnejši
u- bodočnosti.
ne Govoru profesorja Simeka ji !o- sledil^ Češka narodna himna, ne katero je ljudstvo stoje poslu-:e- šalot In po tej himni so se o-ne glasile ljubke slovenske pesmi-ni ce. Proizvajale ste jih Mrs. a- Alice Vidmar-Grdinova in Miss Josephina Laiusche,, obe znani n- in priljubljeni ipevski umetnici e- v naših krogih. Kolikor je bilo k- drugih pevskih nastopov, pa s- ste ti dve slovenski pevki želf v- najbolj burne aplavze od straže ni všdh navzočih Slovanov, a- MVs. Vidmar in Miss 'Lausctie a- ste mnogo pripomogle k mič-ki nemu vzporedu, Relativno je je bilo njiju petje najboljše, e- 'Dekleta češke svobodne šo- 1 la le Jan Amos Komenskega, tt, ljubke postave, 13 do 14 let nr stare so zapele več slovanskih ič napevov, nakar so uprizorile 1 i- venec čeških narodnih iplesov. J 2 Pravi vžitek jfc bil ta prizor I ?u vsem navzočim.
Sledil je govor dr. <Bianchi- i t- nija iz Chicage, hrvatskega < la staroste v Zjed. državafi, pred- 1 sednika Jugoslovanskega Od- I
0	bora v Zjed. državah. Jedrnate 1 s so bile besede, in mož ni govo- 1 j- ril le praznih, obetan j, ampak t r- je tekom našeg* boja žrtvoval 1 1- že sam malo »premoženje za 1 h Jugoslovansko stvar. Čast od- 1 la ličnemu sorojaku. Sledil je go- > a vor slovenskega odposlanca iz a i- Ix>ndona, v imenu Jugoslovan- l L- skega Odbora v Londonu. Dr. < i. Ztapanič je bil ves v ognju za * e plemenite ideje in žel jeburen F 1- aplavz za vznesene besede. ^ e Poljski pevski zbor "Harmo- r i- nija Fr. Ohopin" je zapel ne- « i- kaj pesnic, nakar je vseslovan- š a ski zbor zapel "Jaz sem Slo- 1
van" in "U boj!" Sledil je go- F a vor poljskega urednika Mr. B. s n Zielinski-ja. Povdarjal je, da »i si morajo IPoljaki na vsak na-d čin priboriti svobodo, talko ali t
1	tako. Medtem so pa nekateri z ž poljski zgagarji, zapeljani od h a znanih zdraibarjev in mogoče
-	celo od konzulata, uprizorili -a malo rabuko .in se .potegnili za
kajzerja v Berolinu. Ogorčeno 5 ljudstvo je protestiralo, pred-
-	sednik shoda, Mr. Ven Svare
-	pa jim je naravnost vrgel v ob-j raz, da de|lajo na povelje mo-
-	rilca žensk in otrok, kajzerja
-	iz Berolina. Nakar so -poljski i zgagarji med žvižganjem in
-	sramotenjem zapustili dvora-
>	no, kjer so na tako sramoten
>	način pokazali, da so pravi hla-t pci modernih slovanskih rab-
-	ljev, in taki bodejo ostali, dok-ler jih ne razsvetli duh slovan-
-	ske solidarnosti in fedinstva.
, Govoril je na to profesor Van L
-	der Stricht, Belgijec, iz univer-1 ze v Ghentu v Belgiji. Odkril 1 nam je nemško grozo in okrut-
-	nost v Belgiji, in milo se nam i je storilo pri teh tisočerih stra-
>	snih obtožbah nemških barba-l
rov, kako so postopali z zaved-• nim, delavskim belgijskim na- T r rodom. Upamo pa, da je učeni J| I Belgijec odnesel najlepše spo- II » mine na slovanski dan v Cle- V
-	velandu, kjer je videl tisočero || » maroda, prinašajo gorke sim- Z t patije junaškim Belgijcem.
Zaigrala se je na to marsel-
■	jeza, revolucij on am a in svo
■	bodna koračnica. Potem je go-
>	voril g. Milan Marjanovič, od-l poslanec Jugoslovanskega Od-. bora v Londonu, nakar je sle-
■	dila ruska narodna himna in je i govoril brat Rus W. Lisinkov-1 sky. Beseda se je na to podelila g. Albert JMamateyu, pred-
: sedniku Slovaške Lige, nakar so naši junaški Sokoli uprizorili krasen "tableau". Zaključ-
■	ni govor je imel Mr. J. Otcosek, p nakar se je zaigrala himna
' "America".
-	- Sprejeta je bila krasna reso-1 lucija, povdarjajoča zvestobo
ameriških Slovanov v Ameriki
■	in odposlala se je večja brzo- j 1 javka na predsednika Wilsona.
1 Shod je bil eden najletpših v
zgodovini clevefandskih Slova- J , nov. Tisoč in tisoč Slovanov je , ' bilo navzočih, pa je vladial tak
uzoren red^ da ni kri zavrela , I niti tedaj, ko so poljski izziva- J : či, podkupljeni od cesarske vla-1 de, ,prišli delat nemiri Sloven- |
cev je bilo kakih 700 navzočih i v dvorani. IN^aša slovenska du-
-u • A	kT
; pani svečeniki vseh narodov,
-	pa so se slcazali naši slovenski i duhovni iz briljantno odsotnostjo.	'
i (Prihitelo je tudi mnogo ro-, ji^kov iz Lorain a. Program
■	slaviiosti je bil skoro p<reobši-. ren, kajti trajal je polnih štiri
-	ure in pol. Le izvanredno <bo-. gastvo programa je povzročilo, 1 da je tisočera množica do zad-i njega vztrajala. Nam pa osta-i ne ta dan v krasnem spominu, 1 ko bo enkrat prost naš narod, t pa bodimo vselej z veseljem i zrli na dneve naših bojev in se-
■	Stankov.
o
Iz stare domovine
Potres v Baski na otoku Kr-ku v mesecu marcu je strašno razdejal to* hrvatsko'.mesto. Ni hiše, ki bi ne bila poškodovana. Državni inženirji so pregledali mesto in določili, katere hiše se mora podreti, katere popra-biti. Škode je okoli 120.000 K.
Vojni Čevlji. Na Štajerskem so res začeli izdelovati "vojne 'čevljew, namreč čevlje z lesenimi podplaiti. Najprej bodo s takimi čevlji preskrbeli šolsko mladino, potem pa jih bodo dobivali tudi odrasli. Nismo v stanu presoditi, če naša industrija ni v stanu, preskrbeti zadosti podplatov, da je treba poseči po lesu. To je pa gotovo, da se vsaj glede usnja uganja brezvestno oderuštvo. Če lakomna babai primeša mleku nekaj vode in jo izasačijo, je kaznovana» to je prav in vedno nekoliko pomaga. A če se pogleda, kake kakovosti je sedaj usnje, ki je morajo ljudje tako dtago plačati, pa se človek nehote vpraša, zakaj se v tem oziru nič ne ukrene. To vendar ni ravno potrebno, da bi vsak usnjar postal milijonar.
Skrivanje kužnih bolezni Iz Maribora poročajo, da so sani-* tarne oblasti slučajno izvedle za 5 slučajev osepnic (koz) v hiši št. 124 občine Rad vina pri Dalje na tretji strani.
IZLET NA DECORATION DAY
V
Niagara Falls in Buffalo
VIA
NICKEL PLATE ROAD.
. VaUlaU n. it. 4. la da« 30. Mi« 4ebri m pMTtltk m it. t. ki upali BtffaW 12*49 aj«»J cmtral timm, 31. a^Ja
Otroci polovična Toiqja.
Urad:
733 Euclid Ave.
Pozor, si. trgovci!'
= i
Zboljiajte tvoje trgovinel , Pridobite ti več odjemalcev 1 | I Lep napit na trgovini je zna- I I menje poltene trgovine.
I Prvi hi «dini »loTtxki trgovki I I SLIKAR - SIGN MAKER1 UNUSKO DELO!
i t_
Anton Tlut,
I ISO E. 66th ST.
MLEKO
•Najboljše pasteurizirano
mleko, dobite pri Frank Jeri6
1166 E.60U» ST.
Prodaja se na drobno in debelo. Svoji k svojimi
h t— pw» 4»iaaiaJ««iy mil>l ■■>■■ «MMr*jMibia4aaJikt«JUkadma.4aVaa
Va« aA*T»Bkl nmpM M^prUr
p* i*Ui a+OTdka. bmmmm tmM n>.hi a«W. «a |a—ijailh pnfailny tnlitift utrat Hia. Ju— «it*r la tlaJbarJa.
Goenthers Sloren. Lekarn,
AiMiif M. vo«d St CUir Av.
_
j fi«	i fv i vi ry
^Slovenska dobrodelna Zveza.
F n	(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASOTt)!
[I UsUna»lj«na 13. dot.	Inkorpor. 15. marca
1	v driavi Ohio	fesSMw	v d*iavi/OMo
j	7/	I
K p .......... .. -	^^HIP^	^ j
Sedež: CLEVELAND, OHIO	j
» J---
VRHOVNI UftADNIlKI:
! PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 8105 (HTT. CLAIR AVTBNUH.
PODPREDSEDNIK: PIRUMOt KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. I TAJNUK: FRANK HUDO V BRNIK, 1062 EAST 6Žnd ST. J BLAGAJNIK: JERNEJ KNAU8, 1062 EAST 62nd STREET. | VRH. ZDRAVNIK: J. m. >8 ELI S iK AR, 6127 ST. CLAIR AVE.
ob BOA N I K i:
1/ Frank M. JAKilČ, 1203 Norwood Rd." J«. RU9S, 6712 Boojna ave. [ / Frank ZGRIC, 5»Q9 iProsaer a?®. 'Frank OBRNE, 6033 St. Clalr ave. [ \ Anton GRDINA, 6127 St. Clalr ave. Ignac SMUK. 1051 Addiaon Bd. Anton OfifniR, 1168 E. 61st St. 6«0e vrhovnega odbora se vrSlJo vsako Četrto nedeljo v mesecu M o*b 9.30 dopoldne v pisarni vriftovnefa urada.
R Pisarna vrhovnega urada 11062 E. 62nd St drugo nadstropje. , daj. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R.
Vsi dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaznice, naj , pošiljajo na (vrhovnega tajnika.
ZveaLuo glasilo: "CLEVBLANDpKA AMERIKA"
Nadaljevanje iz 2. strani.
■Mariboru. Štiri osebe, ki so ■fe bolele v času od1 9. januarija Icjlo . 14* felbruarija, so že ozdra-lv)ele doma, eno iso spravili v ■tiiariborslko izolirnko. Skriva-■vfenje take nalezljive bolezni bi Bba'hfco spravilo cel okoliš v veli-Bfo nevarnost.
■I Požar v Labinjah. V kraju ■Lab in je v občini Cerkno na Go-■riškem je nastal požar na hle-Ivu ikmeta Sovrčatia. Zgorelo je Btudi več goved,-baje devet. Pri ■sosedu so rešili živino. Nekaj več i so rešili pri dbeh 'hišah, ali ■o^nja ni bilo imogoce pogasiti, na -bi se bila preprečila velika nesreča. Sumili so takoj ne-■Kega Jurevežega, po domače iz HLabinj, majhnega sepastega Rzloveka, da Ibi bil on zažigal. ■Pravilo, da je hotel malo po-B>rej Aobrati nekaj pšenice pri Hu&JIcjer je zaičelo goreti, pa Bk? gospodinja odgnala. Ko mati!, da ga zasledujejo, si je ■Sel končati življenje v ne-
■	■n seniku. Ustrelil je s puško Bakra t nase, .ali prijeli so ga »zavestnega in odpeljali v
■erfcno, kjer je prišel k navesti Hi baje priznal svojo Ikrivdo. Se-Haj leti sum na tega človeka tu-Ri radi strašne smrti družine MwSek v Ravneh, o kateri smo ■Ivoj čas poročali.
■	Iz vjetništva se je oglasil
H\hdrej špacana iz Ozeljana pri Betnpasu, in isicer je 'bil v črnogorskem vjetništvu, sedaj je Ipkjardegni v Italiji. Oglasil se I Mi^e po dolgih osmtti mese-I^ Jbvoj o družino in sorodnike »^fBzmerno razveselil s svo-
■	W pismom.
WV ruskev vjetništvu se na-■ja Anton Slavec, rojen 1891., V Sežane, in Josip UršiČ iz G ex. Ke, rojen 1881. oba domačega ■dbolka; kraj njunega bivanja Kiaveden. — Za mrtvega je Kazan leta 1&97. rojeni Ivan Hafuta s Tolminskega, umrl je
M olktobru 1915.
................... «
Hiša, prodajalna, 5 lotov na-■prodaj ali se zamenja za hišo. B>qbra trgovina. Proda se radi ■»olezni jako poceni. 1-9807 Bbberokee ave. stop 126 Shore ■Line.
Hm- i	___._______
Rada bi zvedela za mojo se-istrično Ivanko Mlakor, doma iz Dan ipri Lož«. Zadnje .pismo mi je pisala xz Cleveland, O. prosim cenjene rojake, če kdo vfe za njen naslov, naj mi na-•znani ali naj se sama oglasi,* zakar bom zelo hvaležna. Fr, Radelj, 2633 W. Walnut St. Indianapolis, Ind.
Tisoče mrtvih!
* t
Bode imelo lepo okinčane gomile dne 30. maja. Nikar ne pozabite tudi vi, 'ki imate svoje drage v hladni zemlji okin-čati njih gomile. Vse to vam napravita	(62)
JELKRČIČ &SLAPNIK, 5801 St. Clair ave.
Soba se odda v najem za ene: ga fanta s hrano ali brez. 5351 St. Clair ave.	(63)
'Priporočilo prijateljem!
Znano vam je že, da sem odprl prve vrste slovensko gostilno n^ St. Clair ave. in vogal E. 55th St., kjer je bil prej Muflit-hausler saloon. Vsi Slovenci brez razlike so vselej uljiud.no vabljeni, da posetijo te lepe gostilniške .prostore, kjer dobijo vsak čas najboljšo postrežbo, izvrstne pijače, Pridite na čašo pive, vina ali žganja, naročite dobro žganje za zdravilne potrebe na dom. Prod'amo tudi na fealone, da bodete zadovoljni. Ob vsakem času ste nam jafco dobrodošli in prijazna naša postrežba vam bo vedno ugajala. V zvezi je tudi re-stavrant; prve vrste, kjer dbbi-te ob vsaki uri sveža, domaČa jedila po najnižjih cenah, pra-•va domača slovenska kuhinja. Vsem rojakom se toplo priporočam.	(Wed,-70) GEO. TRAVNIKAR, 5500 St. Clair ave.
NAZNANILO.
Se enkrat se naznanja vsem članom dr. Slovenec, št. 1. SDZ da se korporativno udeležimo 'korakanj,a .bratskega društva št. 9. SDZ cjne 28. maja ob pri-' liki blagoslovljenja društvene zastave. Zbirališče v društveni dvorani ob 2. uri pojpoldne Bratje, pokažite bratsko dolžnost. Z bratskim pozdravom (62) Frank ZoricH, tajnik.
dobi takoj dobJsltfžbo v gr°' 1 ceriji, za zunaj in znotraj. Plača po dogovoru. Fr. Mrafcior, 5919 Prosser ave.	.(26)
Ali ste pripravljeni?
Skrivnost uspeha je, da naredimo pravo stvar ob pravem času, in da izkoristimo vsako priliko, kadarkoli se nam nftfldi. Zato pa moramo skrbeti, da je telo in diuh v prayem položaju. Kakor hitro telo ne deluje pravilno, če ste bolestni, nimate pravilne hrane, je pamet prisiljena proizvajati več energije, da prenese težave, in če so možgani prenapeti ne morejo pravilno delovati, duh vam upade in uspeh zgine. Kakor (hitro začutite najmanjšo nerodnost v vašem sistemu, vzemite Trinerjevo ameriško gren ko vino. To bo povzročilo, da se bodete dobro počutili To zanesljivo zdravilo pomaga pri prebavi, prepreči zaprtje, glavobol, vrtoglavost, regulira delovanje prebavljalnih organov. Imejte je pri rokah v vsakem sijaju. Po lekarnah. $1. Jos. Triner, izdelovalec, i33#-39 So.
'Ashland a«, Chicago, 111. * * *
Bodite pripravljeni in imejte Trinerjev liniment vedno pri rokah, kadar imate kake zunanje ^bolečine. Prihrani vam mnogo trpljenja. Po lekarnah, 25 in 50c, po pošti 35 in 6oe.
ZAHVALA.
(Spodaj podpisani se prisrčno zahvaljujem vsem tistim prijateljem in znancem, ki so obiskali mojega očeta, ko je ležal na mrtvaškem odru. Lepo se zahvaljujem tudi pogrebnikom in tistim, ki so darovali vence. Ohranim jih vedno v spominu.
Frank Sternisha,
449 E. 159th St.
Collinwood, Cleveland.
NAZNANILO.
Vsem članicam dr. sv, Ane, št. 4. SDZ se naznanja, da se društvo korporativno udeleži blagoslovljenja društvene zastave št.9. iSSDZ. Prihodnjo nedeljo, 28. maja točno ob eni uri popoldne naj se zberejo vse članice, katerim je le mogoče, v društveni dvorani, odkoder skypno z drugimi društvi odkorakamo v cerkev ter potem na veselico. •Članice, pokažimo bratskemu društvu, da smo prave sestre naše Slovenske Dobrodelne Zveze, redka je slavnost, taka kot jo ima v nedeljo štj 9. zatorej naj nobena ne izostane. S sestrskim ipo-zdraivom	(62)
Odbor.
Fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje. 15101 Hale ave. Collinwood.
IZURJENI DELAVCI NA
SLADKORNEM POLJU.
Mi plačamo $20 na aker za 20 vrst. Dobra stanovanja, stonj železniška vožnja. Preživite poletje dobičkanosno na farmi in dajte svoji družini priliko, da uživa fini farmarski zrak, stran od dima in prahu tovaren. Za pojasnila se obrnite na The Owesso Sufear Co. 4118 American Trust Bldg. Cleveland, O. ali na Paul de Ron-na, 575 Belvedere, cor. .Charlevoix St. Detroit, Mich. (64)
Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi
za mesec april 1916. Asesment No. 30.
Mf " DOHODKI	i	stroški
WF ~~ 1	" ——— -
lo - .C - C	'S :sž	I £ a rt JS «J	-5
B-: B«	S £ * p	> ■ o "fl - g « G 3 i S i S	> v
m ^	E i "S g	si "2 S ^ ii
Ig g ^	s S S	A"'C q a -g s S O 13 ^ o	« rt
P	ga ž 5	^^ 1 S N g g)q «0.	rs, O
f7\ 740.4311	363.95 306.03	5520I 6.75I....I 8.oo| -5o|.... I 2rt>.oo|.......]2i6.oo|	365
67.36 s 33.91 24.75 7-20......(ii'.oo ....... J .50 .... [ 28.57I......J| 28.57	Si
89.17! 413.27 38.25 <5.15 ......I '25l -5°l 3o8.oo| 300.00f 8.00	41
399.91]	217.61 137-35 3S70 6,oo| —......I 1.111,991........1 *"-99	257
[S '77-94 3824 32.25 6.45 .75I..........I — ;| .asl I7.«>1.......1 i7,oo	46
68.33 41.03 21-75 5-55'.......................|.37
H- 11,16.85 57.94 . 49-21 ®-7°t -751..........1---I-251 54.oo|.......I 54.00	56
1.8 ■ 53.05 26.45 '22.25, 4.35.......J.............................34
loy 180.18 87.03 76.50 1440 i-5o|..........I -25! .5°l 39-oo(.......| 39-00	95
lio / 130.82 5877 59-10 i J095 1.50I..........j.... I .50I.......I....... 1..............74
182.92 94.82 66.10 16.50 3.7Sf«>.....■♦I .5o|r.25l.......|... ......	«'12
\i\ 1.16.34 61.34 42.75	3-°°l..........I — |i.oo|.......I.......53
Eg] 147.94 67.09 64.50	10.95 2.35I.... 2.4o|,...| .75I 32.00I.......I 3f2.00	76
K 23.20 114.95!" 3.00 3-75 • .........b— I — I....... 1.......1..............25
Wf] H46.29 74.16 50.48	915 2.25,|u... io.oo| .25].66,oo|.......| 66.00	61
40.24 26.34 10.50	2.5$ -751	......1»......I'""-'",	17
r/| $2580.97|$i3o6.9oj$i004.77j	$3o88o|$3i.5o|i.io|$ao.4o|2.5o|5.oo|$872.56|$3oo.oo|$572.56|	1400 ....... 1 111	*"***—■■""" 1,1 1	" ' "" '
Fr. Hudovernik, ta'jnik.
iwA Tryp a
ITVtA/B I
A: Kam pa v nedeljo, 4. junija?	> 1 ' B: Na Kastelkeve farme, p. d pri Jemkovki, ali ne veš, da imajo Slovenske Sokolice" svojo prvo vrtno veselico in pa še kflkšno 1 Slišal sem, da se čla^ nice prav marljivo pripravljajo, da mudijo občinstvu lep užitek in zabavo.
A: Kje se pa dobijo tisti "ti!k-ci?"
B: Ali ne veš, da pri Zofki Birkovi, ali pa pri mami Lau-schetovi ali pa pri g. Jos. Žele-tu, slovenskemu pogrebniku?
Torej v nedeljo, 4. junija pi>-hitimo v krasno spomladansko naravo na stop 126 in pol v EuClid, O. na JCastelceve farme. Za godbo in ples je vnaprej preskrbljeno kakor tudi za domači, prigrizek. Vsem prijateljem in znancem se že naprej zahvaljujemo,	(June-4)
Slovenske Sokolice.
Razglasi
Vsem rojakom v Clevelandu se da v naznanje, da je društvo "Srca Jezusovega" se odločilo sprejemati nove člane od 16 do
35- leta
vstopnine prosto,
in sicer za tri mesece, april,
maj in junitj.
Torej kogar veseli postati član tega najbolj premožnega društva v Clevelandu, naj nikar ne odlaša, ampak naj se takoj posfuiži ugodne prilike, katera se mu sedaj nudi. Za več pojasnila naj se vpraša pri predsedniku John Pekolj, 1197 E. 61 st St. ali pri Math Oblak, 1235 E. 60th St. June 9)
ZOBJE!	T
Kadar zgubite en zob, zgubite dva. In ali veste, da kadar zgubite dvoje svojih zob, da zgubite takorekoč celo zobovje?
Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zdba, ki je do-tičniemu nasproti v gorenji zobni in narobe. In to vam škoduje na zdravju, kajti brez popolnih zob nikakor ne morete biti popolnoma zdravi.
Jaz * vam khkef presikrbim manjkajoče zobe in jih naredim da izgledajo popolnoma naravni.
Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik.
Uradne ure: Od 9. zjut, do 5,30 zveč. Ob pondleljkih, četrtkih in sobotah tudi zvečer. Vse delo "garantirano. Zobje se iz-vlečejo »ljrez bolečin. Mi govorimo slovensko.	(38)
DEKLETA
dobijo Čedno delo v tovarni. Začetnice dobijo po $1.30 na dan. Delo je pri šivalnih strojih in operatorice pri strojih dobijo $1.40 na dan. Stalno delo za dekleta. The Union $alt Co. E* 65th St. in Lake Shore Railroad. Vzemite St. Clair ave karo.	(63)
VABILO.
na piknik, katerega priredi Slovenski Socialistic ni Klub, št. 76, v nedeljo, 28. maja, 1916 na g. Kastelčevih farmah p. d. pri Jernku. Za najboljšo postrežbo bo obilo preskrbljeno. Začetek točno ob 1. uri popoldne. Vzemite Shore Line karo do stop .126^ in' kakih deset minut na desno st<£ na prostoru. K obilni udeležbi vabijo se vsi člani in somišljeniki v Clevelandu ip okolici. (62)
Odbor.
POZOR 1
Cenjeno občinstvi se opozarja na vzporedno veselico, katero priredijo članice dr. Srcia Marije (staro) dne 27. maja v John Grdinovi dvorani, točno ob 7. uri zvečer. Društvo si je omislilo posebne vrste igodbo, katera bode razveseljevala staro in mlado. Kulharica ravno došla iz starega kraja, nam je obljubila, da pripravi najokusnejšo Jed za vse lačne želodce. Srečolov je 'že vria^Trej zajamčen s krasnimi darili. Vstopnice za ženske kakor tudi za moške stanejo samo 50c. Vstopnice je »dobiti pri John Grdina in pa prt članicah dru&tva. Kjer je to skoro zadnja veselica v tej se-izoni, se <3eyjeno 9bčinstvo naj-uljudneje vabi k tej pomembni zabavi.	(63)
v	Odbor.
CENIK MALIH OGLASOV.
IME SE DELAVCE VIE VRSTE, do 26 b«««d ali 0 vr»t
1. krat po.......................40c.
3 krat po.......................36c.
H krat po,......."A.,...........30o.
vaak« nadaljna vrata po 6c.
DELO IACEJO V8E VRSTE, do 2S beced ,all S vrat.
1 krat (po...................... ,20c
3 'krat fo več po.................17o.
v taka nadaljna vrata po 3c.,
SOBE SE ODDAJO IN NA HRANO SE SPREJMEJO, do 25 boaed alf 6 vrat.
1 .krat po.......................25c.
3 krat ta več po.................20c.
Vaaka nadaljna vrata po 4o.
V NAJEM SE ODDA, HIIA, jtTANO-VANJE; TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ H ISA, TRGOVINA, PARMA, KONJf IN DRUGO. T6CE SE OSEflE, ZGUBLJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, do 25 beaed ali e vrat.
(L krat po,.......................50c.
3 fkrat po......................,42c.
I krat du več po................35c,
vaaka nadaljna vrata po 7c.
IdčEJO SE TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO (BTI.
do 25 baaad ali 6 vrat.
1 krat po........................60c,
3 krat in V6Č pO, i < .............IIjBO
Vaaka nadaljna vrata po 10c.
ZAHVALE IN MRTVAŠKA NAZNANILA.
Vsaka vrata po..........................6c.
Za vačkrat ae lata cena pomnoll,
DRUŠTVENA NAZNANILA.
Ikrat po ...................4c vrata
Za vefikrat po..............3c vrata
4 do G beaed Be računa ona vrata.
Pozor, Barberton, O,
Naznanjamo cjenjenim naročnikom v Barberton, O. da je naiš tamojšni zastopnik
MR. JOHINi BALANT, 436 — 1st St.
ki je popolnoma opravičen pobirati naročnino, oglase in tiskovine za naš list. On je pošten in se viselej l^hko z zaupanjem obrnete na njega.
Uprava "Clev. Amerike".
■ I----;---
Dve čedni »hiši
ste naprodaj V Eiuclid, O. in se prodajo po jako nizki ceni. V slovenski naselbini, samo dve minuti od mestne meje, ena hiša 5 sob, na vogalu, druiga hiša 4 sobe, tudi na vogalu. Samo $200 takoj, drugo na lahka odplačila. Vi podvojite vrednost tega posestva v dvefh letih če taJkoj kupite. Jako pripravno Vprašajte pri Louis Rechar, Euclid, Ohio.	(58)
POZOR, LORAIN, O.
Vsem Slovencem v Lorainu naznanjamo, da je
MR. LOUIS BALANT, 1633 E. 31st St.
naš polnomočni zastopnik za Lorain, O, pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. [Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika.
Uprava "Clev. Amerike."
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiii
POZOR f
Prodajamo slddieče fine pijače: Slivovka, tropiinjevec, brinje-vec, $2.50 in $3.00 galona.
A. COHN, 5819 St. Clair ave.
Mi pošiljamo žganje na vse kraje Zjed. držav. Pošljite danes naročilo. '(Wed-Fri.) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
pozorr
INlaznanjam cenjenemu občinstvu, da se sprejemajo naročila, kar se tiče barvanja in Zapiranja na starem prostoru, t. j. na ion E. 64th St. ne pa na 6528 St. Clair ave. dokler se stvar ne ureJdi. (Wed-June 30) FRANK MIHELIC, ion E. 64th St
NAZNANILO.
, Cenjenemu občinstvu in slavnim društvcan! Kot že omenjeno, da priredi dT. Glas Cleve-, landskih Delavcev št. 9. SDZ vesdlico spojeno z banketom, na nedeljo, 28. maja, t. 1. v Schwalbovi -dvorani na 6131 St. Clair awe. ob priliki razvitja in blagoslovljenja nove društvene zastave. Uljudno naznanjamo,- da se dobijo vstopnice za banfket pri sledečih rojakih in trgovcih : John Gornik, Francis iLausohe, Anton Grdina, Lawrence Petkovšek, Mike Ja-. lovec, Andy Kranjc, John Skuif-ca, Jos. Modic, Frank Mako-v&c, Henry Zalokar, Josip žele, John Cimperman, m pri vseh društvenih bratih.
-May 26)	Odbor.
Proda se bara, ogledalo in Re-
ster za pool room jako pripravno, aH za prodajalno slaščic. Poceni. 989 Addison Rd. (62)
Dva poitena fanta se spre! j meta na hrano in stanovanje. 1082 E. 64th St,	(62)
Takoj dobijo delo možje za navadna dela. Dobra plača, Laice Erie Iron Co. 915 E. 63rd
St. sevrno od St Clair ave. (67)
Išče se ženska za splošna hišna dela. 1114 E. 63rd St. (60)
Za vaso varnost!
Banka hrani vai denar, ki ste ga nahranili. Samo pametno kupovanje vam more prihraniti denar, ki ga potrošite. Nič bolj* ie varnosti ne morete dobiti za svoj denar, kakor vam jo nudimo mi, ko vam prodajamo obleke samo po dveh cenah
$10 in $15
Fina zaloga slamnikov
po $1 do $6
Pridite in poglejte. Vse je novo pri'
KLEIN'S
VAŠA STAROZNANA TRGOVINA Z OBLEKAMI, KLOBUKI IN POTREBŠČINAMI.
0031 ST.CLAIB AVE.
L H. Wain Land Co.
Loti na St. Clair Ave.
■
$500 in več. Grozdje na vsakem lotu. Drugo sadje tudi. Loti 5tx200. Samo nekaj plačate takoj, ostanek na lahke obroke. Nekftj lotov s * hiiami.
LOUIS RECHAR,
Euclid, Ohio.	' Wood 721 R
~	— 7~	7
Pravi starokrajski brinjevec
> Cena 6 steklenic . V, . $6.50
Cena 12 steklenic. . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
Imamo nsjfinejii tropinjevec in
diožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rodeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Deiavare vino 80 in 85c gal.
Vinski posoda ob 5 do I0««1. vdja $1.00, »25 gsi. posoda $2.00. Pri večjih naročilih )« aod brezplačen. Te ceno so samo za na debelo. Naročilu saj ae priloži denar in natapeni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva slovanska dražba aa prodsjo finih p^ja£.
61024)4 St. Clair Are. - - Cimbal, 0.
FARE $3.22 ^DAILY BETWEEN jflH 1 ^ftwjCLEVELANDfi
fflr femmt?13*™0
Gnat SUp •SEEANDBEE"" "^JjftjfPLjW 5 ^lys^ssJ »ost wsUy rtusi ir — mj fahad mtmtt tfcs wmU. W»w»"a «m—m Is g
5 ^OTY OrESS^^— S	a**—-"CITY OF BUfFALO" U
V	bkxween
s CLEVELAND-Daily, May 1st to Nov. 15th-BUFFALO S
S tesar-.* -»HLJS?^' - * • H
F	S
K ^^^^XtK^aHTirT ^ _■ ■■_, B
5a
WjrHZ C^VELAMPaaUPrALOTRANSlT CO^. CI.T^Ua^OU^jfc
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
^ NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE.
■-----------II »I ■ s*-------------------
asaaataa
——----;
KRALJ MATJAŽ.
" (ZGODOVINSKA POVEST IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV)
—Pomisli Laban, kako naj mi kdo vrjame, da je to resnica, kar si povedal, če nimam nobenih dokazov. Cigani so že pred mnogimi meseci izginili od tod in ni bilo ves ta čas nobenega videti.
•--Kdo pravi, da jih ni bilo videti ? Jaz sem jih videl vsak dan. Se imena vam povem, če hočete.
—Meni se zdi Laban, da si ti sam le nekaj imel opraviti pri ciganih, da jih celo po imenih poznaš. Ko bi mi ti povedal popolno resnico, bi se morda moglo kaj storiti za nedolžne jetnike, na katere zdaj leti suim, da so Celestina umorili. Ali tako brez dokazov ne morem ničesar storiti.
Laban ni nekaj časa ničesar odgovoril, nego se naslonil ob mizo in zamišljeno gledal pred se. Rad bi <bil povedal vse natančno, ali bal se je, da bi sam prišel v nesrečo in zato je molčal.
Erazem je prijateljsko položil svojo roko na Labanovo ramo.
—L,aban, ipovej mi vse, kar veš. Jaz te ne izdam, če si sam udeležen. Prisegam ti to pred Bogom in pri spominu svoje matere. Saj me poznaš, torej veš, da sem mož beseda.
-*-Ali me res ne bodete izdali? Počasi in neikain nezaup-no so prišle te besede La/banu z jezika a ko je videl, da mu je Erazem mesto obljube ponudil svojo roko, mu jo je krepko stisnil in minila'ga je vsaka ne-zaupnost.
—Dobro, je rekel Laban, zdaj vam povem vse, kar vem in kar som sam videl. In povedal je vse natančno, kar se je zgodilo, kako so cigani ujeli Celesitina in kam so ga nesli, kako so ga sodili in usmrtili ter pot<fin nesli pred samostan, kje so;Imeli svoj zaklad In-kako so plačali Simona Kozino. Samo tega ni povedal, da je on sam Simona Kozino ukradel, mu odnesel ves denar in mu pustil v podzemski shrambi samo zlato posodje.
—Tako, zdaj veste vse, je končal Laban svoje pripovedovanje in zdaj storite kar vam je mogoče, da rešite nedolžne kmete. Samo mene nikar ne izdajte.
—Glej, Lalban, je menil E-razem, ali bi ne bilo bolje, ko bi ti šel z menoj in sodniku Strnišu povedal to, kar si povedal meni. Gospod Strniša le gotovo ne izda.
—Ali se vam blede ali kaj, je v'cis togoten zakričal Laban., Ali mislite tako držati svojo besedo. Saj nisem neumen, da bi samega sebe naznanjal gosposki. Ali ,me hočete na veša-la spraviti.	1
—Ne boj se prijatelj, ga Je miril Erazem, jaz te ne izdam. Sodnik Strniša je mož pravice.
—Ah, po kancelijalh je toliko , pravice, kaikor na gnojišču medu. Kar nehajte s tem.
Erazem je še nekaj časa nagovarjal Labana, naj gre ž njim k Strniši, a dosegel je ravni nasprotje tega, ker je nameraval. Laban je postal skrajno , nezaupen in je začel vse pre- , klicevati, kar je bil povedal. (
—Zdaj vidim, da vam ni nič vrjeti, se je togotil Laban. Ja/. sem vas hotej skusiti, če vam je zaupati, a zdaj vidim, da ni. ] Oh, kako sem vesel, da sem vas j nalag.il in da vam nisem povedal resnice. Se za pijačo bi dal, ta- j ko sem vesel, da ne veste res- ■ nice.	I
Obenem pa se ie že Laban , hitro pripravljal za odhod, kaj- l ti bal se je, da ga Erazem mor-dtf celo šiloma zadrži. In kar ] nič ni hotel poslušati Erazma ^ in nič se ni zmenil za Erazmovo 1 zatrjevanje, da ga ne izda.na 1 noben način. Da, še roko ni ho- ] tel Laban dati Erazmu, nego j bežal z vrta kar je mogel in se \
j šele~ oddahnil, ko je prišel v i, goizd-in je videl, da mu nihče t- ne sledi.
i —Preklicano je bilo pametmi no, da mu nisem ničesar pove-a dal o denarju, ki sem ga vzel Kozini, je govoril Laban sam 3 sebi. Ko bi bil še zato vedel, bi k tne gotovo ne bil pustil iz gra-e du in še denar bi mi bil vzel.
Laban je sedel tpod drevo, i odkoder je videl na grad in pre-i gledal vso cesto in začel ugiba-
-	ti, kaj naj zdaj stori Nekaj ča-1 sa je celo mislil, da stori naj-i bolje, če Erazma ustreli, ali ; zdelo, se mu je, da bi si s tem t nakopal samo novo nevarnost,
-	zakaj da ga Erazem izda, da je'
-	takoj vse# razodel sodniku Str-j niši, o tem ni Laban čisto nič(
r dvomil.
►	Sedel je dolgo Časa na svo-1 jem mestu in se ni mogel odlo-"
-	čiti. Vedel je, da bodo zdaj pre-i iskali ves okraj zlasti gozde ln
-	bal se je, da ga dobe in da pride na vešala. In vendar se nI
-	mogel odločiti, da bi šel v svet
-	in se kje drugje udomačil. Ni se mogel ločiti od prijaznega
r okraja, v katerem je doslej pre* i živel vse svoje dni in ki ga še 1 nikdar ni zapustil, in ni se. mo-: gel ločiti od vdove Jere, ki je i samevala v koči na Lesnem br-du, odkar ji je bil sin se pone-
-	srečil in ki je-bila z Labanom
-	tako prijazna, kot še nikdar i nobena ženska.
: —-Ne ^rem in ne grem, je
■	rekej sam sebi, zgrabil svojo
►	puško in odrinil proti Lesnem
■	brdu s trdnim namenom, da ostane pri Jerf vzlic preteči ne-
, varnosti.
i ' Kmalu po Labanovem Odho-• du je z grajskega dvorišča pri-: drdral vožiček. Sodnik Strniša i in Erazem sta se odpeljala na , 'Vrhniko in v Bistro.
V samostanu v Bistri so stra-! zarji in hlapci stikali glave in
►	se plašno ozirali proti glavne-
►	mu poslopju, iz čigar podzem-i skih prostorov se je slišalo gro-i zno, pretre&uijoče kričanje.
t V širni dvorani, v kateri je
■	nekoč prijor Celestin z bičem v roki Hiote'1 ciganko Ester pri-
; siliti, da bi ga ljubila, se je vr-
■	šilo novo zasliševanje obdol-i zenih kmetov in fprič in kdor ni s ničesar priznal in ni »potrdil
■	stavljenih vprašanj, tega so podvrgli torturi. Jok in krik tr-
■	pinčenih ljudi je -l?il tolik, da se
►	je čul celo na samostansko dvo-i rišče in da so trpeli celo tako
■	trdosrčni ljudje, kakor so bili s samostanski uslužbenci.
—Na mučilnici iprizna vsak kar se hoče, je menil eden stražarjev. Z mučenjem se lahko ' spravi najnedolžnejšega člove-
■	ka na vešala.
—To pa že ni res, je ugovar-' jal drugi stražar, če je kdo nedolžen, mu pomaga Bog, da brez bolečin prestane tudi najhujše mučenje.
—To ni res. Tisoč in tisočkrat se je zgodilo, da so bili nedolžni ljudje trpinčeni in uifter-jeni in Bog jim ni pomagal.
—Bog je vendar vsegaveden iu pravičen, nad vse usmiljen in dobrotljiv.	j
i—Vse to je, ali vrlfc temu je pustil, da so*nedolžni ljudje morali trpeti neznanske muke, da so prignali dejanja, katerih niso storili in da so morali iti i v strašno smrt.
—Kaj praviš? Ti si bogo-kletnik! čuvaj se, da ne prideš 1 še na grmado.
Stari stražar, ki ni hotel vrjeti, da nedolžno trpinčeni Ijndr 1 ie ne trpe na mučilnici nikakih 1 bolečin, je umolknil. Ni se več 1 upal. zastopati svojega mnenja. ' kajti bal se je novega samostan- 1 skega poglavarja, ki je glede krutosti še prekašal svojega prednika, uklonil je glavo in ti- \ ho-sedel na klop poleg glavnih 1 vrat. Morda bi se ne bil tako \ l)itro vdal, ko bi bil v<?del. daj ; je tudi med menihi mnogo ta-jl
kih, ki so njegovega mnenja ] «
v in ki so kom^j premagovali e svojo jezo radi počenjanja ljubljanskega sodnika in ^ri-
-	j or j a Hugona,
Na samostansko dvorišče se 1 je pripeljal vožiček, s katerega i je skočil polhovgraški sodnik i Strniša. Erazem je bil ostal na
-	Vrhniki pri gospej Regini in nameraval tam počakati, da se
, vrne njegov bodoči tast.
Stražarji so spremili sodnika
-	Strnišo v samostan, a niji že
-	med potom povedali da bo mo^
-	ral ljubljanskega sodnika in i prijorja nekaj časa čakati, ker i zaslišujeta jetnike. Obupno kri-, čanje iz podzemskih ječ je uda-; j rilo tudi na Strniševo uho in -jspoznal je takoj, kako se za-: (slišujejo jetniki.
—'Prosim, prečastiti .gospod-
-	je, pokličite hitro le hifro pri-jorja in ceshrs'kega svetnika,
-	je Strniša ogovoril menihe, ka-i tere je dobil v refektoriju.
—-Zdaj ni mogoče, je rekel i eden izmed menihov, zdaj se t zaslišujejo hudodelci, ki so u-i morili prijorja Celestina. , l —Ali ti "hudodelci so nedolžni, popolnoma nedolžni, je vz-; kliknil sodnik Strniša. Prav za-
■	radi tega sem prišel sem.
r —IXIikar tako ne govorite go-
■	spod sodnik! Kaj bodo nedolž-
-	ni, ko so nekateri že priznali i svojo krivdo in natančno pove-
•	dali, kako so prijorja Celestina vjeli, ga ubili in obesili.
i Strniša je bil tako razburjen, i da svojih besed ni natančno i preudaril.
i —Ce je kdo kaj priznal, je . to storil na mučilnici, vsled strašnih bolečin. A nedolžni so . vsi in kri teh nedolžno trpinče-. nih in umorjenih ljudi kriči do i neba in zahteva maščevanja, i V imenu »pravice in poštenja zahtevam, da pokličete sodnika . ^ prijorja.
i Strniševa ne\'olja in eneržija
-	je napravila na menihe vsaj to-. liko vtisa, da se je vendar eden
-	odločil in šel poklicat sodnika in prijorja, ki sta tudi kmalu
' na to stopila v refektorij. Kaj i je Strnišo pripeljalo v samo-
•	stan, sta že vedela, ker jima je
-	bil to povedal menih, ki ju Je . bil prišel klicat. Prijor se je dr-
i žal skrajno ne zaupno in je j a- : ko (hladilo pozdravil Strnišo, j ) saj je vedel, da je evangelik, da j . je vzel po<l svojo streho ube- j : glega meniha Erazma in mu j hoče dati svojo hčer za ženo, i > da je prijatelj Antona Magaj- i i ne, največjega sovražnika s*- j mostana v Bistri. A tudi ljub- j Ijanski sodnik ni imel pravega j zaupanja do Strniše, in to iz j ( istih nagibov, kakor prijor Hu- i gon.
Strniša, je na prvi hip spo- i znal, 'da bo imel težko stališče j in da se bo treba mnogo trudi- j ti, predno prepriča ta dva mo- j ža. Po kratkem pozdravu so se i .vsi trije vsedli za mizo in sod- j nitk Strniša je začel pripovedo- j vati, kar je bil Erazem izvedel i od dolgega Labana.
Ljubljanski sodnik in prijor j Hugon sta pazno poslušala : starega-Strnišo, ki je jasno in z : globokim prepričanjem pojas- [ njeval ter dokazoval, da so ci- j gani 'Usmrtili prijorja Celestina [ in da tega kmetje niso mogli j storiti. Razen samostanskih : stražarjev je edinole zaveznik jj in voliun ciganov, Simon Ko- : zina, vedel,- da je bil prijor Ce- : lestin — oblečen kot vojščak : — šel na Vrhniko in edinole « Kozina je mogel iti ciganom na s roke,' da so Celestina spravili : na stran in ga umorili. Toda s ljubljanski sodnik in prijor sta • le zmajevala z 'glavama in vide- : lo se jima je na obrazih, da ne : vrjameta staremu Strniši.
—Kje naj bi se bili pa vzeli : ti vaši cigani, je vprašal prijor : ko je končal Strniša. Celo leto s ni bilo videti nobenega cigana : zdaj pa naj bi bili kar naen- : | krat zrasli iz tal, in usmrtili : prijorja Celestina, To je skoro :
m a nevrietno uia ucvijcuiu.
«—Vse je mogoče in vse je vrjetno, je pripomnil ljubljanski sodnik, gre se le zato, kako se kaka obdolžitev podpre.
In obrnivši se k Strniši je dostavil: .
—-Kot pravnik veste sami, da ste doslej navedli same trditve, dokaze pa ste nam ostali
ri na sled, kako ste Izvedeli, da so cigani umorili prijorja Celestina.
—Tega ne morem povedati, je odgovoril Strniša. Slučaj je nanesel, da sem stvar izvedel, a dolžan sem molčati, kdo mi jo je razkril.	r ,
(Dalje prihodnjič.)
je prostore na 6222 St Clair ave. kjer bodem popravljal moške in ženske čevlje v vaio
zadovljnost. Točno in garantirano delo po nizkrh cenah. Se priporočam	(61)
L. ŠTEFANČIČ, 6222 St Clair ave.
Beseda znanstvenika
Armajnd Gau)tder, «£lan Francoskega InštiJtuta in avtor slavne knjige glede hranitve, je biral posebno razpravo predi akademijo medicine, ko je opisoval zdtai-vilno in redilno vredlnost vina, in je med drugim dejal: Vino je koristno starcem, katerih moč zginja, okrevajočim, gozdarjem, raziskovakem, ljudem, ki živijo v mrzlem, vojakom v zimski kampanji — skratka vsem, ki delajo v neugodnih okoliščinah, ki moraijo žrtvovati velik dlel energije, dadbbijo svojo redno moč v kratkem Času, kajti energija vina daje skoro vselej hipno pomoč.
TR1NERJEV0 AMERIŠKO GRENKO VINO
ima vse redilne snovi naravnega rudečega vina v sebi, vse zdravilne lastnosti, in je še ipoboljšano z esencami zdravilnih zelišč, ki so prave zdravilne vrednosti. To sijajno zdravilo
, »
S-—-MiTriT 'iT« li ■■■ 'T Iim* •• . *m	A
SČISTI PREBAVLJALINE ORGANE,/ ODPRAVI ZAiPRTJA, PREPREČI BOLEST, GLAVOBOL, ,1 .	POVZROČI BOLJŠO PREBAVO,
(POVRNE APETIT, UTRDI SISTEM, ZAVRNE SPLOŠNO SLABOST, VAM POMAGA DO ENERGIJE, PRIGANJA K DELAVNOSTI,
POVEČA DELAVNOST. >_
Torej, če želite biti zdlravi in srečni, vprašajte vedno za
TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO. To leKarnah.	Cena $1.00
JOSEPH TRINER,
IzdtloUaUc
1333-39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
/Pri obodih, izpahlinah, mišičnih bolestih, poskusite Trimerjev liniment. Vas bo zadovoljil. Cena 25 in 50^, po pošti 35 in 60^.
JVoi)i model stroj ep is
**Ok tv Ji *
Oliver; jyk
KUPITE GA SEDAJ! ^BSl
Da triumf strojepisa je iu.
Pravkar je i&šel — prišel je leta prej, predno so eksperti to pričakovali. Izdelovalci so se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver je zopet zmagal kot je zmagal tedaj, ko 'je prišel prvi Oliver strojepis na <trg. Nobenega strojepisa ni na svetu kot Oliver št. 9. Pritisk igum/bov na stroj je tako lahak, da mačka s tačicami laihko pregiba gumbe.
POZOR!	SVARILO.
p Vb© novoeU, ki Jih dobite pri Oliver Btro-	Ta briltjaatnl novi Oliver Btrojepls ee
jeplsu so 'kontrolirani od Oldverja. Celo naAl	prodaja po starih cenah. Ne velja nič več kot
prejtail modeli, kakor so Mil slavni v istih te-	drugI modeli, ki «0 danes že starinski
nih, niso Imeli dvojnega pritiska za »premem-	tin d očim so nove Iznajdbe pri tem stroje-
bo črk.	pisu dragocene, pp. smo olajšali konstrukcijo,
Vaa ikontrola 84 črk ln znakov Je v malem	kljub temu, da Brno • tem sami zvišali sebd
prstu desne ln leve roke. In vse te črke ln	stroške.
snake pl*et>e z 24 gumbi, najmanj kar Jih Je	Sklenite takoj, da dobite ta strojepis, pred-
sploh na kakem strojepisu.	no potrošite kak dolar za drug stroj. Oe Ima-
Pisoi vseh strojev lahko nemudoma plAe-	te kak drug strojepis, bodete gotovo radovedni,
jo tudi na OlVver ln sicer hitro in lahko.	kako se dela s tem strojepisom.
17 CENTOV NA DAN.
Pomnite, da popolnoma novi št. 9. Oliver strojepis je največje vrednosti v strojepisu. Ima vse naše'posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, d vojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko v dveh Ibarvah in vse druge iznajdbe.	•	,
Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsakomur za 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dotai ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kakor želite.
DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA
in bodite eden izmed prvih, ki se iseznanijo s tem krasnim strojem. (Prepričajte se, zakaj skoro vsakdo najraje ima Oliver. Pošljite nam dopisnico. Nič se vam ni trelba zavezati. Nam je v največje veselje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi.
THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prospect Atc., Clevdand, Ohio
Vi lahko dobite Oliver v najem za 3 mesece za $4 00.
•	■	.i-V
Dr. A A
'■ •il
Kalbfleisch,
i 6426 St Clair Ave.
> < >
; Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba. Oaio-pisi na razpolago.
Ženske I strežnice. Edini zobozdravnik ki urad v mestu, kjer ie govori slovensko in hrvatsko.
Uradne urei	V
I Od 0<80 do IliSO dop. { Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 tvečer
* Telefon ur^da:
; East 408 J.
!	Telefon stanovanja:
!	Eddy 1856 M.
»
Wccctcoccctccccccccocc«*
8-How Union
SCRAP TOBACCO
Ja delan iz najboljšega duha-naza cigare. Samo najboljši tobak ae potrebuje. Najboljši tobak sa žvečenje. V vsakem paketu je kupon.
Union ^^MMI Made
HHf
FINO VINO y. M
vedno dobite pp Josipi Koželu. Belo niagara in j concord vino. Posdbno | ženskam je moje vino zna- \| no. Po stari navadi Josip | Kozely, 4734 Hamilton ave |
A. M. KOLAR, I
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AYE., j
Se priporoča Slovencem v V■ obilenobisL Točnapostre- II žba. Vedno svele pijače.
National Drug Stomal Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba( v najJboljši lekarni.	(45)
9
■
6101 St. Clair Avenue
Tu se dobi dobra in pristna pijača
POSTREŽBA TOČNA - IN SOLIDNA.