Učiželfsici
j.
Stanovsko politično glasilo J. U. C/. — sekcije sza dravsko banovfAti ^ y*ablfani
-1	ni*il/l f~Mft W	C DP^fl^	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska alica 6:1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
_i J^M. Cd CLllU	f/oI^CJIlI« = 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. U. plačajo liti t članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rac. 11.1 S3. Telefon 4S-86
Naše gmotno stanje
Zopet in zopet se moramo vračati na to žalostno poglavje državnega uslužbenstva. Z obupom gledamo bodočnosti v obraz, kajti že dosedanje breme draginje je postalo pretežko za naša ramena.
Posledice tega stanja postajajo iz dneva v dan obupne j še, gmotno in moralno koraka državno uslužbenstvo proti neogibnemu raz-sulu.
Učiteljska organizacija je začela že pred dvema letoma živahno akcijo za zvišanje prejemkov na eksistenčni minimum. Na njeno pobudo je sklicala Jugoslovanska ženska zveza že 16. septembra 1938. veliko zborovanje, na katerem se je pokazalo že tedaj obupno gmotno stanje državnega uslužbenstva in ki je izzvenelo v solidarnostnih izjavah tudi drugih stanovskih prosvetnih korporacij v splošno zahtevo po zvišanju prejemkov v svrho izenačenja plač z naraščajočo draginjo.
Omenjalo se je zlasti nevzdržno stanje družin, ki so se jim znižali prejemki od 25 do 50%, medtem ko so se cene življenjskim potrebščinam še zvišale. Podrobna statistika lanske pomladi o padanju rojstev je pokazala strahotno sliko, da odpade na poedine uradniške družine letno le 0,06% otroka.
Od tedaj do danes se pa stanje ni izboljšalo, marveč v gigantskih izmerah poslabšalo.
Prav te dni prinaša časopisje sledečo statistiko o plačah jugoslovanskih državnih uslužbencev.
Po tej statistiki je v naši državi nameščenih 154.395 uslužbencev. Od teh prejema 1921 uslužbencev mesečno od 4940 do 7500 din; 39.053 uslužbencev 1550 do 2500 din; 104.084 nameščencev pa 705 do 1300 din.
V odstotkih prejema torej 1,24% 164 do 250 din na dan, 6,04 % po 96 do 134 din dnevno, 25,29% po 52 do 83 din, 67,42% pa po 23,5 do 43 din na dan.
Oženjeni prejemajo poleg tega še po 4 din na dan za vsakega nepreskrbljenega otroka. Z odbitki so1 pa vse te plače še za 7 do 8% nižje.
Že lanske jeseni se je na vseh odločujočih mestih javno priznavalo, da je postalo materialno stanje državnega nameščenstva nevzdržno, ter se je v tej zvezi napovedovalo skorajšnje izboljšanje. Soglasna sodba vseh uvidevnih krogov v državi je, da izhaja iz takega stanja največja škoda ne le za prizadete družine same, marveč in celo še za funkcije same, ki naj jim uslužbenci posvetijo zlasti v sedanjih časih vse svoje sile in vso rodoljubno požrtvovalnost.
Pomoči ni pa od nikoder, sila pa vedno večja.
Draginja rase v nedogled ter znižuje dnevno kupno moč uradniških plač, ki že pred to draginjsko povodnijo itak niso dosegale eksistenčnega minima vsaj za 67% vsega uradništva.
Namesto poviškov pada neizprosno na uradniške družine nevzdržno nižanje prejemkov v obliki naraščajoče draginje.
Po .»Narodnem blagostanju« navajamo sledečo žalostno tabelo višanja življenjskih potrebščin od septembra lanskega leta do letošnjega marca. Če bi vzeli za avgust lanskega leta cene za hrano, obleko in obutev v višini 0, so se dvigale cene v naslednjih mescih v sledeči izmeri:
hrana obleka in obutev
V septembru 1939.:	0,90%! 1,40%
v oktobru	4,75%	7,15%
v novembru	16,82%	21,80%
v decembru	17,01%	22,16%
v januarju 1940.	21,48 %	25,88%
v februarju	30,04 %	37,09%
v marcu	30,89%	42,46%
Skupna podražitev za hrano, obleko in obutev je znašala torej do konca marca 36,67%.
Do danes je pa ta odstotek gotovo še posebno narasel in gotovo ne pretiravamo, če ga označimo s horendno višino 50%.
Če računamo, da izdaja zlasti vse slabše plačano uslužbenstvo za stanovanje približno četrtino svojih prejemkov, so se mu plače potemtakem znižale od lanskega do letošnjega avgusta v resnici za 37,50%.
Namesto prepotrebnega poviška že v lanskem letu, je uradništvo. doseglo v teku zadnjega leta zaradi draginje 37,5% znižanje svojih prejemkov. Za to številko se pa reži pomanjkanje in obup stotisočih uradniških družin.
KOMUNIKE
UPRAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA SEKCIJE
Upravni in nadzorni odbor sekcije JUU v Ljubljani sta na svoji seji dne 13. julija 1940. vsestransko premotrila vsa vprašanja, zadevajočo učiteljsko organizacijo in učiteljski stan, in ugotavljata sledeče najnujnejše potrebe in zahteve.
Izredne razmere so letos začasno preprečile sklicanje redne banovinske skupščine, ki naj bi pregledala in ocenila delo vodstva organizacije in sprejela potrebne ukrepe za delo v nastopajočem letu. Zato sta upravni in nadzorni odbor, poslužujoč se pooblastila posveta predsednikov sreskih učiteljskih društev z dne 26. maja t. 1., izvršila potrebne sklepe, da se bo delo organizacije nemoteno nadaljevalo. O teh sklepih bodo sreska učiteljska društva podrobno obveščena. Vse te sklepe in ukrepe smatrata upravni in nadzorni odbor za začasne. Soglasno ugotavljata potrebo, da je treba takoj, ko 'bodo razmere to dopuščale, sklicati redno banovinsko skupščino.
Upravni in nadzorni odbor ugotavljata, da mora biti ureditev razmerja med JUU in SHUD najnujnejša naloga organizacijske politike. Dokončno ureditev vidita le v ustanovitvi Zveze učiteljskih organizacij kraljevine Jugoslavije. Smatrata, da je JUU kot večja in starejša organizacija dolžna prevzeti iniciativno delo v svoje roke. Opozarjata na stališče Jugoslovanskega profesorskega društva, ki je v enakem položaju znalo pravilno oce-njati stanovske in državne interese.
Popolna solidarnost vseh nameščenskih organizacij je najnujnejši predpogoj za dosego uspeha pri delu za rešitev vprašanj, ki so skupna vsem državnim in samoupravnim uslužbencem. Upravni in nadzorni odbor zato obžalujeta, da se je v Beogradu potrebna enotnost porušila in so se organizacije v centralnem akcijskem odboru razdvojile. Istočasno ugotavljata, da je vladala v banovin-
skem akcijskem odboru v Ljubljani ves čas popolna skladnost in harmonija, in naročata vodstvu sekcije, da stori vse, da ostane ohranjena harmonija tudi v bodoče kljub nesoglasju v centrali.
V današnjih težkih časih se zlasti čutimo dolžni posvečati ljudski šoli i,n njenim nalogam vso svojo skrb. To pa nam nalaga tudi dolžnost, da še enkrat opozorimo na težko stanje, v katerem se nahaja ljudsko šolstvo na Slovenskem zaradi pomanjkanja učiteljstva. Smatramo, da mora biti izpopolnitev učiteljskega staleža prva in najnujnejša naloga prosvetne uprave, in prosimo, da se upoštevajo konkretni predlogi, ki jih je s tem v zvezi dostavila učiteljska organizacija na odločujoča mesta.
Spričo ogromne porasti cen prav vsem življenjskim potrebščinam, ki se kljub izdanim zakonitim predpisom še vedno dvigajo, smo pahnjeni vsi javni uslužbenci v naravnost obupen položaj. Ureditev naših gmotnih razmer je danes neodložljivo socialno vprašanje, k čigar rešitvi je treba nujno pristopiti. Z gotovostjo zato pričakujemo, da se bo zgodilo to že s sprejetjem novih proračunskih dva-najsitin, v katerih je treba predvideti dovolj-na sredstva za povišanje naših prejemkov. Ob izvedbi povišanja naj se upoštevajo naši konkretni predlogi v dosedanjih spomenicah in resolucijah in naj se odpravijo vse razlike med prejemki poročenih in neporočenih učiteljic. Istočasno z zboljšanjem naših plač naj se izdajo učinkoviti ukrepi za preprečevanje nadaljnega dviganja cen.
Ustavitev napredovanj in praksa pri njih izvajanju sta povzročila učiteljstvu v preteklih letih veliko škodo in ga navdajala z zagrenjenim odporom. Zlasti v današnjih časih draginje je treba zasigurati v državnem proračunu zadostna sredstva za tekoče reševanje
Za zboljšanje
našega gmotnega položaja
Centralni odbor državnih uslužbencev
pri ministru financ dr. Šuteju
Zastopniki Centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev v Beogradu, v katerem sodelujejo: Združenje sodnikov kraljevine Jugoslavije, Združenje univerzitetnih profesorjev, Jugoslovansko profesorsko združenje, Jugoslovansko učiteljsko združenje, Združenje učiteljev meščanskih šol, Združenje učiteljev šol za defektno deco, Združenje igralcev kraljevine Jugoslavije, Združenje kmetijskih strokovnjakov, Združenje veterinarjev, Združenje nacionalnih železničarjev kraljevine Jugoslavije, Združenje kurjačev državnih železnic, Združenje uradnikov finančne kontrole, Združenje carinskih uslužbencev, Združenje zvaničnikov finančne kontrole, Jugoslovenska ženska zveza, Združenje dezinfektorjev kraljevine Jugoslavije, Združenje služiteljev — izročili so 17. julija 1940. predstavko Centralnega odbora organizacij državnih nameščencev predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade in ministru financ. Predstavka je predložena tudi ostalim članom kraljevske vlade.
V tej predstavki sta obrazložena položaj in stanje, v katerem se nahajajo državni uslužbenci. Poleg ostalega se zahteva: da se ima v vidu družina in da se poročenim državnim uslužbenkam vrne polna doklada; da se v prvi vrsti pomaga najslabše plačanim državnim
Zahteve Centralnega odbora državnih uslužbencev
Centralni odbor organizacij državnih uslužbencev — Beograd.
Beograd, 11. julija 1940.
Štev. 201./40.
Gospodu predsedniku kraljevske vlade
Beograd.
Centralni odbor organizacij državnih uslužbencev v Beogradu, ki ga tvorijo zastopniki Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije, Združenja univerzitetnih profesorjev, Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, Jugoslovanske ženske zveze, Jugoslovanskega profesorskega društva, Združenja šolskih nadzornikov, Jugoslovanskega učiteljskega združenja, Združenja učiteljev meščanskih šol, Združenja učiteljev šol za defektno deco, Združenja igralcev kraljevine Jugoslavije, Srbskega zdravniškega društva, Združenja kmetijskih strokovnjakov, Združenja jugoslovanskih veterinarjev, Združenja uradnikov finančne kontrole, Združenja carinskih uradnikov in usluž-
bencev, Združenja zvaničnikov finančne kontrole, Združenja desinfektorjev kraljevine Jugoslavije, Splošnega humanega služiteljskega združenja — je na plenarni seji 9. julija t. 1. vzel v pretres problem gmotnega in moralnega stanja državnih uslužbencev in je soglasno ugotovil:
a)	Da so se od začetka vojne naglo dvignile cene življenjskih potrebščin in je nastala nevzdržna draginja. Tako nastalo draginjo državne oblasti niso takoj pobijale, a potem so jo na razne načine legalizirale, ker je priznano, da je skok cen življenjskim potrebščinam naravna posledica vojnih razmer, ker niso bile uvedene stroge in učinkovite mere za kontrolo in pobijanje draginje, ker je tudi sama državna oblast povišala takse in cene nekaterim monopolskim artiklom in na zadnje, ker je vrednost dinarja padla.
b)	Da so se državni uslužbenci kakor tudi široke množice odjemalcev znašli pred težko realnostjo z malimi plačami, ki so že poprej bile nekajkrat znižane.
za napredovanje vloženih prošenj in odrediti vse, da se praksa zapostavljanja pri izvedbi napredovanj več ne povrne.
Odpraviti je treba tudi vse posebne pogoje za dosego V. skupine.
Vsa prosvetna personalna politika naj stremi za enim samim smotrom: da se ustvari med učiteljstvom občutek sigurnosti in zadovoljstva. Za dosego tega je potrebno razpisovati prav vsa mesta, boljša in najboljša prav tako kakor slabša. Brez razpisa naj se ne odda nobeno mesto. Pri oddajanju naj odločajo samo pogoji, ki jih določa zakon. Pri razpisovanju in oddajanju službenih mest naj se izločijo vsi nešolski vplivi. Oddajanje službenih mest naj vrši komisija, v kateri bo imela tudi učiteljska organizacija svojega delegiranega zastopnika. Premestitve po službeni potrebi naj prestanejo popolnoma oziroma naj se izvajajo le v primerih, ko to nujno in neodložljivo terjajo interesi šole.
Kljub intenzivnemu prizadevanju organizacije je še vedno ostalo nerešenih veliko število premestitev iz prejšnjih let, ki jih občutijo prizadeti za krivične. Nujno je potrebno, da se vsi ti primeri reparirajo in da se očetje vrnejo družinam. Ravno tako je treba korigirati vse primere, kjer so bili brez krivde in preiskave razrešeni in degradirani šolski upravitelji. Izvedba gornjih zahtev bi ustvarila med učiteljstvom zadovoljstvo in pomirjenje, kar bo ugodno vplivalo tudi na njegovo delo.
Javni in pavšalni napadi jemljejo učiteljskemu stanu ugled in avtoriteto, ki sta mu pri izvrševanju njegovih odgovornih nalog nujno potrebna. Zlasti so škodljivi ti napadi v času, ki neobhodno narekuje enotno usmerjenje duha celokupnega naroda. Upravni in nadzorni odbor zato apelirata na vsa odločujoča mesta, v prvi vrsti pa na državno upravo in njene organe, da store vse, da v bodoče ti napadi prenehajo.
V Ljubljani dne 13. julija 1940.
Predsednik: Metod Kumelj s. r.
Tajnik: Drago Supančič s. r.
uslužbencem; da stalna komisija z ozirom na skok in padanje cen regulira draginjsko do-klado državnih uslužbencev; da se omogoči svoboda tiska v svrho pobijanja draginje in špekulacije in da se pozove v odbor za reguliranje cen zastopnik državnih uslužbencev iz Centralnega odbora; da se omogoči ustanovitev Zyeze državnih in samoupravnih uslužbencev in da se ugodi ostalim zahtevam, ki so bile izročene 27. febr. 1940. predsedniku kraljevske vlade. V drugi predstavki je zahtevana nujna pomoč, s katero bi se pomagalo takoj državnim uslužbencem in njihovim družinam ter tako preskrbeli, kolikor so prišli v težak položaj zaradi izjemnega stanja in na-raščnja drginje v poslednjem času.
Ob priliki sprejema Centralnega odbora, gg. Todora Dimitrijeviča, predsednika; sodnika Dragiše Vesiča, podpredsednika; in profesorja Dragoljuba Petroviča, tajnika, je gospod minister financ dr. Juraj Šutej v izčrpnem pregledu problema državnih uslužbencev pokazal popolno razumevanje in dobro voljo, da se ta problem reši v korist državnih uslužbencev in da se posebno' preskrbi družina in poveča doklada za otroke ter da je v prvi vrsti treba pomagati državnim uslužbencem, ki imajo najmanjše plače.
c)	Da se državni uslužbenci nahajajo v tako težkem gmotnem položaju, da ta lahko omaje tudi ona osnovna razpoloženja, iz katerih izvira moralna moč naše narodne in državne skupnosti. Še posebno težak je položaj nižjih uslužbencev, poročenih in z otroki, kakor tudi poročene žene uradnice, ker so zadnje uredbe o znižanju draginjskih doklad bile sploh nepravične in nasproti temu osebju nesocialne, da celo asocialne.
č) Obstoja resna nevarnost, da se ta upravičena nerazpoloženja — potencirana s tem, da od početka vojne ni bilo prav nič ukrenjeno, da bi se o tem problemu resno razmotrivalo in pravično rešil položaj državnih uslužbencev — čeprav je bila kralj, vlada izčrpno seznanjena s stanjem stvari potom mnogih predstavk in tudi v času sprejema pri gg. predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade, — izlijejo v javnem življenju in povzročijo nedogledno škodo splošnemu razpoloženju ali pa bodo izkoriščena tako, kakor ne želijo niti odgovorne uprave organizacij državnih uslužbencev niti kraljevska vlada, in da se to vprašanje pretvori v veliko moralno vprašanje z vsemi nevarnostmi za splošni interes države.
d)	Da so organizacije državnih uslužbencev, ki vodijo akcijo za zboljšanje gmotnega in moralnega položaja državnih uslužbencev, računale z najvišjimi interesi države in naroda, in s polnim razumevanjem resnosti zunanje in notranje situacije niso ukrenile ničesar, kar bi bilo na škodo za splošni interes, — prepričane, da se bosta prav z ozirom na ta splošni interes našli tudi dobra volja in razumevanje pri odgovornih faktorjih in da se ukrene vse, kar je mogoče, da se duhovno razpoloženje tudi na ta način uredi.
e)	Da kraljevska vlada tudi poleg uvidevnosti in priznanja, da se državni uslužbenci nahajajo v izjemno težkem gmotnem položaju, in izrecno danih obljub, da se bo ta položaj nujno popravil, ni izpolnila svojega dolga nasproti državnim uslužbencem in je s tem ustvarjena možnost, da se to vprašanje pretvori v resno krizo, v kateri bi mogla dobiti revolta premoč nad razumom.
Vsebina :
Naše gmotno stanje.
Komunike.
Za zboljšanje našega gmotnega položaja.
Vzroki razkola v Centralnem akcijskem odboru.
Učitelj in kultura.
Seja upravnega in nadzornega odbora sekcije.
Narodopisni tečaj za učiteljstvo. >
Za pomočnika ministra prosvete je postavljen g. Bogdan Bogdanovič.
Triumf »Trboveljskega slavčka« v Celju.
Splošne vesti. — Učiteljski pravnik. — Učiteljska tiskarna. — Iz listov.
Zaradi tega je centralni odbor organizacij državnih uslužbencev sklenil:
1.	Da se kraljevsko vlado najresneje opozori na obupno stanje državnih uslužbencev in njihovih družin
Ako se ta težka gmotna situacija državnih uslužbencev ne reši, posebno ako se jim v tako težkem položaju ne da večja nujna pomoč za odplačilo dolgov in nabavo najnujnejših življenjskih potrebščin, bo nastalo retsno vprašanje, kako ogromne in nedogledne posledice bi mogle iz tega izvirati.
2.	Da računa z družino kot osnovno celico naroda ter da se znatno poveča doklada za ženo in otroke in da poročena državna uslužbenka mora dobiti polno draginjsko do-klado.
3.	Da se v prvi vrsti pomaga najslabše nagrajenim državnim uslužbencem, ki so jim z zadnjimi uredbami o znižanju doklad ostale plače tako majhne, da niti ne morejo pre-htraniti sebe in svoje družine.
4.	Da se osnuje državna ■ komisija, v kateri bi bil zastopan tudi Centralni odbor organizacij državnih uslužbencev, ki bi imela nalogo paziti na kretanje cen in po tem predlagati reguliranje draginjskih doklad državnim uslužbencem in upokojencem.
5.	Da se uvedejo najučinkovitejše mere za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. Da se za pobijanje teh pojavov omogoči polna svoboda tiska in v odbor za pobijanje draginje vzamejo tudi zastopniki Centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev.
6.	Da se državnim uslužbencem zagotovi svoboda združevanja in zborovanj, da se stavijo izven moči zakonski predpisi, ki to zabranjujejo, in omogoči naj se osnovanje Zveze državnih in samoupravnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije, ki bo ščitila interes javne službe in interes državnih uslužbencev.
7.	Naj se ugodi tudi vsem ostalim zahtevam, iznešenim v predstavki, naslovljeni na predsednika kraljevske vlade 27. februarja 1940.
Ko Vam dostavljamo gornje, Vas najlepše prosimo, da se čim prej pristopi k reševanju tega problema.
Prejmite, spoštovani gospod predsednik, izraze našega posebnega spoštovanja.
Predsednik: Todor Dimitrijevič s. r.
Podpredsednika: I. Dragiša Vesič s. r. II. Milivoj Priča s. r.
Blagajnik: Todor Stoiljkovič s. r.
Tajnik: Drag. St. Petrovič s. r1.
Potreba po nujni pomoči državnim uslužbencem
Pomagati je treba družini in slabo situiranim
Centralni odbor organizacij državnih uslužbencev, Beograd.
Štev. 202./40.
Beograd, 11. julija 1940.
Gospodu
predsedniku kraljevske vlade
Beograd.
Predsedstvo Centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev je naslovilo na Vas vlogo štev. 201. od 11. julija 1940. z ugotovitvami, v kako težkem gmotnem položaju se nahajajo državni uslužbenci. V tej vlogi so iznešeni tudi predlogi, kako naj bi se končno rešilo to vprašanje.
Dokler kraljevska vlada končno ne reši vprašanja gmotnega položaja državnih uslužbencev po načrtu, ki so ga predložile organizacije državnih uslužbencev, je zelo nujno potrebno sledeče:
1. Da se takoj vrne prej ukinjena doklada za ženo, ki naj znaša najmanj 200 din mesečno.
2.	Da se doklada za otroke poveča tako, da za enega otroka znaša najmanj 200 din mesečno in da se za vsakega drugega, tretjega itd. otroka ta doklada poviša vsakokrat po 30 din mesečno.
3.	Da se vsem državnim uslužbencem zaradi tega, ker so cene življenjskim potrebščinam naglo poskočile, čim je v Evropi začela vojna, a plače jim niso bile povečane — izplača takoj vsakemu po 500 din in še na vsakega člana družine (ženo in otroke, za katere prejema doklade) po 500 din.
Prejmite, spoštovani gospod predsednik, izraze našega posebnega spoštovanja.
Predsednik: Todor Dimitrijevič s. r.
Podpredsednik: Dragiša Vesič s. r.
Tajnik: Drag. St. Petrovič s. r.
Vzroki razkola
v Centralnem akcijskem odboru
Konec mesca junija nas je vse državne nameščence nad vse mučno presenetila vest, da so se v Centralnem akcijskem odboru sodelujoče organizacije državnih in samoupravnih nameščencev razdvojile. Prve vesti o tem je prinesla »Politika«. Dne 29. junija je bila v njej objavljena izjava že okrnjenega akcijskega odbora, naslednjega dne pa izjava devetih organizacij, ki najavljajo svoj izstop iz akcijskega odbora, ta izstop utemeljujejo in napovedujejo osnovanje novega odbora za delo na izboljšanju nameščenskega gmotnega položaja in na snovanju skupne zvezne organizacije, to je na vprašanjih, ki si jih je stavil akcijski odbor ob svoji ustanovitvi za glavno nalogo. Obširno pa pojasnuje razmere v akcijskem odboru v Beogradu, vzroke nesoglasij in končnega razkola »Narodna prosveta« v svoji 1. in 2. številki z dne 4. julija 1940. Na osnovi njenega poročila in v tem poročilu objavljenih dokumentov na kratko prikazujemo našim članom v informacijo pregleden kronološki potek dogodkov, ki prikazujejo vzroke razkola in stanje, ustvarjeno po njem. To stanje označuje najznačilneje obstoj dveh skupin nameščenskih organizacij z istim programom. Prva skupina je združena pod starim nazivom »Akcijski odbor«, druga, ki se je iz akcijskega odbora izločila, vrši svoje delo kot »Centralni odbor organizacij državnih nameščencev«.
Objasnitev spora in razcepitve zahteva, da obnovimo nekatere že znane dogodke iz dobe pred par mesci. Ker akcijski odbor kljub najboljši volji in petmesečnemu intenzivnemu ter smotrnemu delu ni uspel v svojem prizadevanju, da bi se nameščenski gmotni položaj popravil, je sklical za 27. marec t. 1. vse sodelujoče organizacije na skupno sejo. Nanjo so bili povabljeni tudi predsedniki akcijskih odborov iz banovinskih mest. Seja naj bi predvsem sklepala o novem načinu dela, ki naj bi z večjo sigurnostjo dovedlo do ostvaritve naših skupnih zahtev. V glavnem je zato razpravljala o izpremem'bi taktike, predvsem o ustanovitvi Zveze nameščenskih organizacij in o izdajanju skupnega glasila, ki naj bi kot javna tribuna vseh nameščenskih organizacij podpiralo borbo za izboljšanje našega gmotnega položaja. Vse organizacije so se soglasno izrekle za ustanovitev zveze. Ni pa bilo moči doseči soglasnosti glede na izdajanje lista. Pri tem vprašanju sta se pojavili dve skupini. Prva je zahtevala, naj prične izhajati list takoj, druga je sicer načeloma pristala na list, pa je bila mišljenja, da je treba listu predvsem zasigurati materialno osnovo. To je postavljala v zvezo s predhodno ustanovitvijo skupne nameščenske organizacije. Končno je bilo sklenjeno, da se o izdajanju lista vse organizacije po'konzultiranju svojih upravnih odborov še enkrat izjavijo in to pismeno.
boru pričele za vsak slučaj potrebne priprave, da bi delo ne zastalo, če bi se organizacije naknadno izjavile za list. Predvsem je bil sestavljen uredniški odbor, v katerega so po-edine organizacije, med njimi tudi JUU, no-minirale svoje člane. Poleg tega je bil soglasno sprejet tudi sklep, da se vsi članki, ki naj bi izšli v takem skupnem glasilu, predlagajo ožjemu akcijskemu odboru v pregled. V ožjem akcijskem odboru je ves ta čas ena struja silila k izdanju lista, druga, držeč se sklepa organizacij z dne 27. marca, pa je vztrajala na tem. da se morajo predhodno o tem pismeno izjaviti vise organizacije. To mnenje in stališče je zastopal tudi podpredsednik JUU tov. Todor Dimitrijevič, ki je bil istočasno predsednik širšega in ožjega akcijskega odbora. Skupina z njim na čelu se ni mogla odločiti za izdajanje lista zlasti zavoljo tega, ker je od vseh sodelujočih organizacij poslalo izjavo glede lista le 7 organizacij, ki so se poleg tega vse izjavile, da čas ni ugoden in je treba zato z izdajanjem lista počakati. Kljub temu prva skupina od svoje zahteve ni popustila, druga pa je zahtevala sklicanje plenuma organizacij, ki naj kot kompe-tenten forum dokončno reši to vprašanje. Ne glede na sklep z dne 27. marca in na pismene odgovore 7 organizacij, ki so bili vsi negativni, pa je izšel dne 6. junija list »Reč istine« kot skupno glasilo nameščenskih organizacij. Ta list je izšel brez vednosti in brez pristanka v akciji sodelujočih organizacij in brez vednosti več članov ožjega akcijskega odbora, celo samega njegovega predsednika. Najtežje pa je odjeknilo to, da je načelna nesoglasnost v ožjem akcijskem odboru list »Reč istine« pretvorila v javen spor s tem, da je v svoji prvi številki objavila članek, s katerim neupravičeno napada predsednika akcijskega odbora tov. Todora Dimitri-jeviča in izvršni odbor JUU, ki ju obtožuje oviranja dela. Zlasti zaradi tega je zbudila prva številka tega glasila močno reakcijo. Posledica napada v »Reči istine« so bile nekatere izjave objavljene v »Politiki« in drugih beograjskih dnevnikov, s čimer je zadobil spor tudi širše javno obeležje. Za ureditev tega spora je bila potrebna seja plenuma, ki se je vršila 17. junija v prostorih JUU. Ta seja je spor uredila na ta način, da je po eni strani dala potrebno satisfakcijo predsedniku akcijskega odbora tov. Todoru Dimitrijeviču. Odobrila je njegovo stališče, da zamore prinesti definitivne sklepe glede izdajanja lista le plenum organizacij. Po drugi strani pa je likvidirala tudi sporno vprašanje lista samega na ta način, da je »Reč istine« proklamira-la za skupno glasilo nameščenskih organizacij. Za dosego tega sporazuma je v interesu skupne stvari popustilo več organizacij, med njimi tudi JUU, in to celo proti sklepu glavnega odbora JUU, ki se je izjavil proti izdajanju lista. Po zaslugi tega popuščanja je bil dosežen popoln sporazum. V akcijskem od-
boru sta zavladala zopet harmonija in enotnost, kar je objavil centralni akcijski odbor potom posebnega komunikej a. ki smo ga priobčili dne 27. junija t. 1. v »Učiteljskem tovarišu« tudi našim članom v informacijo. Zal pa je trajala težko dosežena enotnost samo nekaj dni.
Po seji, na kateri je bil med organizacijami dosežen sporazum, so prejela JUU, Profesorsko društvo, Združenje sodnikov in nekatere druge organizacije okrožnico štev. 119 z dne 13. junija 1940., izdano pod firmo »Akcijskega odbora«. Ta okrožnica je bila izdana brez vednosti več članov ožjega akcijskega odbora in njegovega predsednika tov. Todora Dimitrijeviča. Za to okrožnico tudi ni vedel plenum nameščenskih organizacij in o njej na seji 17. junija ni bilo govora. V tej okrožnici, ki je bila pred plenarno sejo odposlana samo nekaterim organizacijam v Beogradu in v provinci, je polno neresničnih trditev in očitkov na predstavnika JUU v ožjem akcijskem odboru tov. Todora Dimitrijeviča. Obtožuje se, da je oviral nadaljnjo akcijo, poleg tega pa obtožuje, da se je proti tej akciji izjavil tudi izvršni odbor JUU. Ta okrožnica je zlasti težko delovala tudi na organizaciji sodnikov in profesorjev, ki sta imeli v ožjem akcijskem odboru svoje predstavnike, pa so šli podpisniki okrožnice pri njenem izdanju preko njih. Ta okrožnica, v kateri so videle številne organizacije že po doseženem sporazumu nov akt nelojalnosti, je povzročila novo krizo. Že 22. junija je profesorsko društvo naslovilo osebno na tov. Todora Dimitrijeviča kot predsednika akcijskega odbora pismo, v katerem izjavlja, da pod dosedanjimi pogoji ne more več sodelovati v skupni akciji. Svojo odločitev utemeljuje z več razlogi. Predvsem navaja, da bi moral biti skupni list izraz složnega nastopa vseh organizacij, namesto tega pa je bila že prva številka izrabljena za osebni napad na predsednika akcijskega odbora in JUU, ki je dejansko bilo iniciator vse akcije. S tem je list pred očmi vse javnosti razbil enotnost organizacij, s čimer so kompromitirani izgledi na uspeh vse nadaljnje skupne akcije. Da bi se mogla doseči nova enotnost nastopa v javnosti in povrniti omajano zaupanje v lojalnost vzajemnega sodelovanja, je stavilo profesorsko društvo zahtevo, da se zasnuje delo akcijskega odbora na taki podlagi, da bo v bodoče vsaka dvoumnost izključena. Ker so pošiljale nekatere organizacije kljub drugačnemu dogovoru na dosedanje seje po več zastopnikov in se je dogajalo celo to, da so prihajale zastopat poedine organizacije osebe, ki zato niso bile pooblaščene, so bile druge organizacije pri glasovanjih majorizirane in terorizirane. Zato je v bodoče potrebno, da pošilja v plenum akcijskega odbora vsaka organizacija samo po enega pismeno pooblaščenega zastopnika. Samo ti pooblaščeni zastopniki imajo pravico udeleževati se sej, na njih govoriti in odločati. Tako na novo preurejeni plenum akcijskega odbora naj izbere nov ožji akcijski odbor. Skupni list se bo izdajal, ako se ožji akcijski odbor soglasno izjavi za to, da je sedanji čas ugoden. Vendar se mora list urejevati po direktivah in pod nadzorstvom samega ožjega akcijskega odbora. Iz lista je treba izločiti vsa osebna razračunavanja. Ta list ne more biti dosedanji list »Reč istine«, ki se je s prvo številko diskvalificiral. Izdajatelji lista »Reč istine«, ki so dovedli do škodljive javne polemike med člani akcijskega odbora, ne morejo 'biti člani preurejenega akcijskega odbora. Samo pod temi pogoji bi profesorsko društvo sodelovalo v nadaljnji skupni akciji, v nasprotnem primeru pa bi samo ali skupno z organizacijami, ki bi si osvojile navedene predloge, nadaljevalo delo v dosedanjem pravcu. Predsednik akcijskega odbora je po prejemu tega pisma povabil podpredsednika akcijskega odbora g. Mihajla Grbiča, predsednika udruženja uradnikov PTT stroke, najmarkantnejšega predstavnika druge skupine v akcijskem odboru, na razgovor. Podpredsednik akcijskega odbora pa je ta razgovor odklonil. Zaradi tega je obvestil tov. Todor Dimitrijevič o stališču profesorskega društva izvršni odbor JUU, katero organizacijo je predstavljal v akcijskem odboru. Da bi se preprečil ponovno grozeči razkol, je smatral izvršni odbor JUU, kot predstavnik organizacije, iz katere je izšla prva pobuda za skupno akcijo, za svojo dolžnost povabiti zastopnike vseh sodelujočih centralnih organizacij na razgovor. Na ta razgovor naj bi v skladu s predlogom profesorskega dru-
Glavna skupščina JUU je odgodena
Izvršni odbor JUU je na svoji seji 13. julija razpravljal o situaciji v udruženju v zvezi s sekcijskimi skupščinami, ki se ponekod niso mogle vršiti. Da bi glede glavne skupščine postopal v smislu sklepa glavnega odbora, je bil sprejet sledeči sklep:
Na osnovi sklepa glavnega odbora JUU bo izvršni odbor čakal, da se najprej vršijo vse sekcijske skupščine, nato pa bo šele določil čas in kraj dvajsete glavne skupščine JUU.
štva na osnovi povabila JUU številka 919 z dne 22. junija 1940. poslala vsaka organizacija samo po enega pismeno pooblaščenega zastopnika. Razgovor se je vršil 27. junija v prostorih JUU. Vodil ga je predstavnik Združenja sodnikov g. Dragiša Vesič. Kljub temu, da so bile organizacije obveščene, naj pošlje vsaka samo po enega pooblaščenega zastopnika, so nekatere organizacije poslale po dva, poedine organizacije pa so prišle zastopat osebe brez vsakega pooblastila. Ker so ti zastopniki vsi vztrajali, da ostanejo na seji in niso upoštevali pogojev vabila in pravega namena sestanka ter opozoril predsedujočega zastopnika Združenja sodnikov, vobče ni prišlo do razgovora. Način, zastopstva po-edinih organizacij na tem sestanku je pokazal, da se posamezni udeleženci ne zavedajo odgovornosti in da hočejo ostati pri stari praksi. Zato je zaključil predsednik sestanek. Še istega dne so izstopile iz dotedanjega akcijskega odbora številne organizacije, ki so osnovale za delo na zvišanju prejemkov svoj poseben odbor. Da bi v tem odboru ne nastale razmere, ki so povzročile razkol centralnega akcijskega odbora, je bil istočasno sprejet pravilnik, vsebujoč potrebne določbe, ki tvorijo formalno pravno osnovo za izvajanje vzajemnega dela. V razliko z dosedanjim akcijskim odborom so nazvale svoj odbor »Centralni odbor organizacij državnih uslužbencev«. Te organizacije so objavile poseben proglas, v katerem utemeljujejo svojo odcepitev od centralnega akcijskega odbora, seznanjajo javnost s pravili, ki urejajo niihovo delo in vabijo nameščenske organizacije, ki na ta pravila pristajajo, da prijavijo svoje sodelovanje v Centralnem odboru. Proglas so podpisali predstavniki Profesorskega društva, Združenja sodnikov, JUU, Združenja nastavnikov meščanskih šol, Združenja nacionalnih železničarjev in brodarjev, Združenja šol za de-fektne otroke, Združenje jugoslovanskih agronomov, Združenje kmetijskih strokovnjakov in Jugoslovanske ženske zveze. Začasne posle Centralnega odbora je vodil sprva tričlanski ožji odbor.
Poleg naštetih organizacij sodelujejo danes v centralnem akcijskem odboru še: nad-zorniška organizacija. Združenje uradnikov finančne kontrole, Združenje zvaničnikov finančne kontrole, Združenje veterinarjev, Združenje carinskih nameščencev, Združenje gledaliških igralcev, Združenje desinfektor-jev, Združenje služiteljev, na seji 9. julija 1.1. pa je sodelovalo tudi Združenje univerzitetnih profesorjev. Tako je danes združenih v Centralnem odboru 17 organizacij. Največje med njimi je Združenje narodnih železničarjev in brodarjev s 36.000 člani.
Dne 9. julija 1940. se je vršila plenarna seja teh organizacij, ki je uredila tudi vprašanje predsedništva in ožjega akcijskega odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Todor Dimitrijevič, podpredsednik JUU, za I. podpredsednika g. Dragiša Vesič, zastopnik Združenja sodnikov, za II. podpredsednika g. Milivoj Priča, tajnik Združenja narodnih železničarjev in brodarjev, za blagajnika g. Todor Stoiljkovič, zastopnik Združenja uradnikov finančne kontrole.
Iz gornjega je razvideti obstoječi položaj, nastal po razkolu v Centralnem akcijskem odboru. Ne da bi se spuščali v oceno vzrokov, se čutimo dolžne ugotoviti, da je razkol sam žalosten pojav. Dokazuje nam, da je potreba v nameščenskih vrstah še mnogo dela, da bodo zrele za složno skupno delo. Kljub obstoječemu stanju, v katerem so izgledi za poravnanje diferenc in vpostavitev nove enotnosti jako majhni, pa smatramo, da smo vsi. tako pristaši prve kakor druge skupine, dolžni stremeti za tem, da se razcepljene sile zopet povežejo.
Učitelj in kultura
Glede na znane pavšalne napade na učiteljski stan, ki so prav v sedanji dobi gotovo zelo »umestni«, ko se v silnih krčih poraja nova Evropa ne samo na geografski karti, marveč Evropa s prerojeno politično, socialno in ne nazadnje kulturno miselnostjo, bi bilo nujno potrebno s te perspektive posijati na naše značilne miselne provincijske razmere, ko nekateri poklicani in nepoklicani s tako občudovanja vredno vehementnostjo in neizrečno hrabrostjo sipajo ogenj in kamen na tiste, ki se braniti ne morejo, in se s svojimi vodenimi možgani oklicujejo za nekake prokuratorje učiteljstva. Vsekakor bo to žalostno poglavje v naši kulturni zgodovini, toda »Mi gremo naprej, mi strelci... !«
Kritika se razlikuje od kritike ko noč in dan. Z dosledno in poleg tega še s prozorno tendenčno kritiko nasprotnik ne bo dosegel zaželenega efekta, prav nasprotno, prepad bo še večji, duhovna ločitev še hujša. Ali je to v prid našemu narodu v teh težkih časih? Če se drugi tega ne zavedajo, se zavedamo velikanske odgovornosti do naroda in pred zgodovino mi. Sicer pa ni važno, kaj in kako se kritizira, marveč kdo daje sodbo. O vrednosti
kritike pa odloča kritikova osebna kvaliteta.
Teh par besed je bilo potrebno za boljše umevanje o eni in drugi plati sodbe, ki jo nekateri tako radi izrekajo o učiteljstvu.
Za razliko bi rad povedal, kako je naš pesnik Oton Župančič pred kratkim izjavil dopisniku beograjske »Politike« svoje mnenje o odnosu učiteljstva in sploh srednjega stanu do kulture.
Po uvodnih besedah o razmerah v našem kulturnem odnosno literarnem življenju, je dopisnik vprašal pesnika med drugim, kdo je čitalna publika domačih piscev.
Pesnik je odgovoril doslovno: »Srednji stan, mali uradnik, učitelj .. - Tisti, ki imajo najmanj denarja za to, in obče tisti, ki so najslabše plačani...«
Iz ust velikana naše kulture je to pač najlepše priznanje in poklon učiteljstvu in vsem, ki kljub obupnim materialnim razmeram plačujejo najvišji kulturni davek.
Iz vsakoletnih statistik pa je tudi razvidno, kdo največ kupuje knjige naših založb in kdo daje največ naročnikov našim literarnim in znanstvenim revijam. Odgovor bi bil isti, kot ga je dal pesnik Župančič.
Posebno poglavje so učitelji literarni in znanstveni delavci, zlasti od kar jim je odprta pot na univerzo. Nimamo namena naštevati, koliko se jih je že in koliko se jih še bo uvrstilo v krog pomembnih kulturnih delavcev. Glavno je, da so pokazali svoje zmožnosti in s svojim delom pripomogli h kulturni rasti našega naroda.
Na vprašanje, kdo najbolj poseča gledališče, je odgovoril g. Župančič takole:
»Tisti, ki največ tudi čitajo. Tisti, ki nimajo dovolj denarja niti za življenje. Srednji stan. Mali uradnik, študent, učitelj.«
Toda upoštevati je treba dejstvo, da prihajajo v gledališče le učitelji iz mesta in bližnje okolice. Koliko pa je takih, ki hrepene
po kleni slovenski besedi in lepi glasbi, pa jim razmere ne dopuščajo, da bi si privoščili gledališče ali koncert in so v zametenih hribih za delj časa tako rekoč odrezani od kulturnega življenja.
G. Župančič gotovo tudi ve, koliko žrtvuje za vaški oder učitelj.
Prav tako mnenje bi dali merodajni tudi o posečanju drugih kulturnih prireditev, n. pr. koncertov, razstav, predavanj.
Sicer pa bi bilo ne samo zanimivo, marveč že tudi potrebno napraviti pregled učiteljevega dela na literarnem, znanstvenem in glasbenem polju. To bi bila sicer težka pa hvaležna naloga, ki bo v prid našemu stanu.
Seja upravnega in nadzornega odbora sekcije
13. julija 1940. se je vršila v prostorih sekcije JUU v Ljubljani seja upravnega in nadzornega odbora, ki je bila letos zaradi izostanka banovinske skupščine še posebno važna, zaradi česar priobčujemo podrobnejše poročilo. Seji so prisostvovali tudi člani glavnega odbora JUU, blagajnik sekcije, pomočnik tajnika in urednik Popotnika.
Svojo odsotnost sta opravičila član upravnega odbora tov. Korenčan Lovro in član glavnega odbora JUU tov. Hočevar Ciril, ki sta na orožnih vajah.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnje seje.
2.	Razgovor o predsedniškem zboru z dne 26. maja t. 1.
3.	Poročilo predsednika.
4.	Tajniško poročilo, objavljeno v »Učiteljskem tovarišu« štev. 44/45. Razprava. Poročilo tajnika o položaju v organizaciji po zadnji seji.
5.	Poročilo o seji glavnega odbora, ki se je vršila 14. in 15. junija t. 1. (Poročal tov. Franjo Roš.)
6.	Glavna skupščina.
7.	Predlogi sreskih društev za skupščino: obravnava in sklepi.
8.	Račun za poslovno leto 1939./40. (Poročal blagajnik sekcije.)
9.	Poročilo nadzornega odbora.
10.	Proračun.
11.	Smernice za nadaljnje delo.
12.	Komunike.
13.	Tekoče zadeve.
14.	Slučajnosti.
Predsednik tov. Metod Kumelj otvori sejo, pozdravi navzoče in ugotovi sklepčnost.
Ad 1. Tajnik tov. Supančič prečita zapisnik zadnje seje. Zapisnik se v celoti odobri z dostavkom, da je tov. Ledinek glasoval proti proračunu.
Ad 2. Tajnik sekcije prečita zapisnik predsedniškega zbora z dne 26. maja t. 1. Tov. predsednik podrobno opiše potek dogodkov po posvetu predsednikov. Navaja, da je iz dopisov sekcije razvidno, da je sekcija storila vse, da bi se preklical odlok o prepovedi zborovanj in posvetov sekcije JUU in sreskih društev. Nato prosi navzoče, da poročilo obravnavajo in zavzamejo do njega svoje stališče.
Po debati je bil na predlog nadzornega odbora soglasno sprejet sledeči sklep.
»Upravni in nadzorni odbor ugotavljata, da so bile na zadnjem posvetu predsednikov sreskih učiteljskih društev dne 26. maja vse razprave stvarne in na višini. V teku celotnega posveta niti ni bila v poročilih niti v razpravi omenjena nobena stvar, ki bi ji bilo moči tako z ozirom na njeno vsebino kakor z ozirom na formo kakor koli oporekati. Posvet se je vršil točno po dnevnem redu, prijavljenem upravi policije, in na njem ni bila izrečena nobena nedopustna in tendenciozna kritika. O knjigi »Kmetje včeraj in danes« se ni razpravljalo. Poročila, ki so v opreki z gornjimi konstatacijami, iso netočna Sn ne prikazujejo resničnega poteka posveta predsednikov.
Upravni in nadzorni odbor jemljeta na znanje in odobravata dopis sekcije št. 1756 z dne 10. junija 1940. in št. 1811 z dne 24. junija 1940., ki jih je odposlala sekcija v po-jasnitev poteka posveta predsednikov kr. banski upravi, in odobravata vse ukrepe, ki jih je v zvezi s tem vprašanjem izvršil osebno predsednik sekcije, se z njim solidarizira-ta in mu izražata popolno zaupanje.
Vodstvu sekcije naročata, da obvesti o rešitvi štev. 1811 z dne 17. junija 1940. in o odgovoru na to rešitev sreska učiteljska društva.«
Ad 3. Tov. predsednik v začetku svojega poročila navaja, da smo dobili novega ministra prosvete, g. dr. Antona Korošca. Ta se nahaja sedaj na počitnicah v Sloveniji. Predsedstvo sekcije bo skušalo priti do njega in mu iznesti vse aktualne šolske in stanovske zadeve.
Poleg tega smo dolžni bivšemu ministru prosvete Božu Maksimoviču zahvalo za njegovo uvidevnost in pomoč, ki nam jo je ves čas nudil. Po njegovem prizadevanju je rešeno vprašanje napredovanj in je upoštevano načelo, naj se ob enakih kvalifikacijah postavljajo za šolske upravitelje vedno le najstarejši učitelji. Ministru Maksimoviču bo poslala sekcija zahvalo.
Podrobno je tov. predsednik opisal delo za zvišanje prejemkov in razmere v akcijskem odboru v Beogradu in v Ljubljani.
Člani upravnega odbora so prejeli tudi obe številki lista »Reč istine« in 1—2 štev. »Narodne prosvete« z dne 4. julija, iz katerih je točno razvidno bistvo spora in njegov razvoj, ki je končal v razcepitvi sil. Po vsestranskem pojasnilu in debati je bil sprejet naslednji sklep:
»Po proučitvi poročila o delu centralnega akcijskega odbora v Beogradu izražata upravni in nadzorni odbor svoje obžalovanje, da se je tako potrebna enotnost porušila in so se organizacije v centralnem akcijskem odboru razdvojile.
Ker smatrata enotnost akcije za osnovni pogoj uspešnega dela, pooblaščata vodstvo sekcije, da stremi kljub nesoglasju v centrali ohraniti dosedanjo harmonijo v ljubljanskem plenumu akcijskega odbora in skuša vplivati na konsolidacijo razmer v centrali.«
V svojih nadaljnjih izvajanjih je opisal postopek glede tožbe zaradi okrožnice, ki navaja naše stališče do nadzorniške organizacije.
Po tem poročilu je podal nadzorni odbor sledečo ugotovitev:
»Nadzorni odbor ugotavlja, da je okrožnica sekcije štev. 927 z dne 10. januarja 1940. izraz celotne slovenske učiteljske organizacije in sloni na sklepih seje upravnega odbora v Ptuju z dne 11. junija 1939. in banovinske skupščine v Ljubljani v mescu juliju 1939. Nadzorni odbor naroča upravi sekcije, da tudi v bodoče brezkompromisno zastopa v navedeni okrožnici opredeljeno stališče.«
Končno je prešel na napade na stan, posebno na napad, ki ga je napovedal g. Kalan v pismu uredništvu Učiteljskega tovariša, ki je bilo v zadnji številki objavljeno. Upravni in nadzorni odbor sta odobrila stališče, izraženo v »Učiteljskem tovarišu« v obliki do-stavka temu pismu.
S tem je bilo poročilo predsednika v celoti soglasno sprejeto.
Ad 4. Tajniško poročilo je bilo natisnjeno v »Učiteljskem tovarišu«. Dodatno poroča tajnik tov. Supančič, da je volilo delegate 22 sreskih društev, poročilo o zborovanjih je poslalo 24 sreskih društev. V zvezi s tajniškim poročilom je podal še kratko pojasnilo urednik Popotnika tov. Vrane. Po poročilu urednika Popotnika in nekaterih pojasnil predsednika sekcije so bili sprejeti nekateri sklepi internega značaja, uredniku Popotnika pa sta izrekala upravni in nadzorni odbor priznanje za uspešno urejevanje stanovskega pedagoškega glasila, ki je bilo v preteklem letu povezano tudi s stanovskimi stremljenji učiteljske organizacije.
Poročilo tajnika je bilo v celoti soglasno sprejeto.
Ad 5. Poročilo o seji glavnega odbora JUU je podal član glavnega odbora tov. Roš. V svojih podrobnih izvajanjih je navedel, kaj je vplivalo na to, da člani iz dravske banovine niso glasovali za oni del poročila preds. JUU tov. Dimnika, ki govori o razmerju med SHUD in JUU. Končno je bil sprejet naslednji sklep:
»Upravni in nadzorni odbor odklanjata stališče izvršnega odbora JUU v odnosu do SHUD, ker ovira razvoj in konsolidacijo prosvetnih in stanovskih prilik v državi, in vztrajata na zahtevi, da se neodložljivo pristopi k reševanju tega vprašanja. V ta namen naj se vzpostavijo takoj stiki med JUU in SHUD.«
Ad 6. Predsednik poroča, da se glavna skupščina za enkrat ne bo vršila, ker se ni vršila skupščina naše sekcije. V tem smislu je bil tudi sprejet sklep na zadnji seji glavnega odbora.
Ad 7. Nato sta oba odbora obravnavala predloge sreskih društev, kolikor so jih poslala za banovinsko skupščino. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
Gmotni položaj naj se izboljša — zvišajo naj se plače.
II. in III. draginjski razred naj se odpravita.
Poročene učiteljice naj prejemajo polne prejemke.
Za žene državnih uslužbencev naj se prizna rodbinska doklada.
Rodbinska doklada za otroke naj se zviša na 250 din.
Zvanje »šolski upravitelj« naj se uzakoni.
Uzakoni naj se avtomatično napredovanje. Za dosego V. skupine naj se ukinejo vse omejitve.
Učiteljstvo naj se ocenjuje z dvema ocenama »sposoben« in »nesposoben«; oziroma »zadovoljiv«, »nezadovoljiv«.
Kadrski rok — za odslužitev tega naj se dovoljuje brezplačen dopust.
Šolskim slugam naj se sistemizirajo plače in uredi položaj.
Kurivo naj prejemajo tudi učitelji v trgih.
Sekcija naj sestavi idejni načrt za slovensko šolo.
Pokojnina naj se prizna tudi staršem državnih uslužbencev-hraniteljev.
Uzakoni naj se stalnost v službi in na mestu.
Šolskim upraviteljem naj se uzakoni doklada.
Razpisujejo naj se vsa prosta mesta.
Učiteljstvu naj se prizna pravica do enkratne letne brezplačne vožnje po železnici.
Učiteljstvo v obmejnih in narodno mešanih krajih naj dobiva gmotno in moralno podporo.
Podpiranje izredno nadarjenih učencev naj predlaga izključno le krajevni učiteljski zbor.
Uvede naj se stari naziv »razred« in odpravi »oddeljenje«.
Ukinejo naj se zakonske določbe, ki onemogočajo ustanovitev Zveze uradniških organizacij.
Nagrade za pouk na obrtno nadaljevalnih šolah naj se izenačijo. V teh šolah naj poučujejo prvenstveno ljudskošolski učitelji.
Poleg naštetih ostanejo v veljavi vsi sklepi, ki jih predlaga sekcija kot svoje predloge za finančni zakon.
Več predlogov sta upravni in nadzorni odbor odstopila ožjemu vodstvu sekcije v administrativno rešitev.
Ad 8. Tov. blagajnik je prečkal račun sekcije za poslovno leto 1939./40. Podal je tudi podrobna pojasnila. Račun bodo prejela sreska društva s posebno okrožnico.
Ad 9. Predsednik nadzornega odbora prečita zapisnik nadzorovanja uprave in gospo-
darskega stanja JUU sekcije za dravsko banovino, ki končuje s predlogom razrešnice.
Po poročilu nadzornega odbora in debati je bil račun soglasno sprejet, sprejeti pa so bili tudi nekateri sklepi o notranjem poslovanju sekcije.
Ad 10, Proračun je bil sprejet že na zadnji seji in odobren od predsedniškega zbora 26. maja 1940. Glede proračuna imata upravni in nadzorni odbor že potrebna pooblastila od predsedniškega zbora. Zaradi mišljenja predsedniškega zbora, da je treba ohraniti stanovsko glasilo tudi v teh razmerah neokrnjeno, so bili sprejeti sledeči sklepi:
Od prispevka za UPZ se vzame za »Učiteljski tovariš« polovica t. j. 15.000 din.
Preostanek UPZ od letošnjega leta se porabi za kritje stroškov za »Učiteljski tovariš«.
950 naročnikom Popotnika se zviša naročnina.
»Učiteljski tovariš« bo izšel v poslovnem letu 1940./41. v 40 številkah.
Ad 11. Nato sta oba odbora soglasno sprejela komunike, ki je objavljen na druflem mestu v tej številki »Učiteljskega tovariša«.
Ad 13. in 14. Pri teh točkah so bile obravnavane samo tekoče zadeve in slučajnosti ter sprejeti sklepi, zadevajoči notranje delo in administrativno poslovanje organizacije.
Narodopisni tečaj za učiteljstvo
Vsako leto je o velikih počitnicah prirejenih nekaj tečajev za učiteljstvo. Delo med narodom rodi potrebo in težnjo po nadaljnjem izobraževanju, in to postane gonilna sila, ki postavlja naravnost zahtevo po prirejanju raznih počitniških tečajev, ki naj seznanijo učiteljstvo poleg njihovega strokovnega dela tudi z raznimi panogami izvenšol-skega udejstvovanja, za katere pa je poleg zanimanja potrebna tudi teoretična osnova. Kot prvi te vrste je bil letos v ljubljanski Glasbeni matici prirejen narodopisni tečaj za učiteljstvo, ki je trajal od 1. do vključno 6. julija in to dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Predavanja so bila sestavljena po izdelanem načrtu Folklornega instituta Glasbene matice v Ljubljani.
Na tem tečaju so predavali:
Ravnatelj ženske realne gimnazije g. dr. Anton Bajec: O dialektiki slovenskih jezikovnih narečij in dialektični diakribiji. Za teoretična in praktična (na tabli) navodila iz te teme je bilo namenjenih 5 ur.
Profesor g. dr. Davorin Cvetko: O biologiji, biografiji, heuristiki našega folklora in njegovem pomenu za narodovo vzgojo — 7 ur.
Vodja Folklornega instituta g. France Ma-rolt: O načelih in metodah sodobne etnogra-fije. — O problemih primitivne melopoije in sodobnih melografskih metodah z vsemi praktičnimi vajami. — Teoretično in praktično 18 ur.
Profesor g. Matija Tome: O koralni in instrumentalni osnovi v primitivni glasbi in o ljudskih glasbilih. — O stilizaciji glasbenega folklora s sredstvi umetne glasbe. — Teoretično in praktično 6 ur.
Pri praktičnih govorilnih in melografičnih poizkusih na živih primerih z elektrofono-grafom sta pomagala tehnika Radia Ljubljana gg. Jakob Jančar in Stanislav Hajnšek. — 3 ure.
Dvorni dobavitelj g. Beno Gregorič je demonstriral dva najboljša elektroprojektor-ja ter prikazal vse nazorno gradivo in to 57 narodopisnih fotoslik, 46 črno belih 8 X 8 in 52 barvanih 5X5 diapozitivov. Njegova predvajanja so trajala 2 uri.
Akademski slikar g. Božidar Jakac je s svojimi Kodak filmskim aparatom predvajal dva črno bela belokrajnska filma in svoj še neobdelani metliški barvasti film, za kar sta bili porabljeni nadaljnji dve uri.
Vsi predavatelji in pomagači so opravili svoje delo brezplačno.
Tečaja se je udeležilo 6 učiteljic in 15 učiteljev, ki so vsi glasbeno kvalificirani. Iz vedbo tečaja pa je omogočila kr. banska uprava z izredno gmotno podporo.
Predavanja so bila informativnega značaja v znanstvenem in organizatoričnem smislu. Imela so namen pripraviti ožji krog uči-teljstva za permanetno zbiralno akcijo slovenskega folklora, ki naj bi se s pomočjo teh pionirjev izvedla v prihodnjem šolskem letu.
Udeleženci so sledili vsem izvajanjem z velikim zanimanjem in so tudi pri praktičnih vajah pokazali mnogo razumevanja. V poteku predavanj so spoznali načela in metode moderne etnografije: uvideli so, da je treba folklorne pojave opazovati v njihovi živi dinamiki, v njih celosti. Pri še živečih obrednih usedlinah bo treba paziti na njihove bistvene koeficiente, na scenični, koreografski, kostu-macijski, govorni in zvočnostni moment, na njihov zemljepisni in tradicijski vidik ter na socialno psihološko osnovo. «Predavatelji in pomagači so v svojih izvajanjih sproti opozarjali na kritično strokovno literaturo in spoznavne vire, spoznali pa so, da imajo udeleženci dovolj pogojev, nekateri že tudi mnogo intencije za uspešno znanstveno sodelovanje, prav gotovo pa vsi sposobnost in voljo za uporabo narodopisnih dognanj pri šolski vzgoji in v prosvetnem delu.
V prihodnjem, ne več samo informativnem, temveč instrukcijskem tečaju bo treba s praktičnimi vajami v vseh smereh, zlasti v melografiji, praktično poprijeti, in obnova permanentnega zbiranja po določenem načrtu se bo dala uspešno izvesti.
Za izboljšanje pouka z narodopisnimi sredstvi na naših ljudskih in meščanskih šolah bi bilo zelo koristno, da prosvetna oblast uvede nekaj takih priprav. V tečaju so udeleženci spoznali:
1.	Megadiaskop, to je epidiaskop za projekcijo knjižnih slik, fotografij do 13 X 18 cm in diapozitivov 8 X 8 ter 8,5 X 10 cm. Dia-skopična projekcija da izredno svetle in do roba ostre slike 3 X 3 m. Cena je približno 3800 din, a za kakih 1000 din se da dokupiti aparatura za projekcijo s filmskim trakom. Napravo naj bi si s pomočjo izrednih kreditov nabavile srednje in meščanske šole, ki bi aparat in gradivo izposojale tudi drugim. — Za podeželske šole pa je izvrstno uporaben.
2.	Filmosto color box - projektor za čr-nobele in barvne diapozitive filmov 24 X 36 mm v okviru 5 X 5 cm. Menjavanje slik se vrši avtomatično v zatemnjeni sobi. Naprava stane približno 1000 din.
Narodopisnem tečaju je dal navedeno aparaturo brezplačno na razpolago dvorni dobavitelj g. Beno Gregorič, ki je udeležencem z izredno spretnostjo in strokovno veščino demonstriral uporabo navedenih aparatov in predvajal folklorno gradivo.
Od filmov, ki jih je pokazal g. Božidar Jakac, je za osnovni narodopisni pouk najbolj ugajal njegov najnovejši metliški barvni film. Dasi še ni prirezan, izvrstno izraža dinamiko belokrajinskih prizorov. Pripomniti pa je treba, da stvarno in tehnično ta film za celo spoznanje zaostaja za prvim našim barvnim narodopisnim filmom B. Jakac - F. R. Marolt: Človek — zemlja Slovenske krajine in Vojne granice, ki smo ga spoznali letos pomladi. Krivda je v materialu in razvijanju.
Izvedba obnovljene zbiralne akcije s pomočjo učiteljstva v korist naše etnografije in narodne vzgoje ter prosvete bo odvisna od tega, kako bo naša prosvetna oblast z izdatno gmotno podporo pomagala izvesti Folklornemu institutu Glasbene matice načrtni osnutek. Vsekakor ne kaže z izvedbo odlašati, da se uspeh, ki ga je dosegel narodopisni tečaj za učiteljstvo ne izgubi brez haska.
Za pomočnika ministra prosvete je postavljen g. Bogdan Bogdanovič
Za pomočnika prosvetnega ministra je postavljen g. Bogdanovič Boško, načelnik političnega oddelka ministrskega sveta.
G. Boško Bodanovič se je rodil 1888. v Nepričavi, srez kamnavski v valjevskem okrožju. Osnovno šolo in 6 razredov gimnazije je dovršil v Valjevu, a zadnja dva razreda in zrelostni izpit na II. beograjski gimnaziji 1907. 1. z odličnim uspehom. Na beograjski univerzi je nato dovrši! 1911. leta filozofsko fakulteto z odličnim uspehom. Kot gojenec beograjske univerze je bil nekaj časa na specialnih pravnih študijah v Pragi in v Heidelbergu. Profesorski izpit iz svoje stroke in nemškega jezika je položil z odliko. Svojo uradniško kariero je začel 1911. leta kot profesor III. beograjske gimnazije in je bil v tej službi vrsto let, od katerih je prebil največ časa v južni Srbiji kot prosvetni delavec.
Po povratku v Beograd 1923. leta se je posvetil časnikarskemu in književnemu delu. V državno službo se je vrnil 1935. leta kot šef informativnega odseka centralnega pres-biroja, kjer je bil nekaj časa tudi šef presbi-roja. Nedavno je bil postavljen za načelnika političnega oddelka predsedništva ministrskega sveta, s katerega položaja prihaja za pomočnika prosvetnega ministra.
Gospod Bodganovič je že 1913. leta z dr. Svetomirom Rističem izdal latinsko srbski slovar, ki je doživel 3 izdaje in, ki se še danes uporablja v šolah. Že kot dijak je bil dopisnik beograjskih listov. Leta 1915. je urejeval v Bitolju dnevnik »Bitoljske novine«. Od 1916. do 1918. je bil glavni urednik »Velike Srbije« — najbolj čitanega srbskega lista v Solunu. Od 1918. do 1923. je bil ravnatelj in lastnik lista »Stara Srbija«, ki je izhajal v Skoplju. Od osnovanja »Vremena« je bil g. Bogdanovič eden od glavnih sodelavcev, a od 1924. leta dalje več let glavni urednik lista.
G. Bogdanovič je sodeloval v vseh vojnah za osvobojenje.

Triumf „Trboveljskega slavčka"
v Celju
Isz listov
Po sijajno uspelih prireditvah ob svoji 10 letnici v Trbovljah, Hrastniku in Laškem je priredil »Trboveljski siavček« pod vodstvom svojega dirigenta tovariša Avgusta šuligoja svojevrsten umetniški koncert v Celju. Koncert, ki se je spremenil v manifestacijo slovanske pesmi, se je vršil ob pol 11. uri dopoldne na dvorišču kasarne kralja Petra. Počastili so ga skoro vsi predstavniki vojaške in upravne oblasti, tako predsednik celjske občine g. dr. Voršič, celoten oficirski zbor s poveljnikom polkovnikom g. Defarjem na čelu, okrajni načelnik g. dr. Zobec, zastopnik g. opata g. Korban, direktor Glasbene Matice g. Sancin, šolski nadzorniki in mnogi drugi visoki gostje iz Celja, Laškega in drugod ter poleg vsega vojaštva celjske garnizije še ogromna množica ljudi tako, da je prisostvovalo tej edinstveni prireditvi okroglo 3000 ljudi.
Po odpetju državne himne je krenil zbor pred spomenik Koroškim junakom, kjer je pred poveljnikom g. polkovnikom Defarjem, županom in glavarjem v polni tišini spregovorila pevka »Trboveljskega slavčka« nekaj ganljivih besedi v počastitev padlim, član zbora je položil lep šopek z državno troboj-nico in posvetilom, zbor je pa silno občuteno zapel »Nmau čez izaro«. Poklonitev je bila tako ganljiva, da so mnogim solze pritekle iz oči.
Po tej prisrčni spominski svečanosti se je zbor vrnil na oder in nadaljeval spored, ki so ga tvorile skladbe Emila Adamiča, Lajo-vica, Mokranjca, Dobra Hristova, Vasilija Mirka, Matije Tomca, Otokarja šina, Jakoba Aljaža, torej program od Krkonošev do črnega morja. Ob tej priliki je bilo več skladb prvič izvajanih in sicer: »Slavčkom«, za jubilej posvečena »Gorole zelena« Dobra Hristova (bolgarski Adamič) s sopranovim so-lom, »Vrtena«, slovaški ples, in »šateček«, hanaški ples, katere je izvajal zbor s sprem-ljevanjem vojaške godbe 39. pp. pod vodstvom tov. Avgusta Šuligoja. Ista godba je spopolnila spored pod vodstvom kapelnika g. Pera Fabjanoviča z balkansko overturo Jovana Urbanija in Muhičevim podpurijem »Od Triglava do Balkana«. Zbor je zaključil svoj spored z Aljaževim »Triglav moj dom«. Celotna prireditev se je končala s himno »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi stoje v spremstvu vojaške godbe.
K samemu izvajanju moramo pritrditi, da je zbor v umetniškem in v vsakem oziru na višku in se tudi kljub prireditvi na prostem niso izgubile najfinejše nianse. Dinamično je silno prožen in reagirajo disciplinirani pevci na vsak mig in hotenje svojega vodje.
Tudi vojaška godba 39. pp. ima v svojem kapelniku odličnega muzika g. Pera Fabjanoviča in je isto kot »Siavček« želavelik aplavz. Višek pritrjevanja je dosegla Hristova »Gorole zelena« s krasnim solom gdč. Rezike Koritnikove, ki se ji vidi odlična šola mojstra rektorja Glasbene akademije g. Julija Betetta. Silno navdušenje se je dvignilo pri vseh poslušalcih ob izvajanju češkega in slovaškega plesa ob spremljevanju vojaške godbe.
Ob koncu so vsi predstavniki vojaške in upravne oblasti častitali tov. dirigentu Šuli-goju k sijajnemu uspehu in se zahvaljevali za umetniški užitek. Iskrenih zahval je bil deležen tudi tov. Milko Gerlanc, ki je vodil skupno s polkovnikom g. Defarjem vse obsežne organizatorične priprave, da je ta svojevrstna prireditev tudi od te strani dosegla svoj namen.
Silno zanimivo je bilo opazovati vojake iz južnih in drugih krajev, med katerimi so bili mnogi, ki so imeli prvič priliko slišati in videti tako umetniško in disciplinirano pevsko enoto pred seboj. Za ta vzgojni moment, ki ga je nudil »Trboveljski siavček« naši vojski, naj velja njegovemu nesebičnemu in požrtvovalnemu vodji tov. šuligoju najlepša zahvala. Z veliko zavestjo naj gleda na to ne le umetniško, temveč tudi na pedagoško delo, mi tovariši se pa veselimo njegovega uspeha, ki je s tem tudi naš uspeh.
Ogromna množica, ki je prisostvovala tej edinstveni prireditvi, bo ohranila ta dan gotovo v najlepšem spominu.
Po koncertu se je zbor fotografiral z vsem oficirskim zborom.
Vsi pevci in spremljevalci so bili imenitno pogoščeni v oficirskem domu. Po kosilu jih je trboveljsko učiteljstvo odpeljalo na grad, nekaj na kopanje v Savinjo, dečki so se pa vadili v streljanju v Oficirskem domu pod vodstvom kapetana g. Vrebaca.
—o.
Splošne vesti
PEDAGOŠKI TEČAJ ZA UČITELJE
se 'bo vršil od vključno 19. avgusta do 24. avgusta t. 1. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Spored:
19.	avgusta dopoldne otvoritev in predavanje g. dr. Gogale o sodobnem pedagoškem prizadevanju. Popoldne predavata g. dr. Zvit-ter o državljanski in narodni zavesti ter g. čopič o temi: »Učitelj i-sodelavci«.
20.	avgusta dopoldne predava g. Kontler o pouku v elementarnem razredu, popoldne pa g. Jurančič o temi: »Učitelj na vasi«.
21.	avgusta dopoldne predava g. Ledinek o strnjenem in predmetnem pouku. Popoldne bo izlet.
22.	avgusta dopoldne predava g. Mencej o spoznavanju šolskega razreda in gospa Vo-detova o učitelju kot socialnem delavcu. Popoldne predava g. Kobilica o temi: »Šola in starši«.
23.	avgusta predavata dopoldne g. dr. Schmidt o poklicni vzgoji in g. Černejeva o občem kultiviranju učitelja, popoldne pa g. Zor o modernih učilih v ljudski šoli.
24.	avgusta dopoldne predavata g. dr. Ko-larič o pouku materinščine v ljudski šoli in g. dr. Ozvald o izbiranju izredno nadarjenih učencev.
Prijavnina za tečaj je 20 din. Prijavljenci jo plačajo ob začetku tečaja. Prijave še sprejema Pedagoško društvo v Ljubljani, učiteljišče.
SPREJEM SLUŠATELJEV(IC) V I. RAZRED VIŠJE PEDAGOŠKE ŠOLE V ZAGREBU ZA ŠOLSKO LETO 1940./41.
V I. odsek za pripravo učiteljev meščanskih šol za šolsko leto 1940./41. bo sprejetih 90 slušateljev(ic) in to 60 iz področja banovine Hrvatske in 30 iz ostalih banovin.
Javijo se lahko učitelji in učiteljice:
1.	V prvi vrsti oni, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom položili diplomski izpit (izpit zrelosti) in usposobi j enostni izpit in poučevali najmanj 3 leta na ljudskih ali meščanskih šolah z odličnim ali prav dobrim uspehom in niso starejši od 30 let.
2.	V drugi vrsti oni, ki nimajo ocene odlično ali prav dobro na diplomskem (izpitu zrelosti) in usposobljenostnem izpitu in v šolskem delu. Izmed takih prosilcev bo učiteljski svet predlagal za sprejem one, ki imajo najboljše ocene, kolikor se ne javi dovoljno število kandidatov iz točke 1.
Kandidati morajo poslati svoje prošnje rektoratu Višje pedagoške šole v Zagrebu (Zagreb VI. poštni predal 53) do 25. avgusta 1940. V prošnji morajo označiti, katero skupino predmetov želijo študirati. Kandidati za II. skupino tujih jezikov morajo navesti, ka-
terega jezika želijo učiti (nemškega ali francoskega). Prošnji je treba priložiti: 1. Krstni list,
2.	diplomo (zrelostno spričevalo) v originalu,
3.	usposobi j enostno spričevalo v originalu, 4. potrdilo o ocenah za ves čas šolskega dela, 5. zdravniško spričevalo, 6. obvezo, da bo v banovinski (odnosno v državni službi) prosvetne stroke po položenem diplomskem izpitu ostal najmanj 3 krat toliko let, kolikor jih je prebil na šolanju v Višji pedagoški šoli.
V prošnji morajo kandidati navesti, ali so poročeni in ali imajo otroke ter koliko.
Slušatelji(ce) Višje pedagoške šole ne morejo biti istočasno slušatelji vseučilišča.
Sprejeti kandidati bodo službenim potom obveščeni o sprejemu in začetku predavanj.
—	V času velikih počitnic so uradne ure pri sekciji JUU le dopoldne.
—	Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša« izide sredi avgusta.
—	Podrobna navodila za poskusno delo z Luttorjevo novo pisavo so izdelana. Nad £00 slik ter prav podrobno teoretično in praktično razlago prinaša delo, ki stane le 15 din. Naročila sprejema Kontler D. Julij, šol. upravitelj v Studencih pri Mariboru.
VčitelJsKi p ravnili
—§ Odgovor na vprašanje Ž. A. iz Gg.
Dekreti o napredovanjih z dne 15. maja t. 1. še niso dospeli in, ko dospo, se bo takoj izvršilo nakazilo. Višji prejemki teko od 1. junija in se izplačajo dejansko od 1. julija, ker se junijski po višek odtegne za uradniški pokojninski fond.
—§ »Ročni katalog« za šol. leto 1940./41. z najnovejšimi predpisi tudi za profesorje in meščanskošolske učitelje bo izšel sredi avgusta t. 1.
—§ Odgovor na vprašanje Hr. K. v H.
Po dosedanji praksi Vam draginjske doklade ne pripadajo, pač pa teče v konkretnem primeru vloga, na katere načelno rešitev čakajo mnoge prizadete.
—§ Odgovor T. G. v K. Ad 1. Glej zgoraj. — Ad 2. Izposlujte ponovno vnešenje Vaše terjatve v proračun.
Učiteljska tiskarna
—t Rabite pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se do Knjigarne Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Če Vam je pri-ročneje, pojdite v njeno podružnico v Mariboru ali Celju.
—1 »Naše učiteljstvo se zaveda svojih dolžnosti« je naslov obsežnemu članku v »Slovenskem narodu« od 16. julija, iz katerega posnemamo sledeče: Kdo drugi kakor Ijudsko-šolsko učiteljstvo je pozvano, da vzgoji najmlajše narodne generacije v novem, sodobnosti ustrezajočem duhu. Učiteljstvo se te svoje nove dolžnosti v vsem obsegu zaveda. Zal pa se učiteljstvo še 'bolj jasno zaveda, da je njegova poklicna šolska izobrazba tako silno pomanjkljiva in površna, da nikakor ne zadostuje za velike, nove naloge, ki jih sodobnost nalaga učiteljskemu stanu. — Vzroki te slabe poklicne izobrazbe so v prvi vrsti v zastarelem šolskem sistemu, v katerega so vključene naše učiteljske šole. Po svoji zunanji obliki in po svoji notranji vsebini so nase šole, ki nam vzgajajo nov učiteljski naraščaj, nemogoč anahronizem. Nihče ne doživlja tega bolj kakor ravno podeželski učitelj, ki ga problemi raztrgane in kritične sedanjosti postavijo pogosto v zelo težaven položaj. Kakcft- ima naša podeželska duhovščina že od nekdaj akademsko izobrazbo, tako zahteva slovensko učiteljstvo že dve desetletji, da se tudi zanj dvigne poklicna izobrazba na akademsko stopnjo...
Za izpopolnitev šolske tehniške sposobnosti skrbi predvsem JUU s tem, da na mesečnih zborovanjih posameznih sreskih učiteljskih društev postavlja za osrednjo točko dnevnega reda aktualne pedagoške probleme, ki jih rešujejo s predavanji in diskusijami. Tudi mariborska Pedagoška centrala, ljubljansko Pedagoško društvo ter Učiteljski po-kret mladih podeželskih učiteljev store mnogo za samoizobraževanje ter poklicno izpopolnjevanje slovenskega učiteljstva. Vsakoletni počitniški pedagoški tečaji z aktualnimi poklicnimi problemi privabijo v Ljubljano odnosno Maribor mnogo vaškega učiteljstva ...
Naši mladi učitelji izkoriščajo svoj prosti čas, svoj letni dopust, ki ga drugi uporabljajo za počitek, razvedrilo in zabavo, predvsem za razširitev svojega duševnega Obzorja. Vse to je v zvezi s precejšnjimi materialnimi žrtvami in samozatajevanjem. Dolžnost slovenske javnosti je, da to stremljenje mladih vzgojiteljskih sil po izpopolnitvi poklicnih kvalifikacij spremlja s simpatijami. Dolžnost oblastva pa je, da učiteljstvu izboljša nevzdržen materialni položaj ter s primernimi, energičnimi ukrepi onemogoči pavšalno blatenje našega učiteljskega stanu.
—1 V članku »Skrb za bodočo slovensko ljudsko šolo« ponatiskuje »Slov. narod« od 17. julija nekatere misli iz dr. Ozvaldovega članka »Primum vivere«, ki je izšel v 9.—10. štev. »Popotnika«.
—1 »Slovenski dom« od 17. julija prinaša v članku »Šole še zmerom pogrešajo temeljitih reform«, med drugim tudi sledeče misli:
Na nešteto shodih in v brezkončnih časopisnih člankih se tudi v povojni dobi ponavlja zahteva po dobrem učiteljstvu. Dober učitelj je v očeh našega ljudstva zlasti tisti vzgojitelj, ki je zaveden, praktičen katoličan in v tem smislu v vsem svojem dejanju in nehanju vzgaja zaupano mu šolsko mladino. Pri nas mislijo nekateri, da bo vprašanje dobrega učiteljstva že rešeno, ako se bodo posvetili učiteljskemu stanu v prvi vrsti kmečki fantje. V mnogih primerih ta mise! ne velja. Za učiteljski stan bi se morali odbirati fantje in dekleta ne glede na stan, samo iz priznano zavednih katoliških rodbin. Zakaj le take rodbine nam bodo dale vzgojitelje, kakor jih slovenski narod želi. Le poglejte na razne učiteljske šole in prepričali se boste, kako malo je v posameznih razredih učiteljskih pripravnikov po ljudski želji...
Prav tako naj se postopa v vseh okrajnih načelstvih z isto mero. Danes se dogaja, da imajo v enem okraju uradne konference, v drugem ne. V nekem okraju se učiteljstvo lahko vozi vsak dan v svojo šolo iz Ljubljane ali drugod, v drugem ne. V enem okraju sme učiteljstvo zapustiti v prostem času svoje službeno mesto, v drugem pa se zahteva za vsako odsotnost iz službenega kraja predhodna prošnja z desetdinarskim kolekom itd. itd....
Tudi glede začetka šolskega leta, raznih počitnic, zborovanj obeh učiteljskih organizacij naj se že pred začetkom šolskega leta kaj pametnega ukrene.
—1 Odgovor »Jutra« na gornji članek se glasi: Idejo, da morajo biti učitelji in učiteljice sinovi in hčere kmetskega stanu, zastopa podeželska organizacija JRZ »Kmetska zveza«, ki je v ta namen ustanovila tudi Učiteljski konvikt, katerega upravljajo sestre v Ma-rijanišču. Izgleda pa, da z njo' nekateri okoli »Slovenca« niso povsem zadovoljni. Mi mislimo, da bi bilo vsem najbolj ustreženo, če bi se vnesel v zakon o osnovnih šolah paragraf, da smejo poučevati v slovenskih šolah samo učitelji in učiteljice, ki so študirali in položili izpit na enem izmed samostanskih učiteljišč. Državni učiteljišči v Ljubljani in Mariboru pa naj država zapre in jih izroči duhovnemu svetniku Janezu Kalanu, da jih bo pretvoril v poboljševalnice za do sedaj zaposlene učitelje in učiteljice.
—1 Nove reforme in uradništvo. Zagrebški Obzor prinaša članek, ki govori o akciji akcijskega odbora državnih in samoupravnih uradnikov za zboljšanje položaja, nakar nadaljuje: »Pravilna ureditev uradniškega vprašanja pomeni prav za prav ureditev enega izmed temeljnih vprašanj današnjega časa. Uradniški stan je že po svojem številu zelo važen činilec v družbi. Slabo plačani uradnik
hudo pritiska na vse gospodarsko življenje. Načelo socialne pravičnosti, ki naj pride do izraza v odnosu med delom in kapitalom, med posameznimi družabnimi sloji, odločno veleva, naj se tudi uradniško vprašanje pravilno uredi. Poleg tega moralno ozdravljenje vsake sredine, ki brez njega niso uspešne niti največje gospodarske in socialne reforme, zahteva, da se zavaruje gmotno stanje uradništva, da se tako postavi na močno podlago življenje najbolj številne skupine meščanskega sloja. Napovedane gospodarske reforme bi malo koristile, ko ne bi vsebovale tudi ureditve gmotnega vprašanja uradniškega stanu. Zato je torej treba pričakovati, da bodo mero-dai ni činitelji presodili vso važnost tega vprašanja ter zagotovili uradnikom tisti minimum, ki je danes ogrožen zaradi splošne podražitev, ki je posledica vojne.« (»Slovenec«: 17. VII.)
—1 Prosvetni program »Samouprave«. O
realnih potrebah naše narodne prosvete razpravlja glavni organ JRZ »Samouprava«, ki se zavzema za novo prosvetno politiko. List opozarja na čudovite razlike v prosvetnih prilikah v naši državi in zastopa stališče, da mora država prvenstveno posvečati odslej svojo pozornost prosvetno zaostalim pokrajinam in delom naroda. To tem bolj, ker so' ravno ti kraji morda med nacionalno najbolj zavednimi kraji naše države. »Država mora izvesti izenačenje pismenosti v vseh pokrajinah države. Pri tem mora seveda država skrbeti za to, da se ne bo vršila ta akcija v škodo prosvetno naprednejših predelov. Seveda pa ne more biti več govora, da bi morali prosvetno zaostali kraji ostati tudi v bodoče na svojem položaju, ker zahteva to vzdrževanje visokih prosvetnih prilik v naprednejših predelih. — Narod se vprašuje, kam vodi danes nesorazmerje med številom naših visokih šol in stanjem nepismenosti med našim narodom. Postavlja se vedno bolj vprašanje, kako zaposliti naš intelektualni proletariat, ki postaja težko vprašanje za ves naš narod in državo. Izvršenih je bilo že nekaj poskusov reform v tem pogledu, bile pa so običajno že v kali preprečene. Dejstvo je, da presega danes število naših visokih šol in univerz materialno in duhovno kapaciteto naše državne zajedni-ce. Dočim nam manjka učiteljev, raste iz dneva v dan število vseučiliških profesorjev na vseh naših univerzah. Izgleda, da smo reducirali ves naš prosvetni problem na vprašanje reševanja osebnih vprašanj nekaterih posameznikov. Mi imamo danes celo vrsto visokih šol, ki so bile ustanovljene menda samo zato, da se je uredil na nek način osebni položaj nekaterih ljudi, s katerimi se ni vedelo kaj početi. — Naša prosvetna politika kriči po temeljiti reformi. Treba bo pričeti z ukinjanjem mnogih enostranskih in prekoštevilnih šol, ki pošiljajo vsako leto v svet mlade ljudi z nekakimi diplomami strokovnjakov, katerih ima država že itak na pretek. Nastopil je časr ko bo treba demontirati celo vrsto teh dekorativnih prosvetnih zavodov in jih zamenjati s tako potrebnimi strokovnimi šolami. Mi potrebujemo danes obrtnih, tehničnih, poljedelskih in trgovskih šol, ki pripravljajo mladino našega človeka za realno in ustvarjajoče življenje.« (»Jutro« 18. VII.)
—1 Vzrok, da organizacija strokovnega nadaljevalnega šolstva tako počasi napreduje, je v tem, ker nismo mogli najti v 20 letih pravnega vira za vzdrževanje vajenških šoL Šolski odbori morajo zaradi tega prositi za denarne podpore razne korporacije in jim je zaradi tega poslovanje zelo otežkočeno zlasti v finančnem pogledu. Banska uprava in Obrtna žbornica sicer votirata vsako leto večje vsote za vzdrževanje, ali to je še vse premalo.. Nam pa ni vseeno, kakšen naraščaj bo vzgojila naša obrt. (Nova Pravda 18. VII.)
^ —1 V trgovskem listu od 17. julija je pri-občen uvodnik Odkrita beseda, v katerem je tudi sledeča ugotovitev: Kakor je potreba zboljšanja plač javnih nameščencev evidentna in čeprav to potrebo priznavajo tudi vsi pristojni činitelji, pa se vse vprašanje ne premakne naprej, ker je njegova rešitev finančna silno težavna. To pa predvsem zato, ker se število državnih in samoupravnih nameščencev neprestano veča. Posebno uvajanje monopolov v zunanji trgovini nudi ugodno priliko, da se ustanavljajo vedno novi uradi, da se število uradništva silno veča in da se s tem tudi vedno bolj otežkočuje finančna možnost zboljšanja uradniških plač.
—1 Kakšna ne sme biti naša šola je naslov članku v »Domoljubu« od 10. julija, ki se začenja tako: Odgovor na to vprašanje nam daje žalostna usoda današnje Francije. Le pomislimo, kako je bilo tam. — Šola je bila pozorišče, kjer je izživljalo svoje lažnivo svobodoumje do najvišje stopnje poljudnosti državno učiteljstvo, ki ni bilo nacionalno, marveč po veliki večini socialistično in komunistično. To učiteljstvo je vzgajalo francoske otroke ne samo v popolni brezbrižnosti za varstvo domovine, marveč tudi za prepričane antimilitariste in dosledne sovražnike obstoječega reda in vsake vere. Ker vlada na Francoskem že dolgo časa veliko pomanjkanje duhovnikov, ni bilo na vasi nobenega či-nitelja, ki bi bil sposoben in voljan, da bi takšnemu učiteljstvu stopil na prste ter prevzel obrambo velikih verskih in narodnih idealov. Državna prosvetna uprava pa ni imela ne smisla ne volje ne ugleda, da bi se postavila v bran proti razdirajočemu delu učiteljstva. — Takšna mladina je vzrasla iz državnih šol.
_i
M