k nekaj iz gospodarstva. J. Vezjak: SUSENJE SADJA ali kako boljc sadje razpečati. Ni vse eno, ako nas Bog obdari s svojim blagoslovom s|dne letine, a sadjerejci ne znajo, kako se sadje bolje proda, oziroma kako nam donaša več dobička. Sadna letina je letos precej ugodna, ter sadjarji pričakujejo nestrpno, kako bodo lahko prodali toli zaželjeni pridelek, ker vsak rabi novcev za davek \n še sto in sto drugih potrebščin, ki v sedanjem času stanejo ogromno denarja. Zato pa treba gledati že sedaj in misliti, kako in kedaj bomo porabili, ozir. prodali sadje. Vsak sadjerejec bi moral dobro preudariti in preračuniti že vnaprej, kako se mu bo sadje bolje izplačalo, kako se treba pripraviti, ako bi se sadje ne dalo v svežem stanju ugodno razpečati. Ako je sadna letina obilna in to na daleč okrog, takrat sadjarji ne doscžejo tistih cen, ki bi odgovarjale istočasnim razmeram. Ravno to bo pa letos mogoče šc marsikoga presenetilo ter spravilo sadjerejce v neprijeten položaj. Da pa mi povoljne cene dosežemo, je potrebno, da sadje v takšen stan spravimo, da ga je mogoče hraniti za taka leta, ko ni sadja — in to bi bilo sušenje. Suho sadje je trpežno, da lahko čakamo ugodnih cen, tudi pri razpečavanju ni nevarnosti. Sadje v suhem stanju je tudi tečno, posebno pri domači uporabi, kar posebno povzdiga njega vrednost. če pogledamo na trg, vidimo, da se suho sadje prodaja 1 kg po 28 do 32 K ali meterski stot po 2800 do 3200 K. — Zadnjo sadno letino se je plačeval kilogram po 2 do 8 K ali meterski stot po 200 do 800 K. Ako pri tem pomislimo, da da 100 kg svežega sadja 40 kg suhega, je treba torej za 100 kg suhega sadja 250 kg svežega sadja. Pri tem še pa moramo računati drva za sušenje, za 250 kg po 200 K. Ako vse to preračunamo in premislimo, se nam pokaže dobiček, ki presega dvaali trikratno vrednost svežega sadja. Razlika med svežim in suhim sadjem nastane od 900 do 1800 K. Ako še odštejemo stroške pri stotu suhega sadja, kakor kurjač, vkladanje in izkladanje v sušilnici, pridemo do zaključka, da zgubimo sila veliko pri svežem sadju, ako ga za slepo ceno prodajamo. Če pogledamo, koliko sadja se pridela pri nas v Sloveniji, ki se proda kar tako v svežem stanju in to po nizkih cenah, nas mora to dejstvo navdati z veliko žalostjo. Težki milijoni gredo v izgubo, katere bi si sadjarji prihranili, ako bi sadje sušili. — Zatorej sadjerej-.u pozor! Pri nas na trgu vidimo suho sadje le iz sosednih krajev, kakor iz Slavonije, Bosne in Srbije, a iz naših krajev je suhega sadja le redko najti. V bodoče je treba vso pozornost obrniti na to, da bomo sadno letino bolje izkoristili. Posušeno sadje nam prav veliko zaleže v domačem gospodinjstvu. Pred pol stoletjem je bilo v navadi, da je vsaka gospodinja došlemu gostu postregla s pokuhanim suhim sadjem ter so bili tudi delavci zadovoljni z jabolčnimi krhlji. Krub je bil tistokrat le kot prigrizek, vsak je raje segel po suhem sadju, prav poscbno pa še otroci. Zato so pa bili ljudje bolj imoviti kakor dandanes, ker so bolje izkoriščali domače pridelke v lastno uporabo. Dandanes pa vsak vse za slepo ceno proda in za drago ceno kupuje, zato pa je res že na vseh koncih in krajih samo pomanjkanje in nezadovoljnost. Ako bodo sadjarji uvaževali sušenje sadja ter se otresli novodobnega duha ter složno in Bogu vdano izkoriščali od Boga podeljene dobrote, potem bo še le pravo blagostanje. Kakor je bilo omenjeno pri konoplji v št. 19 «Slov. Gospodarja« z dne 11. maja 1922 o napravi sušilnic, ki so posebne važnosti za sušenje sadja, omenjam še sledeče: Kdor želi suho sadje, ki bo čislano po trgu, naj suši sveže, zdravo (ne piškavo) sadje takole: V sušilnici se najprej zakuri, da postane prostor za sušenje vroč. Med tem časom pa treba sadje za sušenje osnažiti, slive z lesenim klincem napikati, to -je: napravi se po 3—5 vbodljajev v sad slive, jabolke in hruške, kar je debelih, se razreže na kosce in je treba peške in sredino iztrebiti. Tudi peclje pri slivah in jabolkah je bolje, da se iztrebijo. Ko imamo sadje pripravljeno, se vloži v sušilnico, slive zgoraj in jabolka ter hruške spodaj. Kadar so pa jaboljka in hruške napol suhe, se preloži sadje v sušilnici obratno, to je: slive dol in jabolke in pa hruške navzgor, da se dobi boljši pridelek. Ako tako ravnamo pri sušenju in sc še med sušenjem parkrat sadje shladi, dobimo pridelek, ki bo odgovarjal zahlevam, ki jih trg zahteva. Omenili še moram, da niora biti peč v sušilnici z vodora (cug), da vso vročino obdržimo v sušilnih prostorih. Na tak način rabi peč malo drv in vročina tem hitreje deluje. Ako je peč dobro narejena, se nam sadje posuši od 24 do 36 urah in vloži se lahko od 170 do 200 kg sadja naenkrat v sušilni prostor. Pri napravi dobre sušilnice ne smemo pozabiti oddušnik, to je: odprta luk nja na stropu sušilnega prostora, da zamore sopara iz sadja uhajati vi^n in uaš zato se hitrcje suši. Ako se ravna po zgoraj omenjenih navodilfli, st i prav lahko pride do boljših gmotnih sredstev. In letoš-* nja sadna letina nam lahko prav lepe uspehe nudi. Za bnzsadno letino si preskrbimo za družino zdrave ia tečne jedi in z odprodajo lep skupiček za gospodarske polrebe. Zatorej, sadjerejci, poprimite se sušenja sadja te» starih krščanskih navad, pa smemo z golovostjo pričakovati boljše bodočnosti. ENOLETNI TECAJ NA DRžAVNl KMliTIJSKI SOUfe V ŠT. JURJU OB JUŽ. ŽEl. začne počelkom novenibra t. 1. in bode trajal do koac& septembra prihodnjega leta. Razmeroma kratka učna doba ima namen omogočiti posestnikom, ki težko po-> grešajo svoje sinove za dalje časa, da se slednji v stroki vendar dobro izvežbajo. V tem kratkem času se tudi ne odlujijo domačim razmeram. Učenci so oskrbljeni na zavodu s stanovanjem iahrano, pa tudi perilo se jim snaži. Za to vse se plačuja J po 200 dinarjev mesečno in sicer v pollcttiib obrokib naprej. Ako bode rastla draginja, se zna zvišati tudi ta oskrbnina. Šolnino 10 dinarjev mesečno plačujejo samo učenci, ki so doma iz Slovenije. Nekaj je tudi mest proslih polovico in cele oskrbnine. T^a se oddajajo le sinovom manj premožnih kmetov, ki so take podpore res potrebni in se zavežejo ostati zvesti kmetijskemu stanu na domačijah. Pogoji za sprejem so: 1. Dovršeno 16. leto starosti, 2. dobro dovršen* ljudska šola, 3. popolno telesno in duševno zdravje, t« krepka postava in brezhibnost značaja. V prvi vrsti se upoštevajo sinovi kmetskih stariev. posebno, če so se že doina bavili s kmetijstvom. Za sprejem naj se pošljejo prošnje najkasneje do 25. s^t. podpisanemu ravnateljstvu. Prošnje morajo biti na lastnoročno pisane in kolkovane s 4 din., za rešite? se pa naj priloži kojek 10 din. Priložiti se morajo tudi sledeče listine: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. nravstveno spričevalo, 5. zdravniško spričevalo, 6. reverz staršeT ali varuha, v katerem se zavežejo redno plačevati vse nastale stroške, ter poravnati vsako prizadeto škodo ra 7. iste, ki hočejo kot olajšavo glede oskrbnine tudi uradno potrjeno spričevalo o premoženjskih razmerah. Obveznost plačevati vse razne stroške razen dovoljenega jim popusta na oskrbnini velja pa tudi za te, kakor tudi plačati polno oskrbnino za nazaj, ako dotični učenec izstopi brez tehtnega vzroka iz zavodapredt koncem tečaja ali če izgubi radi malomamosti ugodnosti znižane oskrbnine. Po predpisu za pol leta naprej plačane oskrimine se ne vrnejo, če kateri učencev odide svojevoljno prej. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. — Ravnateljstvo državne kmetijske šole v St. Jurju ob juž. žeJ. Monopolna uprava in sol. Kakor znano, ima monopohui uprava z sedežem v Ljubljani v rokah razpečava«je jedilne soli za Slovenijo; to delo izvršuje žitni zavod r LjuMjani. Zastopstvo za Maribor in Prekmurje ima pa mariborska tvrdka Anton Tonejc in drug, ki bi glasom pegodbe morab imeti stalno zalogo 32 vagonov v Mariboru, v resuici so pa njihova skladišča navadno popolnoma prazaa. Ze dalj« časa prihajajo iz trgovskib krogov bridke pritožfee zaradt pomanjkanja soli. D<Ssedaj si je trgovstvo pomagale na ta način, da je naročalo sol iz Zagreba, tam se je dointe fino blago iz državnega rudokopa, velika raziika me# morsko debelo soljo, ki jo poriva žitni zavod iz LjnMjane * Maribor in katero blago naSe ljudstvo.ne prevzaaae rade. Kar naenkrat čitamo v Uradnem listu razglas monopoloe uprave za sol v Ljubljani, glasom katere je uvoz soli ii Hrvatske, kakor tudi iz drugih pokrajin v Slareaiji strogav prepovedan in da se bodo prestopki kazBOvali kar najostreje. Akoravno ni nobenega zakona, ki ki propovedoval uvoz soli iz ene pokrajine v drugo, je vprašanje, kaj se 1» zgodilo z soljo, ki je bila že davnaj poprej kupljena n»Hrvatskem ali drugik pokrajinah Jugoslavije, ki je ttjdf večinoma že plačaaa in katera je že precej časa m* potu. Čuje se, da je finančna kontrela že nekaj dospelik vagonov zaplenila in je pričakovati, ia bo zaplenila že ostale današnjih razmerah na železnicah si ne raore pomagati, on ne ve, kje danes leži blage in mu tudi ni mogoče dirigirati nazaj vagone. Postopanje monopolne upraTC je v tejr zadevi naravnost čudno ih smešno. Človek se mora začudeno. vprašati, ali živimo v zedinjeni državi ali pa je SloveniJ* odtrgan del Jugoslavije, kajti centralizem ima prv» bcsedo v Jugoslaviji. Mnenja smo, ako monopolna upraya oziroma žitni zavod v Ljubljani ne stori svojo dolžaost ia ne dft občinstvu prepotrebne soli na razpolago, ima tudi tisto pravico, si blago nabaviti drugod in tukaj pride t prri vrstt Hrvatsko v poštev, ki ima stotine in stotine ragoae solf na razpolago, med tem ko rlada v Sloveniji ¦ajrečje pomanjkanje. Zahtevamo, da monopolna uprara Bapravi v tem oziru takoj red t Slovcniji, ter da naše komzamente Tsaj s soljo zadostno založi, morebitne tozademe prestopke kupcev pa za enkrat ne kaznuje, ker za to tudi ni noijeoe postavne podlage. GostilničArji se opozarjajo, da se jih uvrsli r »Vodnik po planinskib krajih> samo takrat, ako so imsejrenti ali vsaj odjemalci Planinskega koledarja. Drugi, plaaiastvu nenaklonjeni gostilničarji se kratkomalo izpuste, kar jim bo več škodovalo, kakor pa ako si kupijo koledar za leto 1922 za borih 21 kron, ki se ga dobi še pri založništvu t Mariboru, Krekova ulica 5. Tndi za leto 1923 izide Planiaski koledar. Tiskan bo, na lepem belem papirju. Vsled visokih nabavaih stro&kov, se mora cenn zvišati na 6 din- s poštnino 6.25 din. Upamo, da se vsled tega ne bo skrčil krog njega prijateljeT, temve« da dobi še mnogo novih naročnikov. Koledar bo povečan z novimi potnimi omrežji ter vsebina po slrokofnjakih temeljito popravljena in pomnožena. NAŠIM INSERENTOM! Na pistnena vprašanja v inseratnih ali oglasnih zadcTahf odgovarja upravništvo lista le tedaj, ako je dotičnemu pia-t menemu vprašanju priložena z:iamka za odgovor.