Celje - skladišče D-Per 582/1989 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: — Dobitniki občinskih priznanj cobi ss o —■ Kmetijski kotiček — Izboljšanje trgovinske preskrbe — Neurje v juliju AVGUST 1989 Št. 122 Misli ob nekem prazniku Je že tako, da smo ob najrazličnejših praznovanjih, ki jih v naši družbi ne manjka (čeprav imamo čedalje manj kaj praznovati), delovni ljudje in občani deležni najrazličnejših vzpodbudnih besed, ki jih izgovore »voditelji ljudstva«. Te besede so spregovorjene z najrazličnejših političnih oltarjev, bogato okrašenih z že obledelimi zastavami in ovelimi smrekovimi vejicami, z najrazličnejših govorniških pultov v več ali manj razkošnih dvoranah, največkrat pa je to pisana beseda v prazničnih številkah v vseh mogočih občinskih, regijskih in republiških glasilih. Ko človek prebira vsakodnevni tisk, posluša radio ali gleda televizijo, kjer novinarji kljub veliko vloženega truda, ne morejo napisati ali povedati nič vzpodbudnega, ko smo zamorjeni in zgroženi nad vsakodnevnimi katastrofami na naših »super« cestah ter nad najrazličnejšimi zločini, umori, krajami in ropi, se od časa do časa pojavi še kakšen politik ali bolje rečeno predstavnik ene od »oblik organiziranja našega samoupravnega političnega sistema«, da nas še bolj zamori. Scenarij teh govorov, uvodnih člankov in podobnih slovesnih izjav je že v naprej določen. Uvod — jedro — zaključek. Opazno je, da so tisti, ki to govore in pišejo, hodili v klasično osnovno šolo, kjer so se pri slovenščini še učili lepopisja, namesto osovraženega usmerjenega izobraževanja pa obiskovali meščanske šole, kjer je bilo pri prostih spisih omenjeno pravilo — zlato pravilo. Uvod je ponavadi sestavljen iz bežnega pogleda v našo slavno preteklost, jedro se sestoji iz ugotovitve, da tudi sedaj preživljamo težke čase, hkrati z naštevanjem najrazličnejših subjektivih in objektivnih krivcev za današnjo krizo (seveda brez imen in priimkov), v zaključku pa navadno zasledimo poziv delovnih ljudem in občanom: bolje in več delati, biti aktiven v vseh porah družbenega življenja, dosledno izkoristiti vse možnosti, ki jih dajejo ustava, zakoni ter na njihovi podlagi sprejeti številni samoupravni akti, samoupravne poti, biti aktiven v DPO, preseči stanje z racionalnim obnašanjem na vseh ravneh, biti pozoren in se boriti proti vsem »izmom« itd. Čisto na koncu pa čestitka v osebnem imenu in imenu organa, ki ga posamezni funkcionar prestavlja. Potem pa kulturni program, kjer se zadeva iz uvodnika ponovi, vrli pionirčki pomahajo z zastavicami ter zrecitirajo nekaj partizanskih in domoljubnih pesmic... pa za šank, da povprečen delavec in občan vsaj za trenutek ob alkoholnih hlapih pozabi na jutrišnji delovni dan, kjer se bo vse skupaj ponovilo, le, da so tokrat govorniki drugi: direktor, sekretar OOZK, predsednik sveta KS... več delati, bolje delati, spoštovati ukrepe; iti se tržno gospodarstvo, skratka vse je dobro in vse zanič, kriv pa nihče ali nekdo, ki mu nič ne moreš. Čudno razmišljanje ob občinskem prazniku, kajne? Mogoče, pa vendar me je k temu pisanju podzavestno vzpodbudila misel, da takšnih praznovanj v prihodnje ne bo več, vsaj v opisani obliki ne. Da je temu res tako, je tudi letošnje praznovanje občinskega praznika v naši občini bolj skromno, če že ne bolj delovno. Prav je, da se s skromnimi slovesnostmi spomnimo na pomnike naše preteklosti in samobitnosti, mislim pa, da bomo lahko zopet pompozno praznovali, ko ne bo več inflacija 1000-odstotna ampak 1 do 2-odstotna, ko ne bo več ekoloških katastrof, ko v naši domovini oziroma delu ne bo več izrednih stanj, ko bomo vključeni v Evro-DO ..., ko bomo ..., skratka, ko bomo imeli kaj praznovati. H. P. Ob praznovanju praznika občine Šentjur pri Celju »18. avgust«, bo slovesna seja vseh zborov Skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, v soboto, 19. avgusta 1989 ob 11. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Šentjur pri Celju. Po slovesni seji bo ogled novega prodainega centra Kmetijskega kombinata Šentjur — Tozd Trgovska dejavnost. pticedden NEDELJA, 13. AVGUSTA Ob 13. uri: TEKMOVANJE V JADRANJU NA DESKI, Slivniško jezero »TRATNA« (v primeru slabega vremena bo tekmovanje v soboto, 19. avgusta ob isti uri) SREDA, 16. AVGUSTA Ob 18. uri: NASTOP SLUŽBENIH PSOV MILICE IN KINOLOŠKEGA DRUŠTVA CELJE, Športni park Šentjur PETEK, 18. AVGUSTA Ob 16.30 uri: ODPRTI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR POSAMEZNIKOV, Ribiški dom »TRATNA« ob Slivniškem jezeru Ob 17. uri: KOLESARSKI VZPON NA RIFNIK (start v Hru-ševcu) Ob 19. uri: KOŠARKARSKA TEKMA KK »TAJFUN« ŠENTJUR : KK »COMET« SLOVENSKE KONJICE, Športni park Šentjur Ob 20. uri: NASTOP MPZ IN ŽPZ »SKLADATELJEV IPAVCEV« ŠENTJUR, na prostem v Zgornjem trgu SOBOTA, 19. AVGUSTA Ob 7. uri: MEDDRUŽINSKO TEKMOVANJE V LOVU RIB Slivniško jezero »Tratna« Ob 9. uri: TURNIR ČLANOV V TENISU, Športni park Šentjur Ob 17. uri: TEK PRIJATELJSTVA ’89, start v Športnem parku. Šentjur Ob 20. uri: 4. KOZJANSKA NOČ, Vrt motela »Merx« Šentjur NEDELJA, 20. AVGUSTA Ob 8. uri: TEKMOVANJE LOVCEV V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE, Lovski dom na Tičnici — Blagovna Ob 9. uri: FINALE TURNIRJA ČLANOV V TENISU, Športni park Šentjur SOBOTA, 26. AVGUSTA in NEDELJA, 27. AVGUSTA Ob 9. uri: TURNIR V MALEM NOGOMETU, Športni park Šentjur Ob 18, ang.u&tu ptazniku &bčine oSent^uc če&titcuna n&em dei&nnim Ljudem in abčanam cfkupSčina občine, <3/J)0 in ucedniSioo Od tu in tam BLAGOVNA Delegat KS Blagovna je v imenu svojih krajanov na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti postavil v zvezi z gradnjo deponije sadre »Za travnikom« naslednje zahteve: — da pooblaščena instituoija do 30. julija 1989 ugotovi, ali je radioaktivnost v okolici deponije sadre prekoračena, — opraviti je treba sondažo terena za pregled morebitnih radioaktivnih odpadkov v jezu deponije, — treba je ugotoviti vzrok za zaprtje ceste in odgovornost osebe, ki je dala soglasje za to, — treba je dovažati piritne ogorke za izgradnjo deponije v zaprtih kontejnerjih, — opraviti je treba sistemske raziskave in dati odgovor krajanom Blagovne, ali je hrana, pridelana na njihovem območju, užitna. DOBJE V nedeljo, 13. julija je v prosvetnem domu gostovala kulturna skupina Nagelj iz Kanade. Obisk predstave je bil zelo dober, s prireditvijo pa so bili zadovoljni tako obiskovalci kot tudi nastopajoči. 30. julija je bila 17. tradicionalna prireditev Pokaži kaj znaš. Za nastop se je prijavilo 22 skupin iz raznih krajev Slovenije. V avgustu predvidevajo v okviru samoprispevkovnega programa asfaltiranje manjših odsekov cest v Repužu, Za-mšleku in na Gorici. DRAMLJE Akcija za izgradnjo telefonskega omrežja poteka zelo dobro, saj so z zbranimi sredstvi že plačali ATC z 200 številkami, izvajalec PAP Ljubljana pa bo sredi avgusta že pričel s prvimi deli na 16 kilometrih krajevnega omrežja. KALOBJE Tudi počasi se daleč pride, ugotavljajo na Kalobju ob novem asfaltiranem delu ceste Kalobje — Vinca v dolžini 350 metrov. DES Elektro Celje je postavilo del desetkilovatnega daljnovoda s trafo postajo na Kalobju, kar bo znatno izboljšalo električno preskrbo okoliškega območja. LOKA PRI 2USMU 16. julija je krajevna skupnost Loka pri Žusmu v Dobrini proslavljala svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti so odprli asfaltirano cesto Brode—Agrež. Po pestrem kulturnem programu je bilo tovariško srečanje. PREVORJE KS Prevorje je ob splošni podpori krajanov dogradila mrliško vežico, nabavili pa so že tudi precej gradbenega materiala za večnamenski dom. V krajevni skupnosti posvečajo veliko skrbi predvsem vzdrževanju in obnavljanju krajevnih cest, vendar imajo zaradi pomanjkanja denarja veliko težav. Pri uresničevanju njihovega srednjeročnega načrta pri cestnih povezavah pričakujejo predvsem več razumevanja družbenopolitične skupnosti. PONIKVA Na Ponikvi so skupaj s Cestno skupnostjo nadaljevali s posodobitvijo 1700 metrov ceste Cecinje—Dolga gora. Poleg že obstoječih telefonskih priključkov bodo v avgustu vključili 25 novih naročnikov na območju Hotunj, Zg. Selc in Žagaj a. PLANINA Krajani Lok in Hruševja so z združenimi močmi v KS uresničili načrtovano posodobitev 750 metrov ceste Loke— Hruševje. SLIVNICA V KS so do konca 1. polletja uspeli uresničiti že dobršen del letnega načrta. Poleg štirih novih cestnih odcepov Vodu-ce—Javorje, Črni tumf in ulice v Gorici, so uresničili tudi želje krajanov in uredili del peščene plaže ob jezeru, uredili novo brv za pešce preko potoka Čret, razširili in gramo-zirali cesto Tumo—Slivnica in opravili še več manjših komunalnih del. ŠENTJUR V KS Šentjur-okolica poteka referendumski program po vseh vaških skupnostih. Obnovili so skoraj vse ceste, ki pa jih je zadnje močno neurje skoraj v celoti spet poškodovalo. V VS Grobelno so se lotili izgradnje večnamenske dvorane; nameravajo jo dokončati do leta 1990. V VS Nova vas je tik pred izgradnjo trgovina in večnamenski objekt. V tem zazidalnem načrtu je poleg tega predvidena tudi gradnja vrstnih hiš. Vodovod Kozarica gradijo po fazah, tako da bodo sedaj pričeli graditi sekundami vod v smeri Jakoba. Zaradi nerešenega financiranja KS ugotavljajo, da njihova delegacija v zboru KS ni dovolj uspešna, zato se ne nameravajo več udeleževati sej. Šentjurski portret Mitja Mastnak Mitja bo letos decembra star šele petnajst let. Najstnik, kot nekaj tisoč drugih v naši občini, pa vendar vreden, da ga posebej predstavimo. Večini njegovih vrstnikov sta matematika in fizika dolgočasna, če že ne na moč tečna šolska predmeta. Že sama misel na številke in račune ti lahko pokvari dobro voljo. Mitja pa misli drugače! Saj se tudi sam z vrstniki rad zapodi za žogo, smuča, plava, ali prebere lepo knjigo, a vseeno pravi, da poleg matematike in fizike ni stvari, ki bi ga tako privlačevala kot prav ta magični svet številk in neznank. Vsa leta je Mitja z lahkoto obvladoval šolsko snov, ves čas je bil čisti odličnjak. Ni se zadovoljil le s tistim, kar je slišal v šoli. Še in še je spraševal, pa iskal odgovore v knjigah in revijah ter čutil posebno zadovoljstvo, ko je končno rešil kakšno vprašanje tudi sam, ko mu tudi starši ali knjiga niso dali zadovoljivega odgovora. Zanimiva vprašanja je našel tudi v Veseli šoli, vsakoletnem tekmovanju učencev v poznavanju najrazličnejših področij naravoslovja, zgodovine, zemlje- pisa, jezikoslovja ... Na vsako vprašanje je hotel poiskati tudi odgovor. Z velikim interesom za naravoslovje, posebej še za matematiko in fiziko, je redno obiskoval dodatni pouk, ki sta ga za nadarjene učence organizirala učitelja Darja Šumej in Vinko Frece na šentjurski šoli. Njegovo posebno nagnjenost in nadarjenost sta oba mentorja pravočasno in uspešno izkoristila in vzpodbudila, tako da je Mitja zadnja leta pri obeh predmetih z dodatnim in posebnim programom daleč presegel učno tvarino, predpisano za osnovno šolo. Kar po vrsti je osvajal prva mesta na šolskih občinskih in republiških tekmovanjih iz matematike in s tem bronaste, srebrne in zlate Vegove značke. Veseli smo, da Mitja kot izreden talent s področja naravoslovja ni edini na osnovni šoli F. Malgaja v Šentjurju. Naj omenimo le še Petro Debelak, ki je tudi letos, skupaj z Mitjem, na republiškem tekmovanju iz znanja fizike, dosegla prvo mesto med slovenskimi osnovnošolci. Z mentorico Darjo Šumej sta se udeležila zveznega tekmovanja iz fizike v Kolašinu v Črni gori, kot predstavnika učencev osmih razredov iz Slovenije. Mitja je osvojil prvo nagrado in prvo mesto v zveznem merilu. Mitja je nedvomno nadarjen, pa tudi marljiv in vztrajen fant, zato zasluži vso našo pozornost in pohvalo, ob tem pa naj velja priznanje tudi učiteljem, ki odkrivajo in razvijajo naravne danosti takšnih talentov. Zato si želimo čim več učiteljev kot sta Darja in Vinko. Ob prestopu iz osnovne v srednjo šolo pa vsi skupaj zaželimo Mitju kar najboljšega šolskega uspeha, tako da bi s svojim znanjem lahko nekoč uspešno pomagal tudi pri reševanju najrazličnejših problemov in ovir, ki se vsak dan na novo postavljajo na pot napredku človeštva. F. Ž. 90 let Ane Cimerman Rodila se je 14. julija 1899 v Repnem, po domače pri Matujek. Od sedmih otrok je bila Ana naj- starejša. Vse njeno življenje je bilo povezano z delom na kmetiji. Sama pravi, da ne ve, kako ji je uspelo dočakati tako visoko starost, ko pa je bilo njeno življenje vseskozi povezano s trpljenjem, trdim delom in poma-njaknjem. Ko je bila stara 15 let, ji je vlak povozil očeta, nastopila je prva svetovna vojna in z njo kriza, ki je doletela predvsem kmečko prebivalstvo. Leta 1920 se je poročila in odšla k možu v Krajnčev mliv v Stopče, kjer še danes živi v krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov. Njen častitljivi jubilej je bil proslavljen na Lubejevi domačiji, s pesmijo, čestitkami in z željami za krepko zdravje še v naprej. Ob visokem jubileju ji čestita tudi uredništvo Utripa! Naš intervju Kmetijski kombinat Šentjur Tozd Klavnica sodi med tiste organizacije v naši občini, ki so v tekočem srednjeročnem obdobju napravile izredno velike pozitivne premike. Zato smo se v uredništvu Utripa odločili, da jih po daljšem času obiščemo in pripravimo krajši reportažni zapis. Na naša vprašanja je odgovarjal vodja temeljne organizacije Rado Tržan. Utrip: Ali lahko našim bralcem na kratko predstavite najpomembnejše pridobitve v vaši temeljni organizaciji v zadnjih letih? R. Tržan: Zadnja leta so v klavnici Šentjur izredno dinamična, zato bom v kratki predstavitvi kakšno pomembno stvar nemara izpustil, predlagam pa, da jo po lastni presoji vnesete v ta zapis po ogledu obrata, ki ga bomo opravili ob koncu pogovora. Po mojem osebnem prepričanju je v zadnjih letih naša najpomembnejša pridobitev možnost, da lahko poslujemo brez političnega pritiska, ki je pred skoraj desetimi leti grozil s tem, da Klavnico v Šentjurju črta s seznama gospodarskih subjektov. Seveda do te »rehabilitacije« ni prišlo samo po sebi, ampak je to rezultat skrbno načrtovane strategije dolgoročnega razvoja, ki ga sicer tekoče prilagajamo hitrim spremembam v naši gospodarski in politični praksi. Z jasno vizijo jutrišnjega dne smo postali zanimivejši za mlad strokoven kader, boljša kadrovska zasedba je omogočila stabilno in uspešno tekoče poslovanje, to pa omogoča hitrejšo modernizacijo obrata in utrjuje naše dobro ime pri poslovnih partnerjih. Utrip: Koliko delavcev zaposlujete in kakšen je vaš sedanji obseg poslovanja? R. Tržan: V temeljni organizaciji je trenutno zaposlenih 105 delavcev, od tega 24 v mesnicah in 81 v klavno-prodajnem obratu. Pri našem poslovanju redno angažiramo še 8 šoferjev iz Tozda Transport in 3 do 4 zasebne avtoprevoznike. Na ravni DO opravlja za potrebe Tozda Klavnica razne naloge še 14 delavcev. raznovrstnih mesnih izdelkov, naša skladišča pa bo zapustilo najmanj 2000 ton svežega mesa. Letos bomo prvikrat klali tudi kunce (najmanj 25.000). Celotni prihodek temeljne organizacije je v I. poletju letošnjega leta znašal več kot 36 novih milijard dinarjev. Utrip: Kako pa sodelujete z rejci živine? R. Tržan: Klavnica Šentjur sodeluje z rejci klavne goveje živine in pitanih svinj preko okoliških kmetijskih zadrug, oziroma temeljnih organizacij — kooperantov. Poleg kooperantov KK Šentjur nam živino za zakol dobavljajo predvsem KZ Celje, KZ Savinjska dolina in KK Šmarje pri Jelšah. V letu 1989 smo konec prvega in v začetku drugega četrtletja proizvodnji namenili 500 milijonov dinarjev (petdeset starih milijard) kot vzpodbudo za privez telet. Trudimo pa se tudi, da bi pripomogli k hitrejšemu razvoju občine in k dobremu počutju občanov, zato sodelujemo tudi pri širitvi javnega telefonskega omrežja, za kar bomo prispevali več kot 200 milijonov dinarjev. Utrip: Trenutno se v gospodarskih organizacijah veliko ukvarjate s prilagajanjem organiziranosti novemu Zakonu o podjetjih. Kako potekajo aktivnosti pri vas? R. Tržan: Dejal sem že, da v Klavnici skrbno načrtujemo dolgoročni razvoj. Zato nam v strategiji zaradi samega Zakona o podjetju ni treba ničesar spreminjati. Ključna zahteva v zvezi s tem je, da mora biti vsaka nova organizacijska rešitev ekonomsko učinkovitejša od prejšnje. Obseg poslovanja v zadnjih letih neprestano narašča. Pri samem klanju je porast manjši, zato pa so indeksi fizične rasti večji v predelavi in predvsem pri prometu z mesom na debelo ter v lastnih mesnicah. Po načrtu za leto 1989 naj bi opravili: — zakol okrog 6000 govedi, 10.000 prašičev in 300 telet, predelava bi morala dati na trg 800 ton V temeljni organizaciji bomo hkrati z reorganizacijo spremenili tudi sistem nagrajevanja, ki bo temeljil predvsem na rezultatih tekočega dela, jasni razmejitvi in ovrednotenju odgovornosti in sposobnosti posameznika, da se hitro in učinkovito prilagaja potrebam organizacije. Želim, da bi pri reorganizaciji celotnega kmetijskega kombinata Šentjur sledili racionalnim ci- ljem. Rezultat reorganizacij skih aktivnosti mora biti tekmovalno vzdušje, zlasti med vodstvenimi delavci, tako da bo kombinat kot celota ostal zvest pozitivnim ciljem iz preteklosti in da bodo vsi deli prispevali maksimalno možne poslovne učinke k hitrejšemu razvoju občine. Utrip: In kakšni so vaši kratkoročni razvojni cilji? R. Tržan: Klavnica v Šentjurju se mora s svojim proizvodnim programom, predvsem pa z načinom poslovanja, prebiti med najuspešnejše organizacije in v zgornje cenovne razrede, predvsem zaradi zadovoljstva delavcev, dobaviteljev in kupcev. V ta namen bomo posvečali nadpovprečno skrb razvoju kadrov, posodabljanju proizvodnje, integrirani, računalniško podprti obdelavi podatkov ipd. Utrip: Ali vam lahko pri tem pomagajo tudi naši bralci? R. Tržan: Seveda! Obstaja cela paleta možnega sodelovanja. Kmetje naj skrbijo za kakovostno pitano živino za zakol, delavci za dobre osebne dohodke, da se bodo naši proizvodi lahko pogosteje pojavljali na njihovih jedilnikih. Mlade in ambiciozne bralce vabimo, da se nam pridruži- jo kot štipendisti na živilskih šolah ali kot sodelavci, vse pa vabimo v našo novo MESNICO DISKONT v Šentjur na ugoden nakup mesa ali mesnih izdelkov po resnično konkurenčnih cenah. * * * Ko smo nato skupaj na hitro pogledali proizvodne in druge prostore Klavnice v Šentjurju, smo se lahko prepričali, da je napredek v zadnjih letih očiten na vsakem koraku. Polepšan je vhod v klavnopredelovalni kompleks z novo diskontno mesnico, postavljena je vratarnica, iz katere vratar s kamero spremlja dogajanje na dvorišču. Vse prostore so obnovili, stare stroje intenzivno zamenjujejo z novimi, na večini izdelkov pa že lahko opazimo novo blagovno znamko (5) V prostoru obdelave podatkov so trenutno trije osebni računalniki, pričakujejo pa še četrtega. Delovni utrip nakazuje visoko produktivnost. Klavnici Šentjur želimo pri njenem prihodnjem delu uresničitev vseh ambicioznih načrtov. Razpis štipendij Titovega sklada Skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije tako kot vsako leto razpisuje postopek evidentiranja mladih v izobraževanju za prejem štipendij iz Titovega sklada. Po razrezu, prejetem iz zgoraj navedene skupščine, pripadajo občini Šentjur štiri štipendije, in sicer ena za mladega delavca in tri za dijake in študente. Pogoji, ki jih mora izpolniti mladi delavec za prejem štipendije so: — najmanj dve leti delovne dobe in da ni starejši od 35 let, — da je s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegel nadpovprečne delovne uspehe v svojih okoljih, — da je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati učenec — študent za prejem štipendije: — da je redno vključen v usmerjeno izobraževanje, — da dosega nadpovprečne učne uspehe v srednjih šolah (praviloma odličen uspeh), v višjih in visokih šolah pa najmanj povprečno oceno 8, — da je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah. Predlogi za podelitev štipendij morajo vsebovati že omenjene kriterije, potrdilo o družbenopolitični aktivnosti, katero lahko izda OO ZSMS, OO ZK, IO ZSS ali KO SZDL. Poleg omenjenega mora imeti kandidat za prejem štipendije iz Titovega sklada tudi kadrovski interes, katerega izda OZD kot potrdilo, da je smer izobraževanja kandidata v njihovem interesu, oziroma da sistematizacija zaposlovanja dovoljuje zaposliti takšen profil izobrazbe. Predloge za podelitev štipendij pošljite na OK ZSMS Šentjur do 30. avgusta 1989. Sekretar OK ZSMS Šentjur Darko Cerovski VABILO Prosvetno društvo skladateljev Ipavcev Šentjur pri Celju vabi k sodelovanju vse ljubitelje petja in plesa, da se v jesenskem času vključijo v delo moškega pevskega zbora, ženskega pevskega zbora in folklorne skupine. Vsi, ki vas delo v društvih veseli, priključite se nam, lepo vas bomo sprejeli! /O ljubljanska Splošna banka Celje bar 1 ika QCoiicek za kmetaaalce Proizvodnja mleka V pričakovanju smo. Nemirno hodimo v hlev in čakamo dogodek, ko bo naša Liska, Seka ali Rjavka telila. Nestrpnost je še večja, če bo telica telila prvič. Bojimo se, ali bo tele zdravo, ali bo telitev lahka. Sprašujemo se, koliko mleka nam bo dala? Nam? Ne! Mleko ima zato, ker ima teleta. Res je, da je človek skozi dolgo dobo dosegel, da ima krava veliko več mleka kot ga potrebuje njeno tele, da molzejo še takrat, ko tele že zdavnaj ne pije več mleka. Toda količina mleka pada in končno, približno deset mesecev po telitvi, krava presuši. Če želimo, da nam bo Liska, Seka ali Rjavka ponovno dala mleko, moramo pravočasno poskrbeti, da bo postala breja, da bo imela teleta in — zgodba o mleku se bo ponovila. Mleko je edina snov, ki nastaja v naravi kot hranilo. Namenjena je novorojenemu, nežnemu in občutljivemu bitju — mladiču. Ko mladič zapusti varno zavetje materinega telesa, mu mati ponudi pomoč v boju proti sovražniku iz okolja, ponudi mu hrano, ki jo bo z lahkoto prebavil in izkoristil. Zato je mleko po sestavi in prebavljivosti najpopolnejše hranilo. Količina posameznih sestavin v mleku ni stalna. Najbolj niha količina maščobe, spremembam pa je podvržena tudi količina beljakovin, čeprav mnogo manj. Približno razmerje med sestavinami mleka je v odstotkih naslednje: vode 85—88, maščobe 3—5, beljakovin 3—3,8, sladkorja 4—5, soli 0,8. V mleku primanjkuje le železa in C vitamina. Beljakovine se v človeškem telesu skoraj 100-od-stotno izkoristijo. Mleko vsebuje mnogo kalcija, ki je potreben za zgradbo kosti in zob. Telo sprejema kalcij iz mleka mnogo bolje kot iz katerekoli druge snovi. Mlečna maščoba je lahko prebavljiva. Vsebuje vitamine A in D, pa tudi B. Odlično dopolnjuje druga hranila, na primer škrob, rastlinske beljakovine in sicer tako, da jim poveča prebavljivost. Razlike v sestavi mleka nastajajo tudi pod vplivom dednosti, zaradi različne sposobnosti tvorbe teh sestavin v mlečni žlezi. Razlike so tako med živalmi različnih pasem, kakor tudi med posameznimi živalmi. Na nihanje količine maščobe in beljakovin v času nastajanja in pridobivanja mleka vplivajo še: — količina proizvedenega mleka, — zdravstveno stanje živali, — podnebne razmere, — letni čas, — način reje, — način krmljenja, * — kakovost krme, —- stadij laktacije, — način molže. Večja je količina namolženega mleka, manj je maščobe v litru mleka. Pri različnih boleznih se sestava mleka lahko bistveno spremeni; tako se pri mastitisih zmanjša količina mleka, tudi mlečne ma- ščobe, beljakovin, sladkorja. Tudi pri ostalih sestavinah se pojavijo spremembe. Nenadne vremenske spremembe, nepričakovano znižanje ali zvišanje temperature, stresi in podobno, lahko občasno zmanjšajo odstotek maščobe in beljakovin v mleku. V povprečju je najmanjša količina maščobe in beljakovin v mleku v prehodnem pomladansko-polet-nem obdobju (od maja do avgusta). Če so presledki med molžami neenakomerni, je količina maščobe pri posameznih molžah različna. Po daljših presledkih je maščobe manj, po krajših več. Jutranje mleko vsebuje 0,3 odstotka maščobe manj. Prvi curek namolženega mleka vsebuje približno 2,5 odstotka maščobe, v zadnjih curkih mleka pri molži je je tudi 10 odstotka več. Pri beljakovinah razlika v količini med jutranjo in večerno molžo ni tako izrazita. Od kakovosti hrane in pravilnih obrokov je odvisno, ali bo žival dala mleko takšne kakovosti, kot so njene prirojene sposobnosti. Odstotek maščobe v mleku povečuje travniško in lucernino seno, primerna silaža, sojine in kokosove pogače itd. Količino maščobe zmanjšujejo prevelike količine žitnih otrobov, pivskih tropin, repnih rezancev. V obroku mora biti tudi ustrezna količina surovih vlaken. Pogosto pade odstotek maščobe spomladi, ko je kakovost mrve slabša. Na količino beljakovin v mleku vpliva predvsem energetska vrednost krmnega obroka. Če je energije premalo, se vsebnost beljakovin zmanjša. Pri prehodu s paše na krmljenje s pesnimi rezanci se poveča odstotek beljakovin v litru mleka. Prav tako po zimskem krmljenju dobra paša s senom poveča vsebnost beljakovin, ker je energetsko bogatejša. Ko se mleko po telitvi normalizira (takoj po telitvi ima krava mlezivo ali kolostrum), je odstotek maščobe in beljakovin manjši, nato pa narašča do presušitve, količina dnevno namolženega mleka pa pada. Mleko je odlična hrana za ljudi, hkrati pa je tudi primerna za mikroorganizme, ki mleko uživajo in spreminjajo. Mleko, ki ga uporabljamo za prehrano ali za predelavo v mlečne izdelke, moramo higiensko pridelati in nato čimdlje ohraniti nepokvarjeno. Kljub najsodobnejši tehnologiji v mlekarnah ne morejo izboljšati slabega mleka, v katerem so se O pripravah na kmetijsko raziskovalni tabor »Šentjur 89« smo v prejšnji številki glasila že pisali, tokrat pa še nekaj besed o sami izvedbi. Pobudo za organizacijo raziskovalnega tabora je dalo predsedstvo O K ZSMS, predvsem zaradi splošnega kritičnega položaja kmetijstva, kar se še posebej odraža v nerazvitih občinah, kakršna je tudi naša. Zaradi tega so takšne raziskovalne naloge zastavljene tako, da bi lahko na podlagi ugotovitev izdelali celovit pristop k reševanju kmetijske problematike v teh predelih in ga posredovali pristojnim institucijam. Delo je potekalo na področjih veterine in živinoreje, kjer so študentje zastavljene programe kakovostno in uspešno izpeljali. Veterinarji so delali na področju embrio transfera, in uspelo jim je od ene bikovske matere pridobiti deset zarodkov, ki so jih presadili v telice — nosilke teh zarodkov. Uspešnost njihovega dela bomo lahko ocenjevali v aprilu 1990, ko bodo tehee telile. Že samo dva uspešno pridobljena telička bosta ekonomsko upravičila izpeljavo tega dela programa. Vsekakor pa od vseh zarodkov, ki so jih presadili, pričakujemo več teličkov. Živinorejci so se ukvarjali z mikrobiološko sliko molznih strojev in mleka na določenih kmetijah. Želeli so posneti stanje higienskih razmer pri pridobivanju mleka, rezultati te naloge pa naj bi služili kot informacija pri nadaljnjem pospeševalnem delu z rejci na območju anketiranih kmetij. Hkrati bi želeli te rejce opozoriti na najpogostejše napake, saj bi odprava teh zagotovila neoporečno mleko in s tem boljši dohodek. Ukvarjali so se tudi z meritvami živali in oceno zunanjosti vzorca krav v občini Šentjur. Zastavili so si dva cilja: za del taborjanov je bilo zanimivo, da se spoznajo z naključno izbranim vzorcem krav in se hkrati naučijo merjenja ter ocenjevanja živali, ter da spoznajo določeno Bojkot oddaje Kmečka zveza Slovenije in Zveza kmečke mladine Slovenije sta 29. junija letos pozvali k bojkotu oddaje mleka zaradi cenovnih nesorazmerij in zaradi slabega položaja kmetijstva. Položaj kmeta je danes slab, njegovo delo, večkrat garanje in žulji na rokah, pa niso prav ovrednoteni. Položaj pa postaja danes iz dneva v dan vse slabši. Zato so kmetje povzdignili svoj glas ter s tem želeli opozoriti predvsem na nizko odkupno ceno mleka. 29. junija večina kmetov v šentjurski občini ni oddala mleka, temveč so ga brezplačno delili na svojih kmetijah ali na drugih krajih. Na Planini pri Sevnici deluje iniciativni odbor za ustanovitev podružnice Kmečke zveze v naši občini. Ta odbor je zelo dejaven, zato upamo, da bo kmalu prišlo zaradi delovanja mikroorganizmov poškodovale ali spremenile sestavine. O tem, kako pridelati mleko s čim manjšim številom mikroorganizmov, pa prihodnjič. Nevenka Cmok, mag. agr. populacijo govedi, ki doslej ni bila raziskana in jo primerjajo s kontroliranimi živalmi ter pri tem ocenijo vpliv intenzivnosti proizvodnje ter lege kmetije na telesne mere in ocene zunanjosti krav. Živinorejci so na podlagi ankete izdelali tudi analizo kmetij. Namen te raziskovalne naloge ie bil, da podrobneje spoznajo območje, na katerem je potekal kmetijski raziskovalni tabor. Zato so na kmetijah, kjer so merili in ocenjevali živali, izvedli anketiranje, s pomočjo katerega so spoznali posamezne gospodarske pokazatelje proizvodnje. Na podlagi izvedene ankete je bilo mo: ugotoviti, da so kmetije v občini Šentjur v povprečju majhne, z .nizko intenzivnostjo kmetijske proizvodnje. Zaradi nujnosti pridobivanja dela dohodka iz nekmetijskih dejavnosti v kratkem času tudi ni možno pričakovati kakšnega bistvenega napredka; deloma zaradi neekonomičnosti kmetijske proizvodnje v trenutnih tržnih razmerah, deloma pa tudi zaradi neperspektivnega osebnega prepričanja kmetov. V primeru pozitivnih sprememb zgoraj navedenih razlogov, pa zahteva območje naše občine tudi nove regionalne kmetijske razvojne programe. Omenimo naj še, da so do sedaj izdelali uvodno poročilo tabora, ki pa bo dobilo dokončno obliko v septembru in ga bodo na ustrezen način predstavili tudi na ravni republike. Tabor je za OK ZSMS predstavljal tudi precejšen finančni strošek. Določena sredstva smo si uspeli pridobiti iz republike, del sredstev pa naj hi si pridobili v občini. Pa vendar s Kmetijskim kombinatom in TOK-om Šentjur, ki bi naše delo lahko koristno uporabila, ne najdemo skupne poti za sofinanciranje tabora. Srednji kmetijsko živilski šoli Šentjur in Geodetski upravi Šentjur se zahvaljujemo za nudeno pomoč pri realizaciji tabora. Darko Cerovski mleka do ustanovitve. Odbor je tudi prevzel nalogo, da organizira bojkot oddaje mleka ter pripravi vse potrebno za brezplačno delitev mleka v Šentjurju. Dela je bilo res veliko, toda odbor je dobil podporo s strani kmetov. Tudi potrdila o neoporečnosti mleka niso bila ovira. Kmetje so mleko pripeljali v Šentjur s traktorjem. Na prikolico so naložili pet 40-li-trskih mlečnih posod ter še hladilni bazen. Na prikolico so pritrdili še transparente z napisi: Kmetijstvo je temelj našega gospodarstva! Kmetu 50 % maloprodajne vrednosti! Zahtevamo uskladitev cen repromateriala in mleka! Planinskim kmetom ni bilo žal porabljenega goriva, časa ter denarja za kritje vseh stroškov v nadaljevanje na 5. str. KRT „Šentjur 89” nadaljevanje s 4. str. zvezi z bojkotom. Kmetje so z bojkotom seznanili tudi Kmetijski kombinat in Skupščino občine Šentjur. Prav zato so bili še bolj razočarani, ker se bojkota niso udeležili tudi predstavniki kombinata in občine. Z bojkotom oddaje mleka naših kmetov pa so se strinjali tudi potrošniki, ki morajo za mleko v trgovini plačati kar štirikrat več, kot pa dobi za en liter mleka kmet. Vsi navzoči so besede kmetov pozdravljali s ploskanjem in pridno hodili po mleko. Bojazen, da bi mleka zmanjkalo ni bila odveč, zato so nekateri odhajali domov s praznimi posodami. Če ta bojkot ne bo pripomogel k izboljšanju kmetovega položaja, bomo lahko kaj kmalu videvali ljudi, ki se bodo s praznimi košarami vračali iz trgovine, ker pač ne bodo dobili mleka, mesa, sadja, zelenjave, ker bo družba uničila interes kmeta, da bi proizvajal za tržne viške. Upajmo in želimo pa si, da se to le ne bo zgodilo. Za razmislek pa navajam tudi govor enega naših kmetov: »Koliko napisanih vzdihov, in še več nenapisanih je bilo, koliko prošenj kmečkega človeka je bilo izrečenih, a vse te prošnje so ostale kakor samoten klic v puščavi, saj ni nikomur mar, ali se bo kmet še sposoben ekonomsko obdržati. Sedanja politika zgovorno kaže, da je kmetijstvo nepotrebno in nezaželeno. Ta politika prazni kmečke domove. Če se bo to nadaljevalo, bodo kmalu naše kmetije prazne in krava bo postala sveta žival, tako kot je v Indiji. Vprašujemo se, kdaj se bo našel nekdo, ki bo prisluhnil več kot 40-letni prošnji kmeta? Ne smemo dovoliti, da bi začelo prevladovati mnenje, da je kmet naj-skromnejši in zadovoljen z vsem, kar mu dajo. Zato mi kmetje danes zahtevamo, da se naš položaj takoj izboljša, da bomo lahko živeli človeka vredno življenje v socialistični državi 20. stoletja, ki se ne boji razvitega kmetijstva, pač pa ga celo podpira. Marija Uduč V Nov prodajni center v Šentjurju Izgradnja novega prodajnega centra Kmetijskega kombinata Šentjur, opredeljenega v srednjeročnem načrtu te delovne organizacije, pa tudi Tozda Prodaja in Sozda Merx, je uresničena celo leto pred iztekom planskega obdobja. Pomeni tudi eno večjih investicij v naši občini in tudi širše. Celotna predračunska vrednost je bila ob pričetku del lani decembra ocenjena na 500 milijard dinarjev. Izvajalec Vegrad Velenje je rok izgradnje nekoliko zamudil, dela pa je kljub temu opravil solidno. Glede na velikost in zahtevnost projekta pa je osem mesecev kljub vsemu kratek čas, tudi če upoštevamo letošnjo za gradbena dela ugodno zimo in pomlad. Novi blagovni center, ki so ga odprli letošnjega 28. julija in hkrati zadovoljivo uredili tudi njegovo okolico, je velika pridobitev ne le za kmetijski kombinat oziroma njegov tozd, ki se ukvarja s prodajo, temveč tudi za našo manj razvito občino. Center je namenjen ne le izboljšanju prodajne ponudbe tehničnega in drugega blaga našim občanom, temveč tudi širšemu zaledju, saj namerava z geslom »Odkrijte ugoden nakup« zagotavljati pe- strejšo ponudbo in s svojim marketingom uveljaviti center tudi pri kupcih vse od Celja do Obsotelja. V novem prodajnem centru z 18.000 m2 prodajnih in skladiščnih površin, bodo nudili kupcu, tako resno zagotavljajo, vse ali skoraj vse, kar potrebuje ali kar je doslej iskal v Celju ali celo še v večjih trgovskih središčih. Na osnovi dogovora o razmejitvi poslovanja med Potrošnikom in Kmetijskim kombinatom, Tozd Prodaja v Sozd Merx, so iz vseh obstoječih kombinatovih poslovalnic prenesli v novi prodajni center kmetijsko mehanizacijo in osnovne gradbene materiale, s tem pa zagotovili tudi boljšo založenost in večjo izbiro na enem mestu. Omeniti velja tudi, da je del nove stavbe namenjen upravnim službam Kmetijskega kombinata (vodstvu Tozda Trgovska dejavnost in vodstvu TOK kreditno hranilni službi), v sklopu centra pa bo deloval tudi bife. Naj vas ob tej priložnosti v imenu delavcev in vodstva povabim, da se čimprej prepričate o resničnosti gesla »Odkrijte dober nakup« v novem prodajnem centru Kmetijskega kombinata. Z veseljem vam bodo ponudili pestro izbiro najrazličnejšega blaga: v spodnjem nadstropju osnovni in zaključni gradbeni material, stavbno pohištvo, najrazličnejše kmetijske stroje in mehanizacijo ter druga kmetijska orodja ter umetna gnojila, v zgornjem nadstropju pa boste našli bogato izbiro rezervnih delov za kmetijske stroje, instalacijski material za električne, vodovodne in toplovodne napeljave, barvo, lake, orodja in drugo tehnično blago, posodo, keramiko in steklo, belo tehniko in akustične aparate. Blagovni center bo odprt vsak delavnik od 7.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure. Pa še to. Iz tehnične prodajalne v ulici Leona Dobrotinška bodo vse blago prenesli v novi prodajni center, prostore pa bodo preuredili v diskont prehrambenih artiklov. Tako se nam obeta še ena nova in zanimiva trgovska poslovalnica. ^pca^ekt atg,anizitan®&ti dcukbene Lnfjca&tcuktace a abbini Projekt, ki ga predstavljamo, je izdelala skupina, ki se je v smislu novih metod dela Zveze komunistov organizirala pri OK ZKS Šentjur. V tem primeru ne gre za ambicije »edine resnice«, ampak za zapis razmišljanj in pobud, ki jih dajemo na organiziran način v strokovno presojo in razpravo. Gre za odprt dokument. Zato bodo dobrodošle vse pobude in razmišljanja skupin in posameznikov, ki so pripravljeni sprejeti izziv ustvarjalnega razmišljanja. Vabimo vse, ki ste ta izziv pripravljeni sprejeti, da se nam pridružite! Oglasite se na OK ZKS Šentjur! Miran Koren Potrebe po sistemskih spremembah Kriza gospodarjenja, ki se odraža pri poslovanju tako gospodarskih organizacij, kot družbenih dejavnosti, in ki se iz leta v leto zaostruje, terja sistemske spremembe, tako v pogojih poslovanja s tržno naravnanostjo, kot v organiziranosti. Tako smo v času oblikovanja bistvenih vsebinskih sprememb, ki so zajete v predlogih za ustavne spremembe. Med drugimi pomembnimi vsebinskimi spremembami je predvidenih precej novosti pri pogojih delovanja družbenih SIS materialne proizvodnje. Razlogi za spremembe so podani predvsem v neučinkovitosti delovanja delegatskega odločanja v sistemu kot je bil izpeljan, enako pomemben razlog pa je v upravičenih zahtevah po razbremenjevanju gospodarstva. Prva razmišljanja glede vsebinskih sprememb na tem področju so bila podana v osnutku ustavnih sprememb. Tako je osnutek ustavnih sprememb poudaril, naj bi samoupravne interesne skupnosti ustanavljali po načelu prostovoljnosti, glede na izražene potrebe in interese posameznega okolja. Pri tem pa so bile ustavne spremembe navedene kot obvezne za ustanovitev interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, raziskovalne dejavnosti ter socialne varnosti. Takšna sprememba po mnenju naše skupine ne bi prispevala racionalizacij skih učinkov oziroma možnosti za razbremenjevanje gospodarstva, glede na dosedanjo prakso oziroma pogoje poslovanja, ki so bili za ta področja predpisani. V času javne razprave so se celo pojavile zahteve po širitvi števila skupnosti, ki naj bi jih bilo obvezno ustanoviti (telesna kultura, skupnost otroškega varstva, skupnost za zaposlovanje). Ta ugotovitev nas je spodbudila, da smo naša razmišljanja o potrebnosti pravih vsebinskih sprememb na področju samoupravnega interesnega organiziranja zapisah v Projektu možne organiziranosti družbene infrastrukture v naši občini v luči ustavnih sprememb. Pri tem nas je vodila tudi želja po aktivnem sodelovanju pri snovanju ustavnih sprememb na področju delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Projekt je nastal tudi kot rezultat dosedanjih bogatih delovnih izkušenj v skoraj 15-letnem delovanju na tem področju. Kratka predstavitev projekta Če hočemo sistem delovanja samoupravnih interesnih skupnosti poenostaviti in s tem poceniti, je iz ustavnih sprememb treba črtati navajanje samoupravnih interesnih skupnosti, ki naj bi jih bilo obvezno ustanoviti. Predlog amandmajev, ki je poslan v razpravo pristojnim telesom v občine, to zahtevo upošteva. Tako je poudarjena prostovoljnost pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti oziroma drugih oblik združevanja glede na potrebe in interese posameznega okolja. Podana je tudi možnost, da se zadovoljevanje »skupnih potreb« organizira v vsaki občini različno glede na specifične potrebe, kakor tudi materialne možnosti nekega okolja. S tem je Projekt postal aktualen, čeprav je nastajal v času prvih zasnov ustavnih sprememb. Naslednja sprememba naj bi bila v tem, da bi delegate odločanja razbremenili vseh tistih programov, ki so z ustavo in zakoni predpisani kot obvezni oziroma zagotovljeni, ne glede na dohodkovne možnosti nekega okolja. Po Projektu je predvideno, naj bi za zagotovljene programe osnovali sklade pri skupščini občine. Financiranje le-teh bi potekalo po enotni prispevni stopnji, ki bi predstavljala seštevek prispevnih stopenj po programih. Prispevna stopnja bi v tem primeru upoštevala le delitev zaradi različne osnove, ki je po trenutni zakonodaji opredeljena za posamezni program. S tem bi pocenili in poenostavili sistem upravljanja, saj pravice določajo enotno v republiki, v občini pa sprejeto opredelitev le izvajajo ter združujejo potrebna sredstva. Za preostali program, kjer je zagotovljeni program v manjšini, oziroma ga ni (strokovnost dela na posameznem področju, razvojni vidik in ustrezen vpliv uporabnikov), pa naj bi omogočili oblike samoupravnega organiziranja izven državne regulative, čeprav je tendenca po upravnem urejanju vsebinskih zadev zelo prisotna. Menimo, da je treba prepustiti odločitve o razvojnem vidiku samoupravnemu dogovarjanju in sporazumevanju v okviru skupnosti ali druge oblike združevanja. S tem bi ohranjali interes in pripravljenost občanov, nadaljevanje na 6. str. (J)c&}ekt GcganizicatiGSti clcukbene Uifjca&tcukttite g Glicini nadaljevanje s 5. str. ' da tudi z lastnimi prispevki in osebnim delom hitreje uresničujejo svoja razvojna hotenja ter na ta način izboljšujejo pogoje svojega bivanja in življenja. Vsebinsko bi lahko področje samoupravnega interesnega organiziranja razdelili v dve interesni skupnosti, in sicer SIS za razvoj družbenega standarda ter SIS za razvoj materialne infrastrukture. Na ta način bi bistveno poenostavili sistem samoupravnega interesnega organiziranja, saj bi se število SIS zmanjšalo od 14 na 2. Plače-valce prispevkov in delegatske sredine bi razbremenili združevanja večjih sredstev, kakor tudi stroškov in problemov, ki jih predstavlja veliko število delegatov in njihovi izostanki. Ocenjujemo, da bi ta projekt organiziranosti terjal 50 do 60 delegatov in 50 članov organov v obeh SIS (ocenjeni učinki racionalizacije z ozirom na dosedanjo vključenost 600 delegatov predstavlja 60 odstotkov). Pri delu strokovne službe pa je z ozirom na zmanjšanje materialnih stroškov, zaradi manjšega obsega gradiv in manjšega števila bilanc, na finančnih in administrativnih delih manj zaposlenih, po oceni kar 35 odstotkov. Z. Plavsteiner Julijsko neurje V noči s 3. na 4. julij je neurje z obilnimi padavinami zajelo območje občine Šentjur. V nekaj urah je močno narasla meteorna voda in vodotoki Voglajna, Peš-nica, Slomščica, Kozarica ter drugi potoki, ki so prestopili bregove in poplavili kmetijske površine, stanovanjske in druge objekte, ceste in mostove. Največjo škodo je neurje povzročilo v južnem delu občine, in sicer v KS Gorica pri Slivnici, Šentjur-okolici, Dobje, Planina, Loka, Prevorje, Kalobje in del Ponikve. 2. KMETIJSTVO: zasebni in družbeni sektor 1,650.177 Zaradi neugodne razgibanosti zemljišča in sestave zemeljske površine, je med neurjem in takoj po njem spet prišlo do premikov zemeljske površine v obliki manjših in večjih plazov, ki so povzročili ogromno škodo na kmetijskih površinah, cestah, stanovanjskih in drugih objektih. Komisije, ki so ocenjevale škodo po neurju, so podale naslednjo oceno škode: v 000 din 1. PROMET IN ZVEZE: plazovi na cestah in odnosi gramoza 31,822.000 3. STANOVANJSKO KOMUNALNO PODROČJE: plazovi ob gospodarskih in stanovanjskih objektih 960.320 4. VODNO GOSPODARSTVO: škoda ob potokih in na mostovih 2,310.000 5. DELOVNE ORGANIZACIJE: skupna škoda v vseh DO 11,720.456 Po dosedanji oceni komisij znaša skupna nastala škoda na navedenih področjih 48,462.953 dinarjev. Reševalnih in sanacijskih ukrepov smo se lotili že v noči s 3. na 4. julij z usklajevanjem reševalnih ukrepov preko OŠ CZ. Veliko mero odgovornosti pri evakuaciji premičnin iz poplavljenih objektov pa so s svojo samoiniciativnostjo pokazali člani GD Gorica pri Slivnici, delavci AUREE, ALPOS-Cevame ter občani. Vsekakor pa bo dokončna odprava nastale škode dolgotrajna in jo bo treba izvajati po prioriteti glede na težo ogroženosti in nastale škode. OŠ CZ 60 let GD Slivnica Gasilsko društvo Slivnica je bilo ustanovljeno 11. avgusta 1929 na pobudo Florjana Seliča iz Rakitovca. Na občnem zboru je bilo 22 članov ustanoviteljev, od teh eden, Joško Vodeb, še živi in je še vedno aktiven in se udeležuje gasilskih tekmovanj veteranov. Novoustanovljeno društvo je bilo izredno aktivno, predvsem na področju dramske dejavnosti. Z raznimi nastopi doma in drugod si je pridobilo začetna finančna sredstva. Tako so z zbranimi sredstvi in ob pomoči krajanov leta 1931 kupili novo motorno brizgalno znamke Rosenbauer in drugo najnujnejše orodje ter opremo. Hkrati pa se je porajal problem, kje hraniti to težko pridobljeno opremo. Zopet so zavihali rokave in leta 1936 zgradili gasilski dom, leta 1940 pa dogradili leseni stolp za sušenje cevi. Za vprežni gasilski voz sta poskrbela kovač Martin Voga in kolar Karel Novak. Prvi načelnik je bil trgovec Ivan Kranjc iz Gorice, njega pa je leta 1934 nasledil Franc Lesjak, ki je vodil društvo vse do druge svetovne vojne. Med vojno je društvo delovalo po nalogu okupatorja, kar pa je bilo bolj vojaškega značaja. Najbolj zavedni člani so kmalu ugotovili, da obstaja nevarnost, da bo okupator odpeljal težko pridobljeno opremo in orodje, zato so jo skrili, člani pa so se vključili v narodnoosvobodilni boj. Franc Žurej in Anton Vodeb sta bili tudi žrtvi tega boja. Po vojni so gasilci vložili vse napore v obnovo društva in domovine. Hitro so preuredili nekatere prostore za dramsko in druge dejavnosti. Pomladili so gasilski kader s takoimenovano udarno desetino. Iz te desetine so prišli tedaj in še sedaj dobri in vodilni kadri. Spričo vse večje aktivnosti in razvoja društva ter potreb po požarni varnosti, je le- seni gasilski dom postal premajhen in nefunkcionalen, zato so začeli razmišljati o gradnji novega doma. Ob pomoči zavarovalnice in na tisoče opravljenih prostovoljnih ur članov in drugih krajanov, je bil dom leta 1954 dograjen in je služil do leta 1978. Leta 1974 je potres močno prizadel tudi gasilski dom, zato so se lotili gradnje novega, večjega doma — tretjega po vrsti, ki so ga slovestno predali v uporabo leta 1979, točno pred desetimi leti, ob 50-letnici gasilskega društva. Prvi avto so nabavili leta 1950 in ga preuredili za gasilske namene. Že leta 1957 so nabavili drugi avto — tovorni, znamke Chevrolet. Tudi ta je bil že ob nakupu skoraj dotrajan. Končno je društvo kupilo nov avto znamke Zastava 600, ki ga je bilo tudi treba temeljito preurediti za gasilske namene. Vendar niti s tem avtom ni bilo sreče. Ob veliki zagnanosti članov in velikem prispevku krajanov in OGZ ter KS, so nabavili avto znamke Ford, ki še sedaj dobro služi. Leta 1979 so kupili še kombinirano vozilo. Motoma brizgalna, nabavljena leta 1931, je služila svojemu namenu celih 36 let. Novo so kupili leta 1967 in je odlično delovala polnih 23 let, do letošnje nabave nove MB Zigler. Društvo se je razvijalo, člansko povečalo, materialno krepilo in strokovno usposabljalo ter dosegalo vrhunska mesta na raznih tekmovanjih. Tako je pionirska desetina skupine A leta 1968 do-degla prvo mesto na področnem tekmovanju, še isto leto pa prvo mesto na republiškem in prvo mesto na zveznem tekmovanju v Poiščimo Neurje, ki je divjalo četrtega julija, je močno prizadelo krajevno skupnost Slivnica pri Celju. Že pred letom dni je bilo podobno in takrat so krajani, ki živijo ob potokih Ločnica, Čret in Voglajna predlagali rešitve, s pomočjo katerih ne bi ponovno prihajalo do poplav. Krajani so predlagali: — Pri kmetiji Stanka Lesjaka je treba narediti manjši presek dveh zavojev na potoku Čret; — Pri Ivanu Šketu je treba narediti dva preseka, oziroma izravnavo toka Voglajne v Ve-zovju; — Očistiti je treba dno potokov in Voglajne. S temi posegi bi preprečili poplave in s tem veliko škodo, kakršna je nastala na kmetijskih površinah v dolini Voglajne. Titovem Užicu. Tudi naslednja leta so bili republiški prvaki in so kot prvi osvojili republiški prapor. Bili so tudi večkratni prvaki na srečanjih slovensko-hr-vaških pionirjev. Tudi moške in ženske desetine so zasedale odlična mesta na raznih občinskih, republiških, meddruštvenih ter področnih tekmovanjih. Vrsto let je društvo imelo najbolje strokovno usposobljeno članstvo v OGZ, česar danes žal ne moremo več trditi. Iz vrst pionirjev pa so zrasli dobri in strokovno usposobljeni člani ter postali vodilni kadri v društvu in OGZ, vse do republiške zveze. Društvo se je poleg strokovne usposobljenosti materialno krepilo ob pomoči družbenopolitične skupnosti, občinske gasilske zveze, sklada za požarno varnost in SIS za varstvo pred požari, krajevne skupnosti in krajanov Slivnice ter njene širše okolice, ki so bili vedno pripravljeni sodelovati in prispevati finančna sredstva za nakup orodja in opreme. Vsi skupaj so prepričani, da bo požarna varnost zagotovljena le tedaj, če bodo gasilci dobro opremljeni s sodobno gasilsko tehniko, dobro strokovno usposobljeni in organizirani. V šestdesetih letih obstoja GD so gasilci posredovali pri več kot 170 požarih, poplavah in drugih nesrečah ter s tem prispevali velik delež pri reševanju družbenega in zasebnega premoženja. Z zadovoljstvom in ponosom lahko gledamo prehojeno pot, uspehe in dosežke, ki jih je društvo doseglo v teh šestdesetih letih. Predsednik društva Martin Cmok Krajevna skupnost Slivnica je poslušala želje in predloge krajanov in pridobila na kritične točke strokovnjake iz Območne vodne skupnosti in NIVO-ja, ki so bili pripravljeni v jesenskem času kritična mesta sanirati. Vse lepo pripravljeno in s strokovnjaki dogovorjeno se je zataknilo pri soglasju Ribiške družine Voglajna iz Štor. Izgovarjanje na krajinarje, ki sicer ne dovolijo regulacije Voglajne, in na povečano količino vode v Vrbnem, ni opravičljivo, ker gre v tem primeru zgolj za manjše posege, ki bi odpravili nevarnost poplav v Gorici. Vse odgovorne pozivamo, da nam pomagajo pri reševanju našega problema. Krajani na poplavljenem območju krivce Dežurni fotoreporter Nekoč uspešno akcijo čistega okolja okrog stanovanjskih hiš in ocenjevanje vzgoje hišnega cvetja, zelenic in okrasnega grmičevja bo treba ponoviti. Ne dovolite, da vam sicer lep dom zakrivajo predmeti, ki niso za vsakdanjo rabo, ki bodejo v oči in negativno vplivajo na rek: SLOVENIJA MOJA DEŽELA! Brez komentarja. Prosimo bralce, da nam pošljejo svoj komentar k sliki. Najduhovi- tejši komentar bomo objavili v naslednji številki Utripa. Temeljna listina Slovenije 1989 Naša država doživlja prelomne čase. Ne le zaradi velike gospodarske in politične krize, pač pa tudi zaradi različnih pogledov na reševanje iz nje, kakor tudi na nadaljnji razvoj jugoslovanske družbe. Medtem ko v Sloveniji ni več dileme, saj se tako kot vsi naši delovni ljudje in občani, tudi uradna politika odkrito zavzema za drugačen, bolj demokratičen socializem, poziva »prepirljivi in mitinga-ški del Jugoslavije« k vsemočni unitarni državi z enotnim in preživelim modelom gospodarskega in političnega življenja realsociaUzma. Takšno stanje je seveda kritično in povzroča huda medsebojna politična, pa tudi gospodarska nasprotovanja. V Sloveniji odločno nasprotujemo vsakršnemu podrejanju in poskusu nadvlade, zavzemamo se za demokratično, svobodno in v svet odprto Jugoslavijo, v kateri bodo enakopravni vsi narodi in narodnosti, jeziki in kulture. Zato odločno izražamo svojo voljo, voljo naroda in vseh prebivalcev SR Slovenije v Temeljni listini Slovenije 1989, ki je bila prve dni julija dana v podpisovanje v vseh naših krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Vsebina Listine 89, izražena v treh zavezujočih točkah — v kakšni Sloveniji in v kakšni Jugoslaviji želimo živeti in v jasni izpovedi, v kakšni državi nočemo živeti, bo tudi temelj za sestavo in sprejem nove, bolj demokratične slovenske in jugoslovanske ustave. Če bo temeljno listino podpisala večina polnoletnih prebivalcev Slovenije, bo njena vsebina zavezovala tudi vse nadaljnje delovanje naših legalnih predstavnikov republike v prizadevanjih za naš nadaljnji demokratični razvoj in za način izhoda iz politične in gospodarske krize. V prepričanju, da z vsebino Temeljne listine 1989 soglašate tudi vi, pričakujemo, da njeno vsebino potrdite s podpisom v vaši krajevni skupnosti ali na delovnem mestu. Mladinski ribiški tabor V osnovni šoli Gorica pri Slivnici je bil od 26. junija do 2. julija dvanajsti republiški mladinski ribiški tabor, ki ga je organizirala Ribiška družina Voglajna Štore. Na taboru je sodelovalo 61 mladih ribičev iz skoraj vseh ribiških zvez v Sloveniji. Iz občine Šentjur se je tabora udeležilo 15 mladincev. Program je bil zanimiv, saj je vseboval strokovni del s predavanji o varstvu narave, strokovni Financiranje KS Že več kot leto dni tečejo v občini Šentjur razprave o tem, kako zagotoviti sredstva za nemoteno delovanje krajevnih skupnosti. To vprašanje je bilo rešeno do leta 1982, ko je prišlo do ukinitve matičnih uradov po nekaterih KS. V letu 1986 je bila za financiranje uvedena prispevna stopnja 0,21 odstotka iz dohodka ha osnovi BOD. Toda po mnenju nekaterih, češ da je to nezakonito, je prišlo do ukinitve stopnje, in krajevne skupnosti so ostale brez sredstev za delovanje. Edina sredstva so zagotovljena iz proračuna občine, kar pa ne zadošča vsem potrebam in stroškom. Ker ta problem ni samo v občini Šentjur in njenih KS (v Sloveniji je 1250 krajevnih skupnosti), je v času dopolnil k slovenski ustavi prišlo do nekaterih konkretnih predlogov Tako 32. amandma sledi zahtevam po deregulaciji in uveljavlja načelo samoorganiziranja delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Odpravlja podrobno urejanje odnosov, ki se uresniču- del s topografijo in orientacijo, ribolov in tehniko v suhih disciplinah. Organizirali so tudi športna tekmovanja in si ogledali Kumrovec in Olimje ter DO Alpos Šentjur. Udeleženci so bili zadovoljni z nastanitvijo v osnovni šoli Franja Vrunča v Gorici. Ribiška družina Voglajna se zahvaljuje vsem, ki so omogočili nemoteno izvedbo tabora. Edi Jelen v novi ustavi jejo v krajevnih skupnostih. Delovni ljudje in občani bodo organizacijo in vsebino samoupravljanja v KS uredili v statutu, upoštevaje svoje potrebe in interese ter posebnosti. S tem so dane tudi podlage za njihovo avtonomnost pri odločanju o vprašanjih ki predstavljajo skupne potrebe in interese delovnih ljudi in občanov v posamezni KS. Posebej je tudi določeno, da krajevnim skupnostim sredstva za opravljanje z ustavo in zakoni določenih nalog in za organizirano udeležbo pri opravljanju družbenih zahtev, zagotavlja v skladu z zakonom proračun občine. Druga sredstva pridobijo krajevne skupnosti na prostovoljni podlagi. V posebnem amandmaju pa je dano tudi poblastilo občini, da zagotavlja vse materialne pogoje za delo in razvoj krajevne skupnosti, kar omogoča, da delovni ljudje in občani to vprašanje dodatno uredijo z ustreznimi odločitvami občinske skupščine. D. S. Bazen poskusno odprt V sredo, 5. julija 1989, je začel s poskusnim obratovanjem bazen v Šentjurju. Odprt bo vsak dan od 10. do 18. ure. Sanacijo bazena je financirala telesnokultuma skupnost, sredstva zanjo so med julijem 1988 in junijem 1989 zbrali iz prispevne stopnje. Bazensko školjko in celotno strojno opremo je dobavila firma Esterglas iz Italije. Gradbena dela je izvedel Ingrad Tozd Šentjur, elektroinstalacije Anton Selič iz Šentjurja, pripravo bazenske vode pa Peter Ravnikar iz Lesc. Sedanja vrednost objekta je preko 4,500.000.000 dinarjev. Po končani kopalni sezoni bodo pregledali delovanje vseh naprav in odpravili morebitne pomanjkljivosti. S tem bo sanacija bazena zaključena. Praznik občine Šentjur Program prireditev Ob letošnjem občinskem prazniku bodo podeljena najvišja občinska priznanja naslednjim skupnostim in posameznikom: Plakete »18. avgust« bodo prejeli: — DOPS Šentjur ob 15-letnici uspešnega dela za razvoj DPS; — Kmetijski kombinat, Tozd Trgovska dejavnost za rezultate na področju razvoja trgovske dejavnosti v občini; — Ženski pevski zbor »Skladateljev Ipavcev« za dosežene uspehe na področju zborovskega petja. Priznanja »18. avgust« bodo prejeli: —- Veterinarska postaja Šentjur za uspešno strokovno delo in prispevek k razvoju varstva živali; — Ivan Oset za dolgoletno uspešno družbenopolitično in samoupravljalsko delovanje; — Edvin Tovornik za prispevek pri razvoju drobne obrti; — Jože Mlakar za dosežene uspehe pri razvoju kmetijstva v družbenem sektorju; — Tatjana Cmok za uspešno vodenje Knjižnice in njen prispevek k razvoju kulture v občini; — Jani Kukovič za vsestransko družbenopolitično delo. Priznanja »18. avgust« s knjižno nagrado bodo prejeli naslednji učenci: — Špela Zupanc in Boris Aužner iz OŠ »Miloš Zidanšek« Dramlje; — David Plevnik in Barbara Kopric iz OŠ »Kozjanski odred« Planina; — Bojana Salobir iz podružnične šole Dobje; — Maja Jazbec in Sonja Podkrajšek iz OŠ »Blaž Kocen« Ponikva; — Branka Leskovšek in David Ravnjak iz OŠ »Franjo Vrunč« Slivnica; — Mojca Žlender iz podružnične šole Loka; — Branka Bobek iz podružnične šole Loka; — Maja Marot in Petra Debenak iz OŠ »Franjo Malgaj« Šentjur; — Urška Fendre iz podružnične šole Blagovna; —• Saša Teržan iz podružnične šole Kalobje; — Feliks Korber in Alenka Jeraj iz SKŽŠ — enota Šentjur. Občinsko priznanje »18. avgust« za izjemne uspehe na področju izvenšolskih dejavnosti v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru bo dobil: — Mitja Mastnak, učenec 8. razreda OŠ »Franjo Malgaj« Šentjur. Čestitamo! Zavezancem davka in prispevka iz kmetijstva Uprava za družbene prihodke občine Šentjur pri Celju želi zavezancem davka in prispevka iz kmetijstva v zvezi z odmero III. akontacije za leto 1989 podati naslednje pojasnilo: III. akontacija je v primerjavi s I. in II. akontacijo šestkrat večja. Vzrok za tako občutno povišanje je dvig zavarovalnih osnov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako znaša prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na primer: za I. zavarovalni razred za tretje tromesečje 1.428.530 din, za IV. razred 2.428.500 din ter za VI. razred 3.385.090 din. III. akontacija zajema tudi poračun navedenih prispevkov za 1. polletje, saj ob odmeri I. in II. akontacije še niso bili znani vsi podatki o višinah zavarovalnih osnov. Zavezance bi želeli opozoriti na to, da se bodo zavarovalne osnove v prihodnje spreminjale praviloma trikrat letno, zavarovanci pa bodo lahko ob določitvi novih višin zavarovalnih osnov, veljavnih med letom, svojo izbiro spremenili, z veljavnostjo za naprej. Položnice za III. akontacijo so prejeli le zavezanci, pri katerih znaša odmerjena akontacija več kot 100.000 din, medtem ko bo ostalim zavezancem odmerjena skupaj s IV. akontacijo za leto 1989. Odmeme odločbe za davke in prispevke iz kmetijstva pa bodo zaradi navedenih sprememb izdelane in posredovane zavezancem, ko bo znana višina zavarovalnih osnov za zadnje tromesečje tega leta. Uprava za družbene prihodke Izračunavanje vodarine DO KOP Šentjur je med ostalimi komunalnimi dejavnostmi zadolžena tudi za oskrbo občanov in delovnih organizacij s pitno vodo. Pretežni del vodovodov v občini upravlja KOP Šentjur. Pitno vodo zagotavljamo iz lastnih vodnih virov (25 odstotkov) ter iz kupljene vode iz občine Šmarje (25 odstotkov) in iz občine Celje (50 odstotkov). V občini imamo torej zelo razvejan vodovodni sistem, ki je v upravljanju »KOP«, precej pa je tudi vodovodov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti, oziroma posameznih gradbenih odborov v KS, ali kar skupin občanov. Pri obračunu vodarine prihaja nemalokrat do nejasnosti, zato želimo pojasniti, oziroma obrazložiti sistem obračunavanja vodarine. Cene komunalnih storitev nam potrjuje IS SO Šentjur. V letu 1989 smo oblikovali novo ceno vode dvakrat, in sicer 1. marca in 1. junija. Do povišanja cen vode v občini Šentjur prihaja zaradi povišanja cene vode iz Celja in Šmarja, v veliki meri pa zaradi povišanja cene električne energije. Pri tem je treba poudariti, da so praktično vsi vodovodi v občini brez naravnega padca, zato je potrebno preprečevanje, kar vpliva na veliko porabo električne energije in pogostejše vzdrževanje. Pri povečanju cene vode imamo v občini vedno enomesečni zamik povečanja v primerjavi z občinama Celje, Šmarje, saj se uradne objave cen vode prikazujejo v Uradnem listu. KOP Šentjur je za obračun vodarine oblikoval računalniško obdelavo podatkov in obračuna. Za drugo polletje so dobili porabniki vodarine obračunsko položnico za 1. polletje, ki zajema obračun povprečne cene vode I. polletja in dejansko porabljene vode (popis je bil opravljen v juniju), za drugo polletje pa še 6 akontacijskih položnic, ki pomenijo predvideno porabo, glede na povprečje preteklega obračunskega obdobja po povprečni ceni 1. polletja, povečano s faktorjem 2,8, ali 85 odstotkov cene vode, ki je veljala v juliju. Na ta način smo uspeli vsaj delno pokriti enomesečni časovni zamik pri uveljavitvi nove cene vode. 6 mesečnih akontacij smo poslali skupaj zaradi zelo visokih stroškov poštnine in popisa, ki bi v 30 odstotkih primerov celo presegli osnovni obračun porabe vode. Čeprav razumemo probleme pri reševanju družinskih proračunov, bi radi poudarili, da je cena vode v primerjavi z vsemi ostalimi problemi vodoskrbe drugotnega pomena. Tega bi se morali toliko bolj zavedati ob zadnjih dogodkih na Dravskem polju, pa tudi »naša« voda je bila nekajkrat že pošteno kalna. Za boljše obveščanje občanov in zoper trditve, da imamo naj-dražjo vodo v občini Šentjur še priloga: CENE VODE NA DAN 27. julija 1989 industrija gospodinjstvo 1. Slovenske Konjice 9.000 2.800 2. Žalec 6.054 3.794 3. Slovenska Bistrica 4.312 2.721 4. Laško 3.230 2.450 5. Rogaška Slatina 4.713 3.617 6. Litija 11.400 5.200 7. Celje 11.300 4.700 8. Maribor 12.950 7 250 9. Ljubljana 16.385 7.358 10. Koper (pripravljajo novo ceno) 26.450 13.200 11. Radovljica 4.315 2.159 12. Novo mesto 9 .950 5.420 13. Krško (cena veljavna od 1. avgusta dalje) 11.820 2.910 14. Šentjur 4.970 3.310 S praznovanja dneva borca Občinska organizacija ZZB NOV in občinska organizacija ZSMS Šentjur pri Celju sta v počastitev dneva borca, 4. julija, v sodelovanju s planinskim društvom Šentjur organizirala proslavo pri spomeniku NOB na Re-sevni. ka, ki jih je občinski odbor ZZB NOV Šentjur namenil posameznikom za izjemne zasluge na področju utrjevanja tradicij NOB ter za razvijanje in krepitev obrambne moči naše ožje in širše družbenopolitične skupnosti. Plakete Leona Dobrotinška za Slavnostni govornik je bil sekretar mladinske organizacije, za kulturni program in pogostitev udeležencev proslave pa je poskrbelo planinsko društvo. V okviru osrednje slovesnosti so najzaslužnejšim podelili plakete in priznanja Leona Dobrotinš- leto 1989 sta prejela Vlado Gorjup in planinsko društvo Šentjur, priznanja pa so prejeli Viktor Črešnar iz Planine, Jože Trbovc iz Ponikve, Franc Slejko iz Dramelj in Pavel Šarlah iz Loke pri Žusmu. Slavko Slejko Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Ferdo Žagar. Člani uredniškega odbora: Janko Cerkvenik, Mirko Čander, Slavica Gosar, Anita Koleša, Hinko Pap, Drago Slakan in Franc Škoberne. » Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Železniška tiskarna Ljubljana. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Rokopisov in fotografij ne vračamo.