Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v iposredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 39. Sobota 11. maja 1929. Leto IV. Pred volitvami v angleški parlament. Na Angleškem se bodio vršile dne 30. maja volitve v spodnjo ali poslansko zbornico. V volilni borbi si stoje v prvi vrsti nasproti delavska stranka, liberalci in konservativci. Tl imajo sedaj večino v zbornici. Na Angleškem: so uvedli leta 1928 nov volilni red-, ki daje enako moškim kakor ženam volilno pravico. Volilna borba na Angleškem je letos pomembnejša kakor je bila kdaj prej. Posledice vojne pritiskajo tudi na Anglijo. Zlasti trpi Anglija zaradi industrijske krize, ki je deloma nastala zaradi tega, ker ji druge države odjedajo svetovni trg in pa ker je angleška valuta razmeroma visoka in težko konkurirajo z blagom1. Samo v rudarstvu; je do pol milijona nezaposlenih delavcev. V drugih industrijah sicer kriza ni tako velika, vendar pa je občutna. Predstavniki strank so povedali svoje programe, ki se tičejo v prvi vrsti angleške gospodarske krize. O političnih problemih govore l!e malo, ker love samo glasove, ne marajo se pa lotiti velikih svetovno-političnih vprašanj, ki so pravzaprav pravi vzrok sedanje svetovne krize in ki bo trajala še dolgo, če ne ozdravi pri korenini. Tudi delavska stranka ima svoj volilni program1. O njenem programu lahko rečemo, da se bavi s problemi svetovne politike. Predvsem' zahteva delavska stranka razorožitev, ukinitev vseh meddržavnih tajnih pogodb, ustanovitev obveznega svetovnega sodišča za reševanje sporov med posameznimi državami. Dalje priznanje društva narodov in urada dela, samoupravo kolonijam, priznanje Rusije, enakopravnost delavstva v kolonijah, uvedbo osemurnega delavnika in zaščito delavstva. Zlasti je važna trenutno zahteva po razorožitvi, ker se bodo potem lahko porabljali milijonski j zneski produktivno v interesu narod- nega gospodarstva in s tem odpravila nezaposlenost. Programi delavske stranke je velikopotezen, je praktičen, ki omogoča izhod iz današnjih kritičnih razmer, dočim programi meščanskih strank izigravajo usodo delavskega razreda v svrho okrepitve kapitalizma. Svetovna politika je veriga, ki je tudi Rusija ni mogla presekati. Zato ima delavska stranka prav, da začne delati tam, kjer so glavni vzroki današnjega gospodarskega in političnega položaja. Ne vemo še, kako bodo volitve na Angleškem' končale. Angleška javnost pričakuje, da delavska stranka znatno 'naraste, da narastejo morda nekaj tudi liberalci, da pa bo konservativna stranka, ki se s svojo politiko ni izkazala niti po mnenju angleške kapitalistične javnosti, nazadovala. Uspeh delavske stranke v Angliji bi ne bil pomemben za delavstvo le v Angliji, marveč za ves svetovni proletarijat. Vsaj vemo, kako so nastopali angleški zastopniki v Zvezi društva narodov, na razorožitveni konferenci, na mednarodnih konferencah dlela itd’. S tem pa, če bi v Angliji zmagala delavska stranka, bi bil zastopan v Zvezi narodov v Ženevi ter v delavskem uradu in v drugih mednarodnih ustanovah velik svetovni imperij — po delavskih zastopnikih. Anglija je poleg Zedinjenih držav najvplivnejši partner v vseh teh ustanovah, gospodarski in politični pa vsekakor najmočnejši. Iz tega jasno sledi, da mi želimo delavski stranki na Angleškem kai najboljši uspeh ne le v interesu angleškega proletarijata, ampak delavstva vsega sveta; ne bomo imeli direktnih koristi, toda svetovna politika bi po delavski zmagi v Angliji morala kreniti precej drugačno pot. Avstrija je končno dobila vlado. Volitev nove vlade se je izvršila v soboto. Devet ministrskih mest je zasedeno sledeče: Predsedstvo: d,r. Streermvitz, podkancler: Vinc. Schumiy, pravosodstvo: dr. Slama, prosveta: dr. Czermak, socijahja politika: dir. Resch, finance: dr. Mittelberger, poljedelstvo in šume: posl. Fo-dermayer, trgovina in promet: dr. Schurif, in brambni minister: Vaugoini Prvi, drugi, četrti, ščsti in sedmi so novi ministri. Poleg prelata Seipla so bili v stari vladi socijalistom najbolj sovražni: naučni minister Scbmitz, fin. minister Kienbock ter zloglasni Vauigoin. Prva dva sta izločena iz nove vlade, pač pa je ostal Vaugoin kot v zasmeh ter provokacijo opoziciji. Ako bi večina res imela1 dober namen z opozicijo živeti kolikor toliko mirno, tedaj bi bila morala v prvi vrsti ravno Vaugoina izkrcati. Tako pa je jasno, da večina nima prav čistih političnih namenov. Kar se sicer te vlade tiče, je ista vsekakor vlada zadrege; to trdijo celo krščanski socijalci, a še bolj1 to naglašajo landbundovci ter Veleneinci. Dr. Streeruwitz ima menda samo to prednost, da je on nepopačeni zastopnik Zveze veleindustrij-cev. Njemu so morali krščanski socijalci dati poslanski mandat kot odškodnino za milijardni, prispevek Zveze industrijcev v Seiplov volilni fond On sam ni krščanski socijalec, pač pa izrecni zastopnik industrijskih magnatov ter s tem tudi obenem zastopnik zloglasnih avstrijskih fašistov, imenovanih »Heimwehr«. Ta »Heirmvehr« je organiziran, oborožen ter vzdrževan izključno odi omenjene Zveze. Zato bo ta organizacija pod novim- kanclerjem še bolj prote-žirana kot je bila dosedaj. Ni ted!aj izgloda, da bi se ta vlada kdove kako dolgo držala. Socijalisti bodo svoje stališče do nje precizirali, ko bo pokazala svoj program. Zato niso še sklenjeni dogovori med večino ter manjšino obvezni glede delazmiožno-sti v parlamentu, marveč je vse skupaj odvisno od zadržanja, nove vlade. Kot smo že zadnjič rekli, ima socialistična opozicija daniesi mnogo trdnejše stališče v ljudskih množicah kot je bilo to mogoče slutiti piredl krizo. Samo ena določba glede stanovanjske^ zaščite, ki jo je manjšina dovolila večini, to je »svobodni sporazum« med najemnikom ter hišnim posestnikom za stanovanja s tremi in več sobami, je povzročila skoraj revolucijo. Vsi sloji so se proti temu kompromisu postavili po robu in vodstvo krščansko-socijalne stranke je bilo prisiljeno, v pomirjen je duhov v lastni stranki, izjaviti, da to še ni dakoti in da bi naj taka določba veljala samo za luksuzna stanovanja.. Toda kljub temu se še vedno vršijo : protestni shodi vseh mogočih orga-| nizacij ter zadrug. Zato je sedaj pri-| čakovati, da bo nova vlada morala { opoziciji dati znatne koncesije, ker | bi sicer bila prisiljena iti v volitve. ! To bi pa pomenilo nič manj kot da i bi se sedanja socijalistična manjšina I spremenila v večino. Sicer so si meščanske stranke vladne mandate porazdelile kot so jih imele preje. Schurff in Slama sta Velenemca, Schumv je landbundovec, vsi ostali pa so krščanski socijalci. Gospodarstvo in delovni čas. Nasprotstvo gospodarskih ali pravzaprav kapitalističnih krogov v naši državi napram zaščitni zakonodaji obstoji tudi radi takozvanega delovnega časa. Zakon o zaščiti delavcev predpisuje 8- do 10-urni delovni čas. Kakor vse važne določbe tega zakona, tako je tudi delovni čas le bolj na papirju. Statistika delovnega časa — in ta pove najbolj po pravici — potrjuje našo trditev. Po podatkih Delavske zbornice v Novem Sadu velja v Vojvodini tale povprečni delovni čas v urah: 1924 1927 Kovači 12 11 Kolarji 10^- 11^ Kleparji . . . . 10 lA 10 Ključavničarji in mehaniki 10 'A 10 Alizarji . . . . 10'A 9% Krojači 11 10 Tiskarji .... 8% 8'A Brivci 12 11‘A Strojarji . . . . 12 12^ Stavbinski delavci . 10‘/4 10% Delavci in namešč. v trgovinah 10^ 11 V mlinih .... 10% 10‘A V tovarnah . . . . 10 'A 9% Srbija nam nudi sledečo sliko: Stroka Povprečni delovni čas leta 1914 1925 1926 1927 1928 inetalska . . 11 'A n 10^ 10 9lA lesna ... 11 9'A 9'A 9 9 usnjarska . . 11 'A 10V« 10 10 10 oblačiltia . . 11 10’ 10'- 10 10^ stavbinska . 13 11% \\'A ll1/« 11% trgovinska . 13 13'A 12 \2'A 11 'A' tiskarska . 9'A 9'A 10 S'A 8'/s hotelski sluge 14 \4'A 14‘A 14‘A \3'A živilska . . 14 \2'A 12 13 13 Pa bo kdo trdil, da je v Sloveniji bolje. Ne trdimo, da ni, vsaj deloma. V splošnem j« pa zlasti v obrti in manjši industriji isti delovni čas, kakor po ostalih delih države. Navedena statistika je poučna zlasti v ! enem oziru: Delovni čas v obrti in indu- j striji ni rezultat socijalne zaščitne zakonodaje, ampak rezultat borbe med delodajalci { in delojemalci. Radi tega je bil krajši delovni čas že pred sankcijo zakona o zaščiti , delavcev v onih strokah, v katerih je bilo delavstvo organizirano. Ko je stopil v veljavo citirani zakon, se je mogel uveljavit! z ozirom na delovni čas zopet le v tistih podjetjih, v katerih jc bilo delavstvo organizirano. To dejstvo naj bi služilo delavstvu kot kompas in odprlo oči. Boljša in lepša bo- dočnost za delavstvo gre edino preko strokovnih organizacij. Dobro je, da izpregovorimo besedo tudi o neumestni, pa stalni zahtevi naših gospo* darskih krogov po daljšem delovnem času. Njihovo geslo je, »čim daljši delovni čas, tem višja produkcija«. Kaj pravijo k temu strokovne ugotovitve. Higijenški muzei v Draždanih je preiskoval efekt enega delovnega dneva. Pričetek dela ob 7. uri zjutraj, konec s polurnim opoldanskim odmorom ob pol 6. uri popoldne. Delovno sposobnost delavčevo zjutraj ob 7. uri, to je ob nastopu dela, je označil z 90. Akcijska sila se je stopnjevala do 8. ure zjutraj na 100. Na tei višini je ostala še do 9. ure. Ob 10. uri je že padla na sposobnost ob nastopu v delo, to je na 90. Ob 11. uri je znašala že 85, ob 12. uri 80. Ob pol 1. uri, to je po polurnem počitku, je delovna sposobnost zopet 90. Ob 1. uri 95, ob 2. uri istotako 95. Potem pa prične rapidno padati. Ob 3. uri znaša le še 80, ob pol 4. uri 75, ob 4. uri 72, ob 5. uri 68, ob pol 6. uri 65. Ako vzamemo za normalni delovni čas osemurnik, v našem slučaju od 7. ure do pol 4. ure popoldne, vidimo, da je storitev zelo odvisna od svežosti telesa. Že pri normalnem delovnem času pade na koncu dela storitvena aktivnost. Naravnost katastrofalen je pa padec pri nadurnem delu. In to je umljivo. Delavec ni namreč strpj, ki bi mogel producirati vedno večjo količino. Nasprotno vpliva na produkcijo ?elo fizično in duševno stanje. Menimo, da pa ni potrebno še posebej dokazovati, da vplivajo pretirani napori na delavca v obe.li ozirih kvarno. Če je preobremenitev trajna, potem ne< bo "produciral delavec kljub dolgotrajnejšemu delovnemu času niti toliko, kolikor bi sicer pri normalni obremenitvi. To velja zlasti za obrate, kjer je v pretežni večini ročno delo. Pri strojnem obratovanju odločuje namreč pri produkciji tudi tempo stroja, pri ročnem delu pa zavisi intenzivnost in hitrost dela izključno od delavčeve svežosti. To pa ubija prekomerni delovni čas. Radi tega je silno pogrešno zlasti za male obrtnike, pa tudi za vso lin dustrijo, ako žele zboljšati svoj položaj s podaljšanjem delovnega časa. Taka metoda pomeni prej katastrofo, kakor pa dvig gospodarstva. 2e to dejstvo dokazuje, da je delavska zaščita nujno potrebna. Dolžnost države pa je, da je ne ohrani le v sedanjem obsegu, ampak da jo zgradi do najlepše potankosti. Neizogiben odgovor. V 33. številki »Delavske Politike« je članek »Zveza s krščanskimi socijalci?« z vobče delavskim interesom odgovarjajočim razume vanjem •posegel v otvorjeno debato. Pravilno ocenjuje Delavsko zbornico, praivilno enotne delavske akcije, ki niso z njo v nikaki vzriotorai zvezi. Pravilno izločuje iz strokovnih organizacij verstvo, narodnost in z njima spojeno politiko, vise to1, da se more delavski interes brez 'k v ari ji v ih vplivov nemoteno raz/vijati v kolektivnost. Hvalevredno se postavi »Delavska Politika« v bran n e mar ks i stičnim poskusom, ki so bili izraženi v njeni 31. številki; zavrača, kar je iz delavske miselnosti! odvrniti in povdar-ja, kar je (po njenem mnenju za u-sipehe delavskega pokreta merodajno in seve posledično tudi sposobno ustvariti v 'družbi višjo razvojno stopnjo. Več jasnosti pai bo treba zavoljo v članku zavržene »verske 'globine«, po sebi č svetovnega nazora, in to v zvezi z marksizmom, ki ima v članku tudi svoje posebno lice. Resnično se mi vidii, da marksist ne more biti pripadnik kakoršnega-koli sistematičnega veroizpovedanja; da bi pa moral' biti brez religije, takšna trditev ne bb odgovarjala resnici. Religija (verstvo) je odno-šaj človeka posameznika do boga; kjer takšnega razmerja ni, nastopi iprimer areligijoznosti (brezverstva). Na ti 'panogi je’po mojem razumevanju marksiste ločiti. Kot primer religioznega marksista navedem Max Adferja, kolt primer areligioznega Lenina. V tesni zvezi s (to opredelitvijo sta demokratičen socijaJizem in despotičen socija&em (komunizem). V verstvo bodo sipadali vedno odgovori nai vipraSamja, (ki1 jih5 še znanost ni rešila. (Vsemirje, člbvek, odkod, kam, zakaj.) Kar znanost ne zmore, mora rešiti verstvo. Pri obilici učenjakov zapazimo globoko vernost zastran vprašanj, ki so jim ostala nerešena. Zaključnega znanja ni, v neskončnem človek ne doseže ne začetka, ne konca. Torišče verstva je kljub uspehom znanosti še najobsežnejše in treba je z njim' računati. Kadar bo vse dognano, utegne šele verstvo izumreti. Zakaj bi pa verska globina v demokratičnem delavskem pokretu moglla biti kvarna, ko je pa vendar v kapitalističnih vrstah, katmor jo »De- Kuro čevlji NAJNIŽJE CENE MARIBOR KOROŠKA CESTA 19 lavska Politika« odkazuje, prosta hinavščina. Kdbr evangelij pravilno razumeva, osebno 'doživlja in želi njega materializacije in apliilkacije v družbi, zasluži gotovo pohvalo verske globine. »Pridi k nam tvoje kraljestvo« bo mogel samo poglobljen vernik spraviti v slkllad z izključno delavskim stremljenjem. Na zemljo si želi tega, česar pogrešamo, kar pa v enotnem hotenju ni prav nič nemogoče. Vi površnosti in blebetavosti ne, pač pa v globini verstva je izslediti nujnost socijalizma. Dokazov v to bi: ne zmanjkalo. ]* Svetovni nazor sodobnikov jie gotovo pretežno versko osnovan ali iz absolutne metafizike povzet. So-cijalistieni svetovni nazor razširiti, ismo si še premalo prizadevali, zato se ne razvnemajmo, če še komaj prihaja v poštev. Ni narti tako problematičen kakor drugi svetovni nazori in morebiti prav zavoljo tega redkejši. Izhaja iz prepričanja, da se so-cijalizem ne da odvrniti in da je po-družabljert človek avtomatičen nosilec take revolucije. Zaigonetnejši so vidiki marksizma, ki jih prinaša omenjeni članek. Da bi imeli intelektualci drugačen marksizem kot manualci? Manjka še trditev, da so le manualci sposobni najčistejšega marksizma. »Fizična sila, številčna moč delavsikega razreda, njegova organizacijska strnjenost in kolektivno čutenje — to odločuje zmagovanje ali poraiZ delavskega razreda.« Taiko članek. Na .Ito Ije odvrniti, da se je ipač prvotno polastilo marksizma ročno delavstvo, zatem delovodje, za njimi mojstri in po dialektiki, ki ji je tudi sam marksizem podvržen, naposled niso niti intelek- tualci mogli ostati ob strani. To postopno širjenje marksizma pomeni faze v gospodarskem razvoju. Kdor bi to zavračal, bi marksizma ne mogel pravilno razlagati. Kdor Marxu pritrjuje, mora pritrditi tudi preobra-zilnemu razvoju svoje miselnosti sporedbo in v posledici z vsako gospodarsko fazo. Tako je treba v službi marksizma vedno iz višjega vidika pota izbirati in cilje postavljati. Okorelosti marksizem ne pozna in ne prenaša, ker mu tega dialektičen materijalizem ne dopušča:. Tu ni mesta uveljavljati 'sentimentalnost intelektualcev. Če je danes vulgaren (prostaški) marksizem premagan, ne more tlo biti zasluga sentimentalnih intelektualcev, marveč (posledica vsestranskega razvoja, ki odjekne tudi v marksizmu. Prostaški je bil marksizem, ki se je opiral samo na fizično silo, prostaški, ko je pripoznal samo gospodarske, koristoljubne motive kot edine nagibe družabnega življenja- Danes Ma.rx.ai bolj razumemo. Ne mislimo, da bo razredni boj večen, ne izvoje-van zgolj fizično. Razredni boj ima tudi svojo dialektiko, ki ga vodi k boljšim oblikam, od fizične k duhovni sili. Saj je vendar vse bilo prej v duhu izoblikovano, kar je danes izraženo v kamnu, betonu ali železu. In kaj hoče ročni delavec izvojevati s fizično silo, kar bi mu ne bilo prej v duhu dozorelo? Odgovorili boste, da najmanj in najprej boljše gmotno stanje. Da, gotovo, ker to hoče predvsem, naj ovire verske, narodne, državne pripadnosti najprej duhovno in dejansko premaga pri sebi, spozna naj razred, čigar član je im prične zadevo odlrešenja smatrati kot svojo zadevo in ne kot zadevo svojih izkoriščevalcev, kakor to danes doživlja. Kdo si upa takšno napotitev imenovati sentimentalnost? To je eminentno duhovno delo, ki ga morejo opraviti intelektualci, če sploh razpolagajo s sposobnostmi te smeri. Pri nas jih gotOvo pogrešamo; pogrešati bomo pa morali vsled tega tudi enotno usmerjenega delavskega po-kreta. Govor o fizični sili pa v odno-šajih bridkega pomanjkanja temeljnih nastavkov k enotnosti dandanes med delavstvom že učinkuje odbojno. ,Obožavanje sile, kjer ni nosilcev molči, današnjemu spoznavanju ne odgovarja. Silo tudi delavec smatra! kot mehaničen izraz duhovno zasidrane pravice, morale. Kjer takšnega kolektivnega1 naziranfa o pravici, morali, ni, kaj mu more obečati sila? Ali bi še mogel marksizem kaj nuditi po uvedbi brezrazredne druž-1 be, če bi rešaval zgolj gospodarska | vprašanja s fizično silo? In vendar se bo po Marxu v brezrazrednosti šele neoviran razvoj človeške družbe pričel. Z miselnostjo fizične sile danes pač ne bomo več marksizma podprli Dialektična pot nas vedle od fizične sile navzgor k socijološko u-činkovitejšim oblikam, čeprav še danes kolektivnosti v takem stremljenju ni opažati. Kakor je nekdaj v u-dejstvovanje sile bil potreben denar, denar in zopet denar, tako je danes potrebno v njeno premaganje vzgoje, vzgoje in zopet vzgoje. —t—. Pneldmetni člamele je nadaljevanje polemike za tiaizčiščemje marksistične miselnosti v silo venskem dteltu delavskega gibanja. Obenieim (pa izražamo željo, idia naj bi ®e »gdasili visfi maši posamezni misleci, ki naj bi k tej polemiki prispevali in obrazložili svoje stališče. Uredništvo. Kongres „Svobode“ Za kongres „Svobode“ se vrši v nedeljo, dne 12. maja v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Kongres bo obravnaval zelo važna vprašanja proletarskega izobraževalnega dela. V zadnjem letu je centrala »Svobode« delala na tem, da postane »Svoboda« splošno prinana marksistična kulturna organizacija, ki naj goji vse panoge duševne in telesne kulture. Kongresa se bo udeležil tudi s. dr. Julius Deutsch iz Dunaja kot predstavnik delavske športne internaci-jonale, v kateri je »Svoboda« včlanjena. V nedeljo popoldne bo na igrišču »Ilirije« nogometna tekma med športnim iklubom ljubljanske »Svobode« in avstrijskimi nogometaši. Polovična vožnja je dovoljena. je dovoljena polovična vožnja. UPRIZORITEV drame »RUŠILCI STROJEV« na predvečer kongresa, t. j. 11. maja, NI DOVOLJENA. Dovoljen je občni zbor sam v nedeljo, dne 12. t. m., in NOGOMETNA TEKMA MED LJUBLJANSKIM S. K. »SVOBODO« in AVSTRIJSKIMI ŠPORTNIKI. Tekma se vrši ob 3. URI POPOLDNE NA IGRIŠČU »ILIRIJE«. Pred tekmo igra godba »Zarja«. Sodrugi iz bližnjih krajev Ljubljane naj posetijo to tekmo v čim večjem številu in s tem pozdravijo avstrijske goste. Materinski dan. Dne 20. maja hočejo proslaviti mater. Pripravljajo manifestacije, zbirke in marsikatera govoranca bo govorjena v čast — matere. In ni ga človeka, ki ga ne bi milo dimilo v srcu, ko čuje, da je en dan v letu posvečen materi, tudi njegovi materi in bodočim materam. Ali je vprašanje matere res tako važno, da se mu mora posvetiti en dan v letu? Kakšen namen ima ta dan, kakšni so vzroki; ali so pravi ali ne, in kakšen namen naj bi'imel materinski dan? Mati je otrokova vzgojiteljica. Kakršne so matere, tak je narod; kakor skrbi narod za matere, tako vzgajajo matere narod. To bi bila logična misel, če jo jiemljemo na splošno. Položai neimovite delavske matere je danes v resnici težak. Če si mora po 30 in 40 odstotkov teh žena služiti svoj kruh v pridobitnih poslih z mezdnim delom, pomeni to, da bi materinski dan proslavil najlepše tisti, ki bi ustvaril za matere boljši so-cijalni položaj, to je, položaj, v katerem bi imele priliko, da se vzgoje za matere in je i njih socijalni položai tak, da lahko vzga- j jajo otroke. Ta> materinski dan je samo čutna pri- j reditev. Nekateri res vidijo bedo, drugi se ' sklicujejo na to, kako slavne sinove so nam rodile matere za domovino itd. Nihče pa ne prime stvari tam, kjer je potreba, dasi mora biti za vsakogar jasno, da v socijalni bedi, v robstvu živeči narod ne more niti roditi niti vzgojiti krepkega, zdravega naroda. Poveličevanje matere, obdarovanje posameznih mater z dinarčki, je reklama za ptropagatorje misli morda, ne more pa biti tako delo resno in uspešno. Zakaj, kdor hoče imeti dobre matere, zdrav, krepak naraščaj1, ta mora skrbeti v prvi vrsti za to. da se ves narod socijalno in kulturno dvigne. Materinski dan kot karitativna prireditev ali kot reklama za zgodovino, ne more dati narodu dobro mater. Vse spoštovanje do matere, ki je že po naravi utemeljeno, se nasprotno izpodkopava, če se ji ne da primernega socijalnega stališča v družbi, ker z miloščinami se podpira nesrečne siromake, nikakor pa ne junake, junakinje-matere, ker te pa že potrebujejo pristojen socijalni položaj v družbi, če hočejo dobro izpolniti svojo materinsko nalogo. Materinski dan proslavimo torej najbolje, če zahtevamo pravičen socijalni položaj za mater in za narod sploh. Zadružno gibanje. Občni zbor Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji. Zadnjo nedeljo, 5. maja, so se zbrali v dvorani palače Delavske zbornice v Ljubljani na občnemu zboru Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji predstavniki delavskega konzumnega, in produktivnega zadružništva v Sloveniji. Občni zbor je bil — po razpravah sodeč — zelo stvaren in so delegati pokazali mnogo razumevanja za velike naloge, ki si jih stavlja delavsko zadružništvo. Občni zbor je otvoril in vodil zadružnik Kristan, predsednik Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji. Iz poročila verifikacijske komisije smo posneli, da je bilo navzočih 39 delegatov, med gosti pa so biti zlasti predstavniki vseh šestih Delavskih zbornic v Jugoslaviji, Strokovna komisija za Slovenijo in »Svoboda«. V imenu delegacije Delavskih zbornic je občni zbor pozdravil tajnik Centralnega Sekretarijata Delavskih zbornic v Beogradu s. dr. Živko Topalovič, v imenu Strokovne komisije in »Svobode« pa ss. Pretnar in Vuk, ki sta v svojih pozdravnih govorih izrazila željo po najtesnejšem sodelovanju strokovnih, kul- Bratko Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. J09 Kako je mogel lagati? Vest gai je ijjekla in odločil se je, da jo mora najtii še nocoj in ji vse povedati. Zaradi obleke se ji mora opravičiti in zaradi laži. Bodi kakorkoli. Odpovedala sedaj ne bo več, če tudi ji pove, da ni on prevajalec, ampak avtor. Vlogo je vzljubila in jo igra z veseljem, če tudi ne tako dobro* 'kot bi Leo rad. Prehladna mu je za strastno gospodinjo, premallo živa in zapeljiva. Po večerji se je oblekel, šel v gledališče k predstavi in nato jo je počakal za odrom. Dolgo je ni bilo. Tudi sestra jo je čakala. »Dober večer, gospodična.« Dve uri spanja mu je dalo novih moči in Leo ije živo pozdravil' svojo soigralko v »Nemoči«. »Kaj pa vi tukaj’?« se je veselo obrnila od sestre k njemu. Videti je bila dobre volje. »Z vami bi še rad ne(kaj govoril.« Stopili so na cesto. »Kaj pa takega? Pa ja ne boste akademije odpovedali?« »Tega ne, gospodična, ampak opravičiti se moram pri vas.« »Zakaj?« »Popoldne sem bil pri generalki tako neroden, da sem vam strgal novo obleko. In niti opravičil se še nisem. Oprostite, meni je res težko, ampak jaz sem bil tako utrujen, da sem igral s silo. Doživetja ni bilo nobenega v meni in zato se mi je zgodila ta nesreča . . .« Vesela igralka je smehljajoč se poslušala njegovo opravičilo. »Nič hudega zato, gospod Vuk. Nič hudega. Saj sem takoj popravila. In v pondeljek bova tako igrala, da bova vise raztrgala . . .« Pogledala mu je koketno v oči in Leo je bil pomirjen. »Potem pa se vas bom res bal!« Nato so se smejali vsi trije. »Nocoj grem na maškerado. Ali me spremite? Sedaj skočim samo še v sobo, da ise preoblečem.« »Debro. Počakam vas.« Leo je čakal in premišljeval, kako bi rešil še drugi vozel, ki ga je zadrgnil s tisto nedolžno lažjo o avtorju »Nemoči«. Zamislil se je tako, da ni spoznal črnega domina, ki se je ustavil par klorakov pred njim. Gledala sta se nekaj časa. »Ali ste vi, gospodična?« Imela je že krinko na obrazu, zato je ni spoznal, In črni domino se je z zvonkim glasom zasmejal. »Jaz, jaz . . .« In šla sta. Ona je bila vesela ter je pripovedovala, kako radia pleše in kako se že veseli pustnih dni. Nocoj gre na maškerado, jutri spet, v pondeljek je »Nemoč« in v torek spet maškeradni ples. Igralka mora biti vedno mlada, če tudi ji čas šteje leta, ona jih ne sme. V njeno, veselo razpoloženje je v zadnjem trenutku, ko ista se že bližala Narodnemu domu, vsilil svoje novo opravičilo. »Gospodična, še nekaj vam moram izpovedati. Poprej nisem mogel ivaega.« »Danes pa ste kot na spovedi pri meni. Haha.« »Res. Na spovedi pa . . .« Videl je, kako so ji noge že nestrpne (iz dvorane je odmevala godba), zato je hotel' hitro končati: »Drame nisem namreč prevedel, ampak sem jo spisal sata.« »Torej ste Sila vi?« Igralka se je spomnila, kaj je dejala pred štirinajstimi dlnevi in smeh jo je posilil. Nocoj je vzela vse z vesele strani. »Da, 'jaz, gospodična.« »Potem vam pa moram res čestitati.« Stisnila mu je roko. »Ne smete bilti hiudi radi tega, ker sem vas nalagal. Bal sem se, da bi sicer odklonili vlogo. Saj veste, nihče ne veruje v mladega človeka in Iker ste se zadnje dni tako začeli vživljati v igro in ker ste jo tako Vzljubili, mislim, da jo tudi cenite . . . Vest me je pekla radi te laži in zato sem vas prišel nocoj čakat, da mi date še zanjo odvezo . . .« Sedaj sta se smejala obadVa. »Še z večjim veseljem bom igrala. Vem, kako je bilo meni ob prvem inasltopu. Tako, sedaj je vse v redu. Godba me že ikliče. Lahko noč.« Stisnila sta si roke in črni domino je zbežal po stopnicah navzgor, odkoder je prihajala godba. Leo je gledal m njim še, ko je izginil iz pred njegovih oči . . - Nato je krenil proti domu. »V pondeljek . . ., še petinštirideset ur je do nastopa.« Ura v stolpu je odbila enajst. turnih in gospodarskih organizacij. Pismeno so občni zbor pozdravile češka zadružna zveza, avstrijska zadružna zveza in Zadružna zveza v Ljubljani ter Glavni zadružni savez v Beogradu. Izčrpno poročilo načelstva je tudi topot podal predsednik zveze. V svojem, skoro enournem poročilu je nanizal mnogo lepih misli ter načrtov in nalog, ki naj bi jih rešilo delavsko konzumno, produktivno in denarno zadružništvo. V poročilu pa je orisal tudi velike težave, s katerimi se zadružno gibanje vso povojno dobo bori. Sliko o podrobnem delu Zveze smo razbrali iz tajniškega poročila. Največ delovne energije je absorbiralo intervemcijonistično delo pri velikih županstvih, srezkih pogla-varstvih, davčnih in sodnijskih uradih. Iz računskega in nadzorstvenega poročila smo razvideli, da Zveza dohodkom primerno ureja izdatke in je bil v tem smislu za bodoče poslovno leto sprejet proračun. Poslovnim poročilom so sledila zanimiva, predavanja, katerim so delegati pazno sledili: zadružnik Filip Uratnik je; predaval o »Socijalno-političnem udejstvovanju zadružništva«, z. Franjo Vilhar o »Pomenu kreditnega zadružništva«, z. Mici Ajdiškova o »Pomenu žene za zadružništvo«. Predavanjem je sledila splošna razprava, pri kateri so iznesli razmeram primerne predloge in misli k bodočim smernicam delavskega zadružništva zz. Cobal, Petejan, Svetek itd. Zadružnik Svetek je opozarjal na nujno potrebo organizacije zadružnih šol in tečajev, v katerih naj najdejo zadružni nameščenci in zlasti poslovodje zadružne vzgoje in izobrazbe. Nič manj važna pa ni vzgoja zadružnih članov po zadružnih načelih. Zadružnik Petejan je apeliral, da okrepimo predvsem konzumne zadruge, ker so le one v stanju razgibati ljudske množice. Refren vseh razprav je bil ta, da vse velike vrednote, ki jih j;e zadružništvo ustvarilo delavstvu, ohranimo in okrepimo. . Veliko zadovoljstvo med delegati je vzbudilo zlasti poročilo, da se delavsko zadruž-; ništvo tudi izven Slovenije polagoma ustvarja in utrjuje in da bo v bližnji bodočnosti j Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji j postala v resnici to, kar si je zadala za i svojo nalogo: Združiti okoli sebe vse, kar I čuti delavsko in zadružno v tej državi. Zadružni odse,k Delavske zbornice za Slovenijo je zunanje goste povabil na poučno turnejo po vseh večjih krajih Slovenije z namenom, da jih seznani z delavskimi i zadružnimi ustanovami v Sloveniji. Ta tur-! neja se je vršila po občnemu zboru Zveze | in je trajala dva dni. Udeležili so se turneje vsi delegati Delavskih zbornic, ki so ' se nad vsem, kar so na turneji spoznali in videli, izrazili zelo pohvalno. Imponirala jim je zlasti velika zadružna organizacija kon-zumentov, ki jo predstavlja Konzumno društvo za Slovenijo s Konzumnim društvom rudarjev v Hrastniku in Trbovljah ter »Posavjem« v Zagorju. Vso solidnost, ki jo ima delavsko gibanje v Sloveniji, je dalo ravno delavsko zadružništvo. Iz njih prihaja najboljši kader socijalnih, gospodarskih in kulturnih delavcev. Brez številnih delavskih prosvetnih in zadružnih domov, ki jih je postavilo delavsko zadružništvo, bi tudi delavstvo Slovenije pomenilo mnogo manj in bi ne bilo tako vpoštevan kulturni in gospodarski faktor, kakor je. Upati smemo, da so se o tem vsi gostje, ki so se turneje udeležili, dovoljno prepričali in da smemo v bližnji bodočnosti pričakovati velikega kooperativnega dela zadružnih, strokovnih in kulturnih organizacij v naši državi. Čei bi imel zadnji občni zbor Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji in njemu sledeča poučna turneja samo ta uspeh, bi svoj namen dosegel. Trdno se nadejamo, da je temu tako. Dnevne novice. Avstrijski kancler dr. Streeruwitz je po- vdarjal v svojem programnem govoru, da bo njegovo delo posvečeno gospodarskim vprašanjem. Povdarjal je tesne odnošaje z Nemčijo, in se jasno izrekel za demokracijo in za skupno delo s strankami. V imenu socijalne demokracije je govoril s. dr. Ren-ner, ki je naglasil, da delavstvo že pozna noveiga kanclerja od prej kot zastopnika industrije, ki je trd ali vendar človek, s katerim se je dalo lojalno obravnavati razna sporna vprašanja. Govornik je odločno nastopil proti nacionalističnim »heimvvfehrov-cem«, ki ogrožajo varnost prebivalstva in demokracijo republike. — Kanclerjev govor .so meščanske stranke sprejel z odobravanjem na znanje: vendar pa je narava novega kanclerja taka, da se mu bodo te stranke prav kmalu pričele kujati, če ne bo hotel ustreči njih prepotentnim reakcionarnim željam. Atentat na Voldemarasa. Predsednik li-tavske vlade Voldemaras je pravzaprav diktator. Vlada celo proti volji tistih ljudi, ki so ga spravili na površje. Zaradi tega ima mnogo nasprotnikov. V nedeljo je šel zvečer v gledališče na koncert in na poti je neznan storilec ali več storilcev izstrelilo šest strelov proti njemu Voldemaras ni bil zadet, pač pa je bil ustreljen njegov po-bočnik in desetletni nečak. Voldemaras se je vrnil domov in tudi ljeningrajski koncert v gledališču je bil odpovedan. Atentatorji so pobegnili. Poizkusen atentat na Pribičeviča. Minuli teden so poročali listi, da je bil poizkusen atentat na Svetozarja Pribičeviča. Vest o nameravanem atentatu je pa izmišljena, ker so človeka, ki so ga prijeli v Pribičevičevem stanovanju, dasi je imel revolver, takoj izpustili. _ Najemniki za svoje pravice. V nedeljo se je vršil v sejni dvorani Delavske zbornice v Zagrebu shod stanovanjskih najemnikov. Kot glavni govornik ije poročal Kurelac, ki je nov stanovanjski zakon podvrgel ostri kritiki. Novi zakon nudi hišnim posestnikom več kot so isami pričakovali in vse samio na stroške najemnikov. Zato bodo najemniki morali svojo akoijo nadaljevati. Govornik je predlagal, da se naj pošlje brzojavka kralju, ministrskemu! predsedniku ter ministru socijalne politike. Župana d'r. Srlkulja se naproša, da cimiprej skliče anketo glede ureditve najemnin. Najemnine se morajo na vsak način maksimirati. Končno je govornik predlagal, da se naj fcira-prej skliče velik javen shod vseh zagrebških najemnikov, na katerem bi se naj sklepalo glede maksimiranja najemnin. Vsi naijemniki bi naj podpisali peticijo glede slednje zahteve. Dunajski župan je prepovedal uniformirane obhode. V Avstriji postajajo nemški nacijonalci naravnost predrzni. V zadnjem času so takozvani »heimvvehrovci« nastopali v podeželskih krajih ter povsod povzročali krvave spopade s svojimi izzivanji. Sedaj so se pa odločili, da napiravijo tudi na Dunaju tako parado ter privlečejo tja svoje pristaše. Dunajski župan pa, ki je obenem deželni glavar, je prepovedal vsakršne uniformirane nastope na Dunaju, ker no more dopuščati, da bi se tudi na Dunaju dogajale podobne stvari. Razglas dunajskega policijskega ravnatelja pravi, da bi vsakršni krvavi dogodki imeli za Dunaj težke nedosledne posledice, tako v gospodarskem, tujskem kakor tudi socijalnem oziru. Dunajska občina mora skrbeti za dobrobit pre- bivalstva, za ugled občine in za red, da se lahko razvija v smislu, ki ga določa mestna uprava, zlasti v sedanjih teižkih gospodarskih in socijalnih razmerah. S tem ukrepom je preprečen nastop »heimwehrovcev«. ki so ga hoteli prirediti v nedeljo na Dunaju. Za nas je popolnoma razumljivo, da je nastopila dunajska občina proti tem prireditvam, katerim bi se bili nedvomno pridružili razni temni elementi ter povzročili kakršnekoli neprijetnosti. Socijalno-demokratična stranka pač lahko prevzema odgovornost za svoje organizacije, nikakor pa ne za one, ki hočejo ovirati socijalno-politično delo občine. Češkoslovaški agrarci so imeli svoj kongres v Pragi. Na tem kongresu je govoril ministrski predsednik Udržal, referent dr. Hodža in predsednik Švehla razne govore. Švehla je zlasti poudaril, da se politično strankarstvo orijentira po treh interesnih smernicah, in sicer v agrarno, socialistično im klerikalno skupino. Švehla je s tem povedal, da je klerikalizem čisto svoje gibanjfc, ki nima in ne more imeti ne s kmeti ne s socijalisti, to je delavstvom, ničesar skupnega. Čehoslovaški agrarci torej to že uvidevajo, pri nas pa imamo vrsto »prosvitljenih« ljudi, ki iz demagoških razlogov, ne moremo reči drugače, trdijo povsem nekaj drugega. Reforme v prometnem ministrstvu. Reforme, pa zopet reforme! Prometni minister (sedaj dr. Korošec) dobi tri pomočnike, ukine se pa generalna direkcija. Oblastne direkcije dobe več pravic. To so nameravane reforme. Administracija je res bila potrebna reform, potreben je pa reform tudi socijalni položaj železničarjev. Železnice so večinoma v državni upravi, zato bi morala uprava poskrbeti, da se pri železnicah uvede za nameščence primeren eksistenčni minimum, poleg drugih socialnopolitičnih ugodnosti, ki dajo kolikor toliko železničarjem socijalno sigurnost. Zakaj le dobro preskrbljeni nameščenec bo vršil sigurno svojo službo. To je načelo modernega kapitalizma in najboljša racionalizacija narodnega gospodarstva. Seveda mora uprava poskrbeti tudi za to, da bo promet, da bodo prometne prilike, take, ki ne bodo ovirale razvoja. K vprašanju šolskega verskega pouka. Z ozirom na intervencijo škofov, je vlada pristala, da naj se uvede verski pouk v osnovnih šolah obvezno. Stroške za ta pouk pa naj poravnavata cerkvi, katoliška in pravoslavna. Učne knjige bi oskrbovalo ministrstvo pravde. Škofi pa s tako rešitvijo niso zadovoljni, zato so sklicali v Zagreb posvetovanje, na katerem so sklenili (medversko seveda) poslati h kralju novo depu-tacijo, in sicer katoliškega nadškofa Rodiča in pravoslavnega vladiko Letico. To poročamo zaradi tega, da pokažemo politiko jugoslovanskega episkopata, ker nekateri vedno trdijo, da v verskih vprašanjih m politike. • Razorožitvena konferenca se bo odgo-dila. Kljub resnim in neresnim predlogom ne morejo nikamor. Sedaj so postavili vpra^ šanje tako: Zedinijo naj se najprej prizadete države glede pomorskega oboroževanja, potem naj se govori o razorožitvi na kopinem. Edino Nizozemska je izjavila, da hoče sama izvesti razorožitev, toda delegati drugih držav so se ji skoro posmehovali, češ, kateri zaveznik jo bo še branil, ker ne bo mogel računati na nje pomoč, kadar bi bil sam napaden. Strašna praznovernost kmečkega ljudstva. Na Poljskem: so kmetje svojega tovariša, ki je imel raidito-spre-jemni aparat, enostavno do smrti pretepli, ker so bili mnenja, dla je kmet potom radija v zvezi s hudičem. Na Poljskem je ljudstvo versko fanatična. In vidi se, da ipovsod tam, f® i-IVI«.8, .,r,r:c© m Mojc stanovanjc se kar blešči te od snage,* pravi mlada gospa Mica. „RADION mi olajšuje delo, kei pere ne samo perilo, ampak tudi stop-nice, vrata in tla Vse to čisti RADION brez truda in niiro.“ !r *l .J^StSKSJS % rjV rperilo! kjer je ljudstvo najbolj verno, da je v kulturi najbolj zaostalo. O tem se lahko vsakdo prepriča. Priljubljen zdravnik. Na Dunaju imajo zdravnika, ki se piše dir. Bohr. Ta zdtavnik si je po pravici zaslužil ime »ljudski zdravnik«, kajti dr. Bohr prejema za svoje obiske na dom po 80 grošev kot honorar. Pred kratkim pa je bil ta priljubljeni zdravnik obsojen na tri dini zapora, ker ije neki stranki zapisal prepovedan strup. Peticijo na justičnega ministra, da se naj kaizen dr. Bohru anulira, ije d'o sedaj podpisalo 51.000 o-seb. Dr. Bohr ordinira dnevno od šeste ure zjuittaj pa do poznega večera samo za ljudski blagor in je v svojem poslu že osivel. Pred1 par dnevi se je vršil v gostilni »Zur Glocke« javen shod', ki ga je sklicalo društvo »Oesterreichische Gesellschaft ftir Naturheilkunde und Lebensreform«, na katerem je bil silen naval ljudstva. Na tem shodu je nastopil kot prvi govornik predsednik omenjenega dlruštva Furlan, na to je nastopil vseučiliški profesor dr. Liszt. Vsi govorniki so naglašali velike zasluge omenjenega zdravnika, ki gotovo nima primere. Shod je sklenil prirediti zbirko za doprsni kip d!r. Bohra. Od ministra se zahteva, da ali dovoli obnovo razprave, ali pa vsaj pomilosti dr. Bohra. »Nepolitična« politika »gospodarskih krogov«. V državi i&o razpušče-ne politične stranke, ki so nositelji-ce življenja, regulator naravnega! razvoja in napredka v demokratičnih državah. S tem pa /pri nas politika ni nehala. Tudi taikozvana »gospodarska« orientacija, ki je pril nas navadna fraza, je — politika. In celo tisti, ki govore o nepolitiki, so dejansko politiki, samo s to razliko, dla1 sami vodijo politiko, drugi je pa ne smejo. Kakor je bilo potrebno v državi iprerezaiti vozel zmešnjav, je vendar v velikem interesu splošnega zdravega razvoja, da ise zopet uvedle svoboda mnenja, svobodia delovanja v javnem življenju, ki je sicer napovedano v manifestu. To pa zaradi tega, ker posamezniki, zlasti pa »gospodarski krogi«, izrabljajo sedanje stanje v svoje sebične politične namene in s tem kale miroljubno razpoloženje ter vzbuja/jo nejevoljo. Regulator razvoja — politika — je tpotreben, ni prav nič nevaren, ker končno zmaga, če ima svobodto, vendarle pametna misel1. + Nekaj posebnega Vam; nudi pri nakupu birmanskih daril tvrdka M. likerjev sin, Maribor, Gosposka, ulica 15, trgovina z uramii in zlatnino. Samo prvovrstna kvaliteta, neverjetno nizke cene, poznano velika izbira, tudi na obroke. Za smeh. Molitev po jedi. Pav elček je 'bil vajen po kosilu vedno zmoliti zahvalno molitvico. Nekega dne je po kosil s starši v nestav,raciji. Po končanem kosilu sedi Paiv.el6ek, ne da hi sklenil rok. »No, dečko, ali se ne boš zahvalil bogu za kosilo?« iSa je vprašal oče. »Ne, tpa-pa; danes pa ne, saj plačamo.« ; -------------------------------------- Naročajte in širite »Delavsko Politiko«! Zahtevajte jo v vseh lokalih, kamor zahajate! Kupujte edinole v trgovinah, katere inserirajo v delavskih listih! Podpirajte svoj tisk, ker s tem jačate svojo moč! Če hočeš dobiti lepe knjige in poceni, postani član ,CANKARJEVE družbe'! Kulturo. Miha Maleš: Rdeče lučke. Ljubezenska j povest v slikah. Založfl avtor. Ljubljana i 1929. Svetovno slikarstvo, zlasti ono, ki mu j slikanje in risanje ni samo namen samega j sebe, dekoracija ali buržujsko hvalisarsko portretiranje, ki se bori sredi življenja za človeške pravice posameznika kot množice, je zadnje čase iznenadilo knjižni trg z lepimi publikacijami. Belgijec Fran Massareel je že objavil več socijalnih borbenih povesti v lesorezih, prav tako risar-kritik nemške kakor internacijonalne buržuazije in reakcije, borec Georg Gross, ki je bil lani obsojen radi blasfemije (žalitve verskega čuta), ker je za vprizoritev »Švejka« narisal sliko Kristusa na križu, pokritega s plinsko masko . . . Satira na grozečo plinsko vojno in sodelovanje cerkve. Že pred šestdesetimi leti umrli francoski risar Daumier je v svojih risbah ostro bičal in označil vso laž vladajočega meščanstva. Miha Maleš, mlad, talentiran, slikar, ki smo ga sicer lani ob razstavi »Četrte generacije« ostro kritizirali, je izdal kot prvi slovenski slikar Povest v risbah. Miha Maleš je s to knjigo napravil močan in nov korak naprej, zakaj že v uvodu je pogumno izpovedal svoje novo stremljenje: V času tehnike, filma, kolektivnega človeka, v času težkih življenskih borb mora tudi umetnik stati sredi življenja, v njem se mora izživljati in izražati vsak iz trpeče množice, od delavca do uradnika. Preprostemu človeku, ne nadutemu izživetemu in dobičkarskemu verižniku-kapita^ listu, je treba govoriti iz oči v oči, z jasno in razumljivo besedo. Maleš še sicer ni v praksi popolnoma izvedel svojega uvoda, saj je komaj začel, toda začetek je dober, močan in lep, da daje mnogo upanja. Zlasti moramo omeniti sliko obeh mater in tragični prizor iz proletarskega zakotja »100 Din« itd. V obliki še sicer ni realistično jasen, v glavnem je še vedno zaljubljen v neko romantično, včasih za oko neprijetno, nerealistično črtanje figur, toda proti koncu so že častne izjeme. Iz sentimentalne zaljublje-nosti prehaja ponekod že v socijalni realizem in če bo hodil po tej poti napreji, ne bo izgrešil. Lepo opremljena knjiga se naroča pri avtorju. Nekaj o romanu »Človek mrtvaških lobanj.« K članku pod 'goriajlimi naslovom sporoča Pnolet araku knjižnica v Ljubljani vsem vnetim in vestnim 'bnalloem Kreftovega romana, da izide dielo v pomalisku kot lepo ■opremljena knjiga. Delo v resnici zasluži ponaltis, saj je cdien izmed) redkih slovenskih romanov, ly obravnava sodobna vprašanja — sodobno. Izšlo pa bo samo v zaključenem številu, zato že sedaj pozivamo, da se priglaae vsi oni, kal bodlo knjigo naročili. Naslov: Proletarska knjižnica (Svoboda), palača Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Prvi Invalidski kino v Jugoslaviji. Dne 1. maja t. 1. je U družen je vojnih invalidov prevzelo v lastno režijo »Kino ljubljanski dvor«. Organizacija, ki podpira številne žrtve svetovne vojne, si je stavila za svoj visoki cilj, da s solidnim in vestnim delom uvede malo več kulture dtt umetnosti v slovensko filmsko življenje, kakor smo ibili do sedaj tega vajeni. V dokaz, da je njeno stremljenje sčasoma kot filmsko podjetje širiti kulturo, je angažiral pisatelja Bratka Krefta za ravnatelja svojega kina. Prav dobro se zavedamo, da bo delo za uresničenje teh ciljev zelo otežkočeno, ker je to prvo in edino tako podjetje v vsej Jugoslaviji. Poleg sodruga Krefta sodeluje tudi kot odbornik oblastnega odbora vojnih invalidov sodr. Ivan Vuk. Zatio priporočamo vsem sodrugom in sodružicam, da pridno posedajo »Invalidkki kino ljubljanski dvor«, številni poseli bodo najbolj omogočili uresničenje idealov, ki so si jih stavili vsi, ki vodijo in sodelujejo pri omenjeni filmski zadrugi. Naše kine po 'deželi in revirjih, ki jih vodi »Svoboda«, pa opozarjamo, da se lahko obračajo po informacije nia »Kino ljubljanski dvor«, ki bo do jeseni poskrbel tudi za izrazite kulturne filme in sklopljene slike s predavanji V konkurenci, ki jo izvaja privatni kapital z vso ostrostjo zlasti pri filmih, bo novemu zadružnemu podjetju, ki ne stremi po privatnih dobičkarskih namenih, prijateljstvo vsakogar dobrodošlo. Zato pridlno posečajte »Kino ljubljanski dvor«! Med prijateljicami: »Svetujem Vam, j draga gospa, da vzamete za pranje perila SCHICHT-ov »RADION«. Poglejte današnji t oglas!« rferlbor Ljudska univerza v Mariboru. V pon-deljek, 13. maja: G. sodni svetnik dr. Trau-ner o čarovništvu in čarovniških procesih na Spodnjem Štajerskem, Knjižnica in čitalnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Mariboru, Dr. Ver-stovškova ul. 4, je ob nedeljah in praznikih od meseca maja do meseca oktobra zaprta. Zaloško pismo. Zalog, to je nekaki kulturni center D. M. Poljske občine, dasiravno je le mala vasica. Tu je sedež vsakovrstnih kulturnih organizacij, katerih članstvo pa tvorijo v ogromni večini delavci, ki žive raztreseni po celi naši ne ravno majhni občini. Delavec je član »Svobode«, delavec je član tukajšnje »čitalnice« in »Krekove mladine«. Vse kar obstoji, vse so znosile skupaj pridne roke delavcev in njim gre hvala, da imamo tu v času sezone skoro vsako nedeljo bodisi slabo ali pa dobro prireditev. S tem seveda nočemo prav nič podrejevati zasluigo posameznih infeligentov za razvoj tukajšnjih kulturnih organizacij, vendar pa takoj pribijemo: V kolikor je bilo pri njih požrtvovalnosti, v kolikor so delali iz 'kakih idealnih ozirov, so napravili oni le svojo dolžnost, katera njih kot inteligente moTalično veže, da delajo za dobro tistega malega človekia, pa naj bo delavec ali kmet, ki dejansko v potu svojega ohnaza ustvarja Ttemisiu znioaa perilu zato izredno nizke cene pri največji izbiri. Samoveznice, nogavice, konfekcija, ievlji pri lOS. K JRNIČNIK, Maribor Glavni trg štev. 11 NOGAVICE, sandale, otročje čevlje, perilo, kravate, naramnice, rasno drobnarijo pletenine, vrvi itd. kupite najugodneje pri Drago Rosina Maribor Vetrinjska ulica štev. 26 Zbirajte za tiskovni sklad vse dobrine na tem svetu. »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžan!, pravi Gregorčič; le žal, da so tudi pri nas zelo redki tiisitd, ki bi se po tem ravnali, oziroma to pravilno pojmovali. Pri nas imamo torej kar tri kulturne organizacije. To seveda ni za nas dobro. Res v gotovem oziru sili to posamezne organizacije, da tekmujejo med seboj, vendar pa glavna hilba tiči v tem, da one s tem tudi delavstvo razdvajajo, kar ima za posledico, da vse skupaj več ali manj životarijo. O kakem močnem kulturnem pokretu potemtakem tu ne more biti govora, kajti preveč se naše energije trošijo v medsebojnem tekmovanju ali bolje — sporih. V 'preteklosti se je pokazalo, da nam »Čitalnica« ni mogla nuditi tega, ker pri sestavi programa za njeno delovanje se nas ni primemo upoštevalo, četudi smo imeli mi v nji vedno večino. Zato je »Svobodo« rodila notranja potreba tistega zavednega delavstva v »Čitalnici«, ki je začutilo v nji sami nelkto praznoto. Naravno, kdo more zahtevati od nas, da danes, v dobi tako zmagovitega pohoda demokracije, da dianes, ko velike socijalne ideje prerajajo ves svet okoli nas, spimo mi spanje pravičnega, da ne hi skušali tudi mi doživeti tekovine modernega časa? Nam se je zahotelo na pot k novemu, boljšemu, vzvišenejšemu življenju! Danes nam ni dovolj, dla se kaže na nas kot na hlapce. Mi pa ne moremo potrebovati vzgoje v malomeščanskem bontonu in bi radi vedeli kaj več; radi bi vedeli, kaj in čemu smo mi pravzaprav na svetu in zakaj smo ml danes to kar smo, kaj je po naravnem pravu pravično, kaj krivično, kaj je res kulturno ali nekulturno; hoteli bi vedeti za vse tiste steze, ki bi vodile naš delavski razred na lepša, boljša pota, hoteli bi priboriti delu tisto spoštovanje, ki mu gre! Vsa ta naša stremljenja niso našla pravega odmeva v »Čitalnici«, zato so šla naša pota narazen in »Čitalnici« to ni bilo baš v korist. Ko se je ustanavljala »Svoboda«, se je skoro vse, kar je bolj »odličnega«, škodoželjno posmehovalo; nobeden ni verjel v njeno življenje — »je mrtvo rojeno dete« so rekli. In res, ni bilo veliko upanja v njen uspešen razvoj, ker ni bilo ne veliko denarja in tudi ne ljudi. A dianes? Ravno pri »Svoibodi« vidimo, kaj je v stanu napraviti železna energija, pogum in disciplina. Naš dramatični odsek je prednošal na odru dela, katerih so se bali vsi drugi, če tudi so imeli vedno na razpolago tudi dovolj študiranih ljudi. Ni bilo toliko zaželjenih blamaž in blagajna se je včasih naravnost sijajno obnesla. Hoteli smo, da zmagamo in — zmagali ismo! Torej »Svoboda« stoji in bo stala bolj trdno kot vsa druga 'društva. Sprevideli pa smo, da ni vse tako kakor bi lahko bilo, lako ne bi bilo pri nas toliko razdvojenosti. Radi bi videli mi, da 'bi se že enkrat pričelo z vsestranskim, temeljitim in sistematičnim prosvetnim delom med nami. Zato so predlagali naši sodrugi odborniki v »Čitalnici«, da se tudi ona včlani pri centrali »Svobode«. To je ena, druga pa je ta. Kakor smo povedali, je v »Čitalnici« večina delavcev, katerih želje pa se ni hotelo upoštevati od gotovih strani. Dogajalo se je celo, da je gotov krog ljudi okoli »Čitalnice« ignoriral vedno vse 'prireditve »Svobode«, medtem ko smo mi vedno posečali vse njene prireditve. Razumljivo je torej, če vidijo delavci edino garancijo, da še jih ne bo v bodoče izigravalo, v tem, da se »Čitalnica«, kot pretežno delavska organizacija', volani pri »Svobodi«. »Čitalnico« je ustvarilo delavstvo, ono tvori večino v tej prosvetni organizaciji, temu pa naj se 'da sedaj tudi vidnega izraza. Če bi prišlo dio razpusta '»Čitalnice«, kar je sedaj prav lahko mogoče, pripadalo bi po dosedanjih pravilih vse premoženje tukajšnji osnovni šoli, proti čemur hi seveda tudi ne imeli nič, oko bi ne značilo to, da je potem to premoženje za vselej in za vse kulturne organizacije izgubljeno. Torej kakor se iz vsega tega vidi, mi nismo prav nič zagrizeni, še manj pa kak prevratni element, ako hočemo iz »Čitalnice« napraviti delavsko kulturno središče. Mi hočemo le, da tisti krog ljudi v »Čitalnic®« opusti enkrat za vselej čisto nazadnjaška, protidelavska stremljenja. Hočemo-, da bi tudi oni v bodoče gledali na četudi preprostega delavca, kot na v vsem enakovrednega člana in človeka, ter se pridružili njegovemu stremljenju za bolj širokopotezno, bolj globoko kulturno in so-cijalno delo, Tu' bi želi uspehe, o katerih sedaj niti sanjati ne moremo. Apeliramo zato na vse, da naj se ne bojijo preveč bližine delavčeve suknje, ker tesno sodelovanje z nami delavci jim bo le v čast, rai-koli pa v sramoto! Edino tukaj se bomo našli. Oni, ki se nas tako boje, naj bodlo overjeni, da so pri nas vrata za vsakogar odprta, da jih bomo edino po delu cenili in spoštovali' in da bo nam tudi njihova pomoč vedno dobrodošla. — Svobodaš. Koulnnrli na Teinu in Mariboru. Tajništvo posluje na Ruški cesti štev. 7 vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne in vsako sredo od 18. do 20. ure zvečer. Člani dobe istotam vse informacije. 1 Eksportna hiša f f LUNA“ Maribor, Aleksandrova cesta Naj cenejši nakup galanterije, vezenine, otrošk h igrač ter pletenine domačega izdelka: naprej otroške nogavice od Din fr— obenem pa vsebuje isto najboljši m at eri ja 1, ter si s tem prihranite nadaljne izdatke. Glavno zastopstvo: Trgovina s kolesi gOGOjVUR DIVJAK MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 17 O Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niz j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica St. 20 3 3 3 3 «4 3 3 3 3 3 STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA »DELAVSKI DOM“ —===== V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ===- Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8'°/0 od dne vlogo do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2’50 D NAČELSTVO. £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru,