LETO (VOL.) XII, JUNE 12th 1920. ŠTEV. (NO.) 12 AYE MARIA. Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the' Order of St. Francis. 1852 W. 22nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Subscribtion Price $2.00 a Year. Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6- 1917: on file at the Post Office of Chicago, 111. By order of the President, A.' S. Burleson. Postmaster General. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, 111., under the Act. of March 3, 1879- Acceptance for mailing at special rate of Oct. 3, 1917. authorized October 25, 1919- V ZALOGI "AVE MARIA" IMA- MO SLEDEČE KNJIGE. • MOLITVENIKI: , [ - - Večna molitev ........ Vezan ....$2.00 Bog med nami, vezan ............ !-50 Getzemani in Golgata, vezan ...... 1.50 Šmarnice arskega župnika, vez. ... 1.50 Vole, Šmarnice, .vezan ............ 1-50 Kruh življenja, vezan ...... ...... 1-5° Tolažba dušam y vicah ........... 1.50 Marija Kraljica src, vezan ....... 1.50 • Hvala Božja, veizan .............. 100 Ura molitve Jezusa v Sv- Reš. Telesu ............................ '50 Berilo in Evangeliji ■.............. 5-°° Obiskovanje Presv. Rešnjega Tel... .10 POEZIJE: Simon Gregocčič. vezan ..........$1.00 Simon Gregorčič, priredil Ivan Dor nik, vezan........................ i-00 Padajoče zvezde, pesmi A. Gradnik, vezan. ■ ...................... 100 Rimski Verzi, pesmi Mihaela Opeka 100 Šotor miru, poezije Silviana Sar- denko • ..........................75 Zbirka pesmi Simona Gregorčiča nevezan ..........................75 Zbirka pesmi, Anton Funtek .......75 Psalmi, Ivan Vesel .............. 100 Jos. Cimperman Poezije .......... 1.00 Pesmi. Dolinarjeve -75 Maseljejnci...................... -45 Šaljivi Jaka, ................'•.....£° Viljem Hafove pravljice, ...........50 Vojska na Turškem. .............. -5° Poslednji Meksikanec, .............50 Šopek lepih pravljic................35 Stezosledeč........................35 Narodne pripovedke za mladino ... .35 Avstrijska ekspedicija, .............35 Zbirka narodnih pripovedk, .......35 Bitka pri Visu .....................35 Marion, krščanski deček........... -35 Prst božji, ....................... .35 Na valovih južnega mocja,.........35 Kraljevič in berač .................35 Krištof Kolumb, .................. 35 Car in tesar, ..........'.......... .35 Dr. Ivan Tavčar povesti: Dr- Tavčar je dober pisatelj in ima popolnoma v . oblasti jezik. Njegovi roll* so duhoviti. Nevezani $1.00. ve- zani . t .......................... 1.25 Meško- Dve sliki. Povest. Meškoto-va dela so znana- Njega ni treba priporočati. Njegovo ime priporoča njegovo delo. Dve sliki so mojstrsko delo. • ............................ 1.00 Finžgar: Pod svobodnim solncem. Kdo ne pozna Finžgarja. Posebno njegova povest je krasna. Povest je v dveh zvezkih. Oba zvezka za .... 2.25 Izlet gospoda Bronška, povest .... 1.00 Jos. Jurčič: Vesele Povesti- Jurčič je prvak med slovenskimi pisatelji.. 75 O sv. deželi, povest .............. 1.00 Salamonovi rudniki. Roman ...... 100 Peter Rokodelčič, povest...........50 Povest, And. Gabršček ............ 1.00 Ivan Mizerija, .................... 1.00 Majdič: Na Sveti Večer vezan .... 1.25 Turki pred Sv. Tilnom. Povest .... 1.00 Igralec, roman................... 100 Ne v Ameriko. Povest ............ 1.00 Humoreske in Groteske. Ruski narodni humor ...................... i-oo Erjavec: Hudo brezno. Roman.....75 Kozaki. Roman .................. 1.00 Svetobor. Povest ................. 1.00 Dane: Povesti za mladino ........ 1.00 Četrtek. Roman................. i-oo Jurčič: Sosedov sin ................ 1,00 Gruda Umira. Povest ............ 1.00 Maksim Gorki: Povesti............ 100 Spilman: Junaštvo in Zvestoba .... 1.00 Detela: Malo življenje. Povest .... 1.00 Zabavna knjižica. Povesti ........ 1.00 Večeri ob Lemanu. Povest ........ 1.00 Spilmanove Povesti šestnajst zvezkov po .......................... 50 Na različnih potih. Povest .........50 Jos. Jurčič, Sosedov sin. Povest .. t.00 Romarica- Povest ................ 1.00 Vojnimir. Povest ..................50 Alešovec: Ljubljanske slike ....... 1.50 Zadnja kmečka vojska. Povest .... 1.50 Alešovec :Kako sem se jaz likal. Povest. Trije zvezki ................ 200 POVESTI: Fran Erjavec: Izbrani spisi. — Povesti Erjavčeve so znane in splošno priljubljene. Vezan ................ 1.00 Prokop Chocholonšek: Jug, krasni roman, ki prekosi vse druge Colo move romane. Skrajno zanimiv, vez. 100 Spilman: Zadnji dnevi Jeruzalema v dveh zvezkih. "Trikrat sem že preči-tal ta roman, pa bi ga še čital", je rekel rojak. In to po pravici. Spilman je v tem romanu prekosil sa- mega sebe. Oba zvezka .......... 2.25 Sheehan: Kresilo duhov- Kdor pozna duhovitega irskega pisatelja Sheehana, ta ve, da je Kresilo duhov knjiga, katere se človek nikdar ne naveliča. Vezan ................... 1.00 Bob za mladi zob, vezan- Lepa knjižica za mladino. Pa tudi odraščeni bode našel v nji lepo kratkočasje.. .50 Spisi Andcejčkovega Jožeta, devet snopičev po ........................35 D<.»e.a: Prihajač, je krasen roman, skozi in skozi zanimiv in podučen .75 Martin Krpan, narodna povest. Kdo še ni slišal o Martin Krpanu? Kdo 4se še ni nasmejal njegovim duhovitim pristno kranjskim šalam? To je ■ sicer izmišljena povest, vendar pisatelj je tu v krasno zaviti obliki povedal bivši avstriji, da bode prišel iz Kranjskega Martin Krpan, ki bo^ de premagal Nemškega in Mažar-skega Brdavsa in osvobodil svoj narod. Še le danes razumemo prav Martin Krpana ....................75 Taras Buijka, zgodovinski roman. Krasen roman .................... 1.25 Izidor Cankar: S poti! povest. Izidorja Cankarja vsakdo pozna. Njegova duhovitost je znana- Tako duhovita je ta povest, krasen jezik. .. 1.00 Dalje imamo v zalogi manjše povesti in romane: Cesar Maks in Meksika, .........$ .50 Don Kišot........................ -50 Naša Ančka.......................75 S: ste e Šesto, povest, ...........75 Kuratorska povest, ................75 Zvonarjeva hči, ....................50 Hudo brezno, .....................75 Na različnih potih,.................50 Rešitev o rravem času,.............35 Narodne pripovedke...............35 Gozdarjev sin, .....;'.»............ .75 Ribičev sin....................1.. .35 Grofinja Genovefa, ..;............ .35 Najdenček, • .......................35 Narodne pripovedke, ...............50 Jaromil. Povest- ...................35 Erazem Predjamski................35 C ckvica na skali, ..................35 Hubadove pripovedke..............35 A. Kalan: Pripovesti,...............35 Pri Vrbčevem Grogi, ..............35 Car in tesar, .......................35 May Erie, .........................35 Na preriji, .........................35 Potovanje v Liliput, .............. -35 Maksimilijan, ................... .25 Zbirka narodnih pripovedk.........35 Mirko Poštenjakovič, ..............35 Strelec, •..........................35 Pasjeglavci. Povest ............... 1.00 Znamenje štirih. Roman........... 1.00 Iz dnevnika mladega Poredneža. Povest ............................. 1.00 Jrcnač Zmagovač- Povest......... 1.00 Eno leto med Indijanci. Povest.....50 Meško: Njiva- Povest...............35 RAZNE KNJIGE: Slov. Hrv. Katoliški shod. Poročilo velikega shoda, ki je bil v resnici rojstvo Jugoslavije. Kdor danes to poročilo bere, ta vidi, kako so katoliški naši škofje pletli vez med brati Jugoslovani, kako so polagali temelje, na katere so potem postavili Jugoslavijo....................... 1.50 Prava Kristusova nevesta. Po sv. Alfonzu. Krasna knjiga zlasti za redovnike in redovnice. Da, vsak redovnik bi moral imeti to knjigo. T. zvezek ..........................75 Osmero Blagcov- Krasna knjiga za poduk slovenskega naroda. ........ 1.25 JUNE 12th 1920. LETO (VOL.) XII. ilaročnina za celo leto za Ameriko $2.00 ..... za Evropo .....$3-00 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.00 za Evropo $1.50 List v obrambo sv. vere med Ameriškimi Slovenci. Nekoliko prijateljskih besed. presv. srce jezusovo:^: šenjera in gorečnostjo se zbiramo okrog presv. svojih tabernakeljev, kjer živi ta naš dobri Gospod Jezus, kjer bije in planiti v goreči ljubezni do nas to presv. Srce in mu skušamo pokazati svojo udanost in svojo ljubezen. SVET GA SOVRAŽI! ^ZdS^ vršil pred iyoo leti v mestu Jeruzalemu tned židovskem narodom. Pred Pilatovo palačo, t. j. pred palačo cesarjevega namesnika za Palestino je Bila na veliki petek zbrana velikanska množica. Vsi kotički trga. vsa okna, ves prostor ie bil natlačeno poln najrazličnejšega ljudstva. Na vzvišenem mestu, pred palačo se ie vršila čudna sodba. Pilat je sedel na sodnem stolu pred ljudstvom, obdan od svoje straže. Na levi in desni pred njim so stali farizeji in prešerni veliki duhovniki. Sredf meet njimi pa ie stal krepak mož, lepe in veličastne postave - zvezan, obtožen, biti ta sodba nekaj posebnega. I11 res, tu vidimo, kako pristopajo razne priče, druga za drugo in prinašajo razne obtožbe. Toda ničesar velikega ne povedo, Obtoženec samo molči. Pilat je v zadregi. Vse je preiskal, pa nobene krivde ni našel, da bi ga mogel obsoditi k smrti. Toda med množico se mešajo podpihovalci. Njih pristaši so se porazdelili med nje in tu jib sliširno, kako kriče: Križaj ga! "Jaz ne najdem nobene krivice na njem!'1 je razsodba Pilata. "Nedo%n ie!" "Ni krw prestopkov, katerih ga dolžite." Toda kakof strašni hudournik zahrumi i?med ljudstva:. "Križaj ga! Križaj ga!" Hinavci in podpihovalci imajo vspeh. Množita je omahljiva. Kje ste vi ozdrav-ljenci? Kje ste vsi tisoči, ki fte šli za njim ? Kr ste mu šf v nedeljo klicali: Hosana! Kje ste? Vas ni tukaj? Da, ni jih biloT če so pa bili., so se pa prestrašili mntv žice, so se bali farizejskega preganjanja, ali so pa ostali doma. In tako je bil obsojen ta obtoženec k smrti, dasi je sodnik priznal, da ni kriv in bi £ja bil rad oprostil. Prav isto se godi danes. Pred celim svetom &toji ta G&spod Jezus kot obtoženec. Le poslušajte, kako ga tožijo razni možje po shodih, po knjigah, po časopisih. Le poslušajte časnikarsko kričanje, kako kriče vsi vprek: Križaj gaKrižaj ga! Proč z njim! Proč s krščanstvom iz sveta. Tudi med nami ameriškimi Slovenci vidimo isto. (Tudi med nami jih kriči sto in sto z njimi.) I11 tako stoji ta tvoj Gospod in Odrešenik tudi v tvojem tabernaklju, v tvoji cerkvi pred tem sodiščem sveta. Sodnik je poganski svet, tožitelji so njegovi najhujši sovražniki, priče so vse riajete, podkupljene. In med množico __da, glejte med množico katoliških Jerietjanov šuntarje in hujskače, ki hujskajo ljudstvo, da bi vsi i86 'AVE MARIA" kričali: Križaj ga! In sicer strašno kriče, da bi prevpili morebitni klic po pravici zanj iz ust, kakega njegovega prijatelja. Če se pa kak duhovnik upa povzdigniti svoj glas v Njegovo obrambo, kako planejo tudi po njem! "Uničiti ga moramo!" kriče, "in uničiti vse, ki ž njim drže!" TODA, KAJ BOŠ PA TI, ; r r'l T° Ti i i početja Jezusovih sovraž- nikov? Boš li ti v strahu pred njegovimi sovražniki ostal tiho doma^v kotu? Boš morda molče gledal vse to? Boš molče odobraval strašno krivično obsodbo: "Križaj ga?" <\ij strašne sovražne klice med nami . Amer. Slovenci", po listih, po organizacijah, po salonih, po knjigah. Ne. ne bomo molčali! Ne bomo z molčanjem odobravali tega početja Jezusovih sovražnikov. Preveč nam je drag, preveč mil. Premoženje zanj! Kri v njegovo obrambo! Vse zanj, ker je On dal vše za nas. PRAZNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA " praznik, ko pride k tebi, k tvoj i mu srcu tvoj tolikanj prezirani Gospod Jezus in te vprašuje: "Kaj pa ti. o človek? Boš tudi ti pristopil na stran mojih sovražnikov? Klical in zahteval mojo smrt? moje uničenje?" Glej Srce. ki je ljudi tolikanj ljubilo! ki ljubi tudi tebe in te bode ljubilo do zadnjega tvojega vzdihljeja. AMERIŠKI SLOVENCI, Tineda'ko,ikor '"'Isve* ' kriči proti našemu taberna-klju "Križaj ga!" toliko bolj glasno bomo mi klicali "hozana!" Kolikor bolj ga bode sovražil svet, toliko ga bomo mi bolj ljubili! Jezus bode kralj naših src! Jezus mora nazaj v naša srca, v naše hiše, v naše družine, v našo javnost. In z Jezusom se bode vrnila sreča, vrnil se ' bode mir, vrnil red, vrnilo blagostanje. TF7FK RDI ,:>'-'e-'0 tuc*' ^oma na®' roiaki. Gre se za l£iZifm. DUU prihodnjost Jugoslavije. Ali bode to dežela sovraštvo do Boga, ali bode pa ostala to mirna dežela srečnih bratov in sestra, sezidana na trdnih skalah Jezusovih naukov. Samo ena je podlaga sreče in miru sveta — krščanstvo. Ko bi vsi oni. ki to zanikujejo, samo malo okrog sebe pogledali, ko bi se vfaj za trenutek ustavili in se vprašali, kdo in kaj je vzrok vsega sedanjega gorja in kje je rešitev, pa bi našli, da je vsega goria vzrok — odpad sveta yd krščanstva in da je rešitev samo ena — nazaj h krščanstvu. * . O pozdravljeni, blagi fantje in dekleta, slovenski Orli, slovenske Orlice, ki ste v cvetu svoje mladosti spoznali to vzvišeno resnico in se organizirali v skupno mogočno vojsko, da izbojujete boj tem načelom. Vstrajajte! Naprej! Bog ie z Vami! Resnica je na vaši strani! Pogum ! Pozni potomci vaši vas bodo blagoslavljali, Vaši grobovi bodo sveta narodna zemlja, kajti Vi stfe v tako zmešanih časih našli pravo pot, ste rešili domovino, ste rešili narod. Zato, narod doma, krepko za našo idealno mladino! Za njimi za zastavo Križa! Ameriški Slovenci. Zavedimo se! Vzdramimo se! Veliki čas je tukaj. Naša mladina se je razvrstila v odločno rešilno bitko za Križ in svobodo. Toda za vsaki boj, če se ga hoče zmagovito izbojevati, je treba denarja, denarja in spet denarja. Tega pa naši fantje nimajo. Koraj-žo imajo, navdušenje imajo, dobro voljo imajo. Denarja jim pa mi dajmo. Zato, rojaki, pri svoji orlovski organizaciji ustanovili so posebno ustanovo, katero bodo imenovali "Ustanovo Ameriških Slovencev." Ne razočaraj-mo jih' priskočimo jim na pomoč. Mi pričakujemo od vsakega naročnika !'Ave Maria" vsaj en dolar v ta namen. In te darove bomo imenovali sklad "Ave Maria"! — Roiaki daite! C/vO SVETA HOSTIJA. Mati Elizabeta. O najsvetejša hostija! Ti solnce mojega življenja, ti biser mojega srca, ti cilj si mojega stremljenja, ti moja radost v dneh solza. O najsvetejša hostija! Vseh mojih sreč največja sreča, če ti prisiješ na oltar; v monšfcranci hostija blesteča rok božjih je najlepši dar. O najsvetejša hostija! Vseh mojih hipov hip najblažji ko Jezus sklene se z menoj; zakladov vseh zaklad najdražji je hostija, v nji Jezus moj. • li • i > O najsvetejša hostija! Ne vidim več sveta lepote, ko v te potaplja se oko, ti v blesku lilijske krasote na zemlji moje si nebo. O najsvetejša hostija! Še v smrti ti boš solnce moje, ožarjala boš zadnji hip, .sprejel bo v svitu luči Svoje moj Jezus- zadnji moj ut,rip. Silno nezadovoljen sam s seboj je nrišel oni večer Zofron domov s Kugelsteinom. Celo pot vožnje do Krasnaia je molčal in grdo gledal pred-se. Kugelstein je videl, kako je bil nejevoljen Zofron. Od- časa do časa je hotel z njim začeti kak pogovor, toda dobival je le kratke odgovore, da je slednjič moral utihniti tudi sam. I11 v resnici je večkrat oblival mrzli pot ubogega Zofrona. Bil je smrtno prestrašen. Popolnoma se je zavedal svojega stališča, v katerega ga je zavedel Kugelstein. "Pa, zakaj mi ni ničesar preje povedal, kam me pelje? Nikdar bi ne šel," se je sam pri sebi jezil. "Gorje ti, Zofron, če policija izve," mu je očital drugi glas. I11 živa domišljija mu je že slikala vislice, kako ga bodo umorili, ako se izve. Pa saj ni sam rad zašel tja. Kugelstein ga je zapeljal. Lahko se bode izgovoril. Toda kaj, če mu ne bodo verjeli? V Sibirijo ga bodo pregnali, to bode najmanj; kaj ga čaka in čemu? I11 slikal si je v domišljiji vse, kar je kdaj čul o grozotah sibirskega jetništva. Kaj čuda, da veliko Kugelsteino-vih vprašanj niti čul ni. Bil je pač popoln ruski mužik kateremu so razmere in pa vladna "kmetska" vzeli vso prosto voljo, pa tudi vso možatost .in odločnost. Ruski vladni zistem je pač že od Ivana Groznega sem čutil, da se bližajo časi, ko se bode ruski mužik zavedel tudi svojih pravic in jih bode zahteval. Toda tako velikansko državo, toliko množico, kdo jo bode prisilil, da se ukloni enemu člove- ku, eni volji? posebno če ie še ta volja krivična, kruta, neusmiljena? Treba je bilo pasjih narav, kleče-plazcev, strahopetcev. Bič — in nevednost — sta bila vladi edino sredstvo, da si vstvari v ruski narodni duši pasjo naravo. In Zofron ni bil nič boljši, kot vsi drugi njegovi ruski sotrpini. " Bog je visoko, car ie daleko." Zato pa 'trpi in molči,' bilo je glavno prepričanje teh milijonov ubogega nesrečnega ljudstva.. Nemška kri na prestolu slovanskega naroda je pač volk med plahimi ovcami. Pri vladi se ni poznalo usmiljenja. Najmanjši prestopek proti "ubogljivosti," če tudi morda samo navidezen, — in ječa najstrašnejše \rstc, strašno pregnanstvo v sibirske rudnike, ali v najmilejšem slučaju "šibe," je bila kazen. I11 to stoletja! In Zofron je vse to vedel. In njegova boječa narava je toraj trepetala že pri sami misli na to, kaj ga čaka. In v tem se mu je pa vzbudila tudi vest. V saj je človeška narava tako podobna otroku, pa naj je še starši človek. Ne zave se, ne spozna svoje krivde, dokler se greh ne začne maščevati nad grešnikom. Tudi pri Zofronu se je na tej poti močno oglasila vest. "Kam si zašel?" mu je klicala. . "In zakaj?" Da, zakaj? Da, čemu meni tega treba." In pred seboj je videl svojo ubogo nesrečno ženo, ki ga je tolikrat in tako lepo svarila. Spomin 11111 je«po-kazal častljivo osebo sveštenika Epi- fanija . . . Vse. vse j-e prezrl . . .! Nikogar ni poslušal ... Pa zakaj ? komu na ljubo? In nezmerno sovraštvo do Kugel-steina se mu ie vzbudilo v srcu, la bi najraje planil nanj kot ranjena zver in ga zadavil. "Zakaj nisem ubogal? Zakaj nisem poslušal svoje žene?" "Vrni se! Se je čas! Izdaj policiji zaroto? Kaj si videl?" mu je velel drugi glas. In tako je premišljeval dalje in dalje. In kaj čuda, da ni odgovarjal Kugelsteinu na nobeno vprašanje, ali pa samo kratko. Vsaj se mu je zdelo, kakor bi čul glas samega pe-klenščeka, ko je čul glas Kugelstei-nov. I11 v tem premišljevanju se mu je rodil sklep: ženi bode vse razodel in svešteniku Epifaniju in se ž njim posvetoval, kako bi se rešil. Ta nesrečna vodka! Preklinjal je •uro, ko je spoznal Kugelsteina, ko je spil pri njem prvo čašo "vodke." Kugelstein je bil dovolj poznavalec človeške narave, da je vedel, kaj se godi v Zofronijevi duši. Zi-dovstvo je poznalo dušo ubogega ruskega mužika in njegovo žalostno stanje. Zato je bilo pa tako lepo polje v Rusiji za njih delovanje. Da. rodovitna tla, kjer se da izmozgava-ti kri in sok iz milijonskega naroda, ne da bi se narod tega zavedal, — s pomočjo vlade in nemškega denarja. I11 to je že naprej vedel, da bode •tako. Zato se 11111 ni zdelo vredno Zofroniju niti omeniti, kam gresta. Njegovo posestvo je že polovico ži- dovo. Nekoliko se je bil Zofron res ztidolžil, nekoliko je pa zid "pripisal. Ko fe Zofron pijan, saj ni vedel, koli ko je zapil ? kako naj dokaže, da ni bil res toliko dolžan? Zid je imel napisano in Zofrbn nič. Vedel je tudi, da je Zofron toliko udan pijači, da se bode težko tako hitro premagal, da bi se "vodki" popolnoma odpovedal. Dela pa nima, denarja ni — torej -— je nujno v rokah njegovih. Zato se mu je še dobro zdelo, ko je videl velike duševne boje svojega spremljevalca. Z vidnimi pošastmi, brezsrčnimi pogledi od strani na prestrašene poteze svoje žrtve se je naslajal in serti pa tje se je zadovoljno nasmejal. "Ki, tiček, ti mi ne uideš. Ti bo-deš šel še po marsikak kostanj v žr-javico za Kugelsteina, zakaj si pa tako neumen, da se daš speljati? Zakaj imaš pa možgane v glavi? Krščanski pes ni za drugega, kot da služi nam," si je mislil zadovoljno Žid in poganjal konjiča, da sta poskočila, kakor je poskakovalo njegovo brezčutno židovsko srpe. "Zofron, izprezi in potem pridi v hišo," je vele) Kugelstein Zofronu, ko je skočil z voaa in mu dal vajeti V roke in izginil v hišo, ne da bi se ozrl na Zpfrona. Zofron ni tekel ničc«sar, temveč hftro i»pregel in — hotel oditi do-fnov. "Kam pa greš, Zofron?" je zakli-cal za njim žid, ki je najbrže slutil kaj takega-in zato pazil nanj. "Takoj pridi sem!" "Grem domov!" "Ne! Ti prideš najproj sem, drugače boš obžaloval . . ." In zopet ie premagal Židov vpliv. Mrmraje je prišel v hišo. "Na, tu imaš Zofron in pij!" in ponudil mu ie steklenico vodke. Žejen ie bil Zofron. Kako mu je zadišala ljuba vodka. Narejen je i-mel že sklep, da ne bode vzel. "Na vzemi! Danes piješ na moj račun, dajem ti kJij boljšega." "Rodi pameten in pij," mu reče, ko se je Zofron branil. "Na, vzemi, Pogrela te bode in razveselila. Razvedrila potrebuješ!" "Čemu ste me spravili v to nesrečo?" "V kakšno nesrečo?" "V kakšno? To še vprašate? Kaj me čaka drugega kakor vislice!" "Hahaha!" se je zakrohotal Ku-gelstein, ki je imel" vidno veliko zabavo s prestrašenim Zofronom." "Mislil sem, da si večji junak!" Zofrona je vjezilo to smešenje. "Čemu ste me zapeljali v to so-drgo?" "Sodrgo? Zofron, pomisli kaj govoriš ?•" "Prisilili ste me v to društvo. Jaz izstopim. Tu imate . . ." in vrgel je znak, ki ga je dobil pri sprejetju pod noge Kugelsteinu. Kugelstein je ravno to hotel, da bi imel priliko še boli nastrašiti u-bogo svojo žrtev in jo narediti v •ubogljivega "psička." "Zofron, takoj poberi! tu. ga vidiš?" in pokazal mu je samokres. "Sedaj ne moreš več nazaj. Med dvema samokresima si, med mojim in vladnim. Samo gani se, samo besedico črhni in glej ta le bode govoril irt ti zaprl grlo za vedno Ako izdaš in te ta-le ne zadene, zadela te bode vrv vladnih vislic." "Prisilili ste me k seji! Jaz nisem hotel!" "Hahaha! Ali misliš, da ne znamo dobiti priče, ki bodo povedale, da si ti že sam bil proti svetemu carju in proti oblasti ? Zofrone, deset prič dobim sedajle, ki bodo prisegle, da si ti delal proti vladi." " Lagale bodo! Jaz nisem nikdar . . ." "Zofron, če si ali nisi. Ko se gre za tvoje in moje življenje ie tvoje meni nič in bom vse storil, da si za ceno tvojega rešim svoje. Razumeš: . . ." Tema se ie naredila pred očmi Zofronu. Spoznal je, v kako past je zašel. "Na, pij, pa z nami bodi. Nič hudega ne bode. če se boš znal obnašati. Zato pij in ubogaj me in sreča te čaka." Slovanska lahkomišljena in omahljiva narava, ali bolje "žeja" je Zofrona zmagala ip £ofron je vzel in pil. "Tako je prav!" pohvalil ga jc Kugelstein. "kaj bi bil tak strahopetec. Pij in dobre volje bodi. Drugo pa Kugelsteinu prepusti, pa bode dobro za te." In Zofron je pil. Ker mu je bil e-den premalo, "vodka" je bila pa izvrstna in žeia velika spil je še drugega. Pri drugem je pa že korajžo dobil in postal — navdušen in možat. "Ej ta stepena in sužnosti navajena slovanska duša! Če ni "vodke," pa ni nič ž njo," si je mislil Kugelstein in v 1 i 1 še drugo in še tretjo merico. In Zofron je šel pijan domov, kakor po navadi, kjer ga je čakala prestrašena žena, lačna in strgana. "Že zopet pijan!" je vskliknila, ko ie prilomastil v hišo! "Nesrečni žid," in zakrila je svoj obraz in milo zajokala. Da bi se pa ognila prepiru se je umaknila v stransko sobo, da bi je pijan mož ne videl. Polo je že pozno v noči in vsi otroci so že spali. Zofron jo je sicer klical in preklinjal, ker je ni bilo. Toda pijača ga je zmagala, da je kmalu zaspal. Tam v stranski sobi so pa kapa-le iz oči nesrečne žene debele solze in močile tla. Klečala je in molila k sveti Rogorodriici za pomoč. "O Rog! O Marija ti mi pomagaj. Edina rešitev je še tvoja pomoč!" tako ie molila. O, reva. ko bi bila še le vedela vse, kje je njen nesrečni mož danes bil, v kako družbo je zašel, kako grenko bi bik) šele jokala. Da. solze so k a.on le iz nesrečnih oči in klicale prekletstvo na nesrečnega zapeljivco — žida. Kugelstein se sicer ni zmenil za vse to. Vesel je bil današnjega dne. Načrte je že imel, kako bode s pomočjo Zofrono-vo izpeljal svojo organizacijo tudi v Krasnaje in osnoval postojanko rusko-neniško-židovske tajne zveze za uničenje — slovanstva in krščanstva. Da, ni se zmenil za Solze žene Zofronove, dasi je vedel zanje. Toda Rog v nebesih je pa to videl. In s tem, da žil Kugelstein ni veroval vanj, ni veroval v neskončno pra- PUSTITE MALE K MENI! vičnost Niegovo, seveda s tem tega Boga še ni odpravil. Ostal je in gledal je na te solze, ki so se kot kri pravičnega Abelna vzdigovale proti Njemu in klicale maščevanje na njih povzročitelja. Kugelstein le veseli se! Toda — Bog ie pravičen! In, še nekdo oni večir v Krasnaja ni veliko spal — sveštenik Epifanij. Ravno isti dan je med dn'evom šel mimo Kugelsteinove prodajalne, ko C/"» VEČNA LUČ. Rev. J. Plaznik. ie šel obiskat nekega bolnika. Cul je krik pijancev iz prodajalne. Ni mogel drugače, kakor da je vstopil in pogledal, kdo je, ki sredi belega dneva, delavnika, more posedati pijan pri pijači. Solze so za zalile, ko je zagledal tam sedem svojih župljanov. Še pred nedavnim časom dobrih svojih župljanov — sedaj pijancev. Za treno-tek so se pijani mužiki prestrašili in utihnili. Posvaril jih je in odšel. Toda trgovski pomočnik Ku-gelsteinov tudi Žid,, jih je znal kmalu potolažiti, da so ostali in nadalje pili. "Tako ne sme dalje," je rekel Epifanij. " N.ekai moram ukreniti! Toda kaj? "In zvečer ni mogel zatisnit.i oči. Molil je in prosil Boga pomoči za ?voj nesrečni narod. Bilo je pred več leti. Solnce je že pripekalo na malo mesto na severu, kjer žive večinoma "-le rudokopi. Celo mesto lastuje večja družba, katera ima tovarne večinama po državah Illinois in Indiana. Na severu pri rudokopih pa imajo svojega tajnika. Tajnik in njegova žena sta bila ravno pri zajutreku, ko vstopi uradnik iz njegove pisarne ter naznani, da knjigovodja ni prišel, ker je bolan. "Bolan, seveda," je mrmral tajnik. "Ima že zopet težko glavo, ker ga ni bilo celo noč doma." "Celo noč bi bil ležal na zemlji," je pripovedoval uradnik, "če bi mu ne bil jaz pomagal na noge in ga spravil v hišo. Preveč se ie trudil včeraj v gozdu. Na srečo sem se zgodaj zbudil danes zjutraj, ob štirih, ko je hotel priti v hišo kar re mu pa ni posrečilo. Pobral sem ga in nesel v posteljo, danes ni zanič. Nikar se preveč ne brigajte za nje- "j-e prav Peter; nikomur nič lie nravi o tem." Na to se je tajnik o-brnil k svoji ženi je rekel: "Resna 'udi iz župnišča se je isto noč dvi- stVar je to. Če ga vun brcnem, bo zgubljen za zmiraj; to je tako njegova zadnja poskušnja. Če stvar kar pustim, bom imel jaz sitnosti, ker bodo kniige v neredu. Kaj naj storim sedai, ko imam kroničen glavobol. Ko bi bila vsaj Francka pri meni, ki zna tako dobro računati, takoj bi spodil tega človeka." Stari mož je vzdihnil. Njegova žena ga je sočutno pogledala in rekla: "Da, draga Francka, liubljeni otrok, kako vse drugače bi bilo,'če bi bila še pri nas! Večkrat se vprašam : Ali je bilo potrebno? O, ko bi bila ostala doma! Vedno in povsod jo pogrešamo." "Kakor vidim, se tebi ravno tako godi, kakor meni," je pripomnil mož. "Čudno, da si ji še dajala pogum, na.i gre v samostan in mi še svetovala, naj jo pustim. Ali si še gala proti nebu vroča molitev narod! In nai Bog tako molitev presliši? Da, v svoji neskončni pravičnosti čaka, ker je pravičen do krivičnika enako kakor do preganjanega! Obeh je oče!'Oba ljubi! Za oba je umrl! Obema hoče biti do skrajnosti dober! Ce preganjanega boli — vsaj ima zanj stokratno plačilo. Ce prega-njanec ne spozna milosti — saj ima stokratno kazen. Toda obeh je Oče. Do obeh . je neskončno pravičen in neskenčno usmiljen. • Solze in vzdihi nedolžnih so pa kakor žrjavica za krivičnika. Kugelstein, ni veroval na vse to. Je pa to. morda spremenilo tega dobrega in pravičnega Boga? (Dalje prihodnjič.) .'adovol;'na sedaj, ko je daleč proč in med tujimi ljudmi?' "O, Martin," ie zajokala žena," nikoli nisem mislila, da mi bo tako hudo po njej. V kuhinji, v sobi. v vrtu. zgodaj zjutraj in pozno zvečer gledam, kje je moja mala Francika. Vedno bolj jo pogrešam. Ali je mogoče, da je že skoro eno leto, kar je odšla." Mož se je žalostno sklonil. "Da, da, hiša se mi zdi tako prazna; tako tiho je vse, odkar je otrok odšel." Veliko se je zahtevalo od nas; preveč ! "Veliko res, a ne preveč, Martin? Bog nikoli več ne zahteva, kakor more kdo dati. Saj si sam rekel: "Bog hoče dekle in ne moremo mu je odreči!" Lahko bi jo bil nama-vzel popolnoma. "Kakor onih pet, ki počivajo tam na pokopališču. Če bi nama bil vsaj enega pustil! Tako pa sama živiva v tej veliki hiši. Kar ne morem več pogledati glasovirja, kjer je tolikokrat sedela, igrala in pela. Tudi v uradu se mi zdi, da bo vstopila in rekla, kakor navadno: "Ali lahko nekoliko pomagam?" zdi se mi, da sem se postaral za trideset let, odkar ie odšla." "Martin, nikar si preveč k srcu ne ženi, ti bo še težje. Tvoja kava bo že mrzla. .Pričakujem pisma od Francke vsaki čas. Iz pisma boš videl, kakoi vesela je, kako se ji do-pade njen poklic; potem ti bo lažje pri srcu in delal boš z večjem veseljem." "Samo, da je zadovoljna. Delle je vsaj na varnem in preskrbljena 7,a dušo in telo do konca življenja. Ce bi se bila pa omožila, bi bi!a midva zopet sama. Da bi bil le zdrav in mogel delati, kakor nekoč K' "Martin, tvoje bolečine bodo zginile sčasoma; preveč si delal." "Imaš prav; poleg tega se pa lahko znebim svojih težav." "Če ne moreš pomagati, boš moral odpustiti knjigovodjo. Finančne zadcv.c morajo imeti v rokah trezni ljudje." "Ne mislim na knjigovodjo, ampak na sebe." "Na sebe? kaj misliš,. Martin? Menda vendar ne misliš —"" " Le nikar se ne boj izgovoriti. Že dalj časa sem mislil, da bi pustil službo. Seveda bi bilo težko iti iz te lepe, velike hiše, tega vrta .. . . Štiriintrideset let sva živela tukaj. Tu semkaj sem te pripeljal kot nevesto; tukaj so bili rojeni najini otroci, tukaj so umrli; vsaka soba v hiši je polna spominov; moja želja je bila, da živiva v tej hiši, dokler naju vun ne ponesejo. Težko bi se bilo preseliti." "Martin, zakaj gledaš tako črno v prihodnjost. Do sedaj si bil trden mož, ki je nosil glavo pokonci in kljuboval vsem težavam, kakor pravi kristjan. Dal si Bogu najboljše in najdražje, kar imava, najino Fran-ciko. Verjemi mi, da Bog ne bo pustil tega nepovrnjenega. ■ Zaupati smeva, da naju ne bo Bog zapustil in da ti bo v.rnil zdravje. Ali misliš, da molitev najinega otroka nič .ne velja pri Bogu. V tem trenotku je prišel pismono-ša z dvemi pismi. "Od Francke," je vzkliknila-žena, odprla pismo in je izročila možu. Tajnik je pričel brati. Na obrazu se 11111 ie videlo, da je vznemirjen. "Kaj piše?" je vprašala žena. 'Ali se ji je kaj pripetilo?" "Le potrpi nekoliko, da še drugo pismo preberem!" "Nekaj izrednega mora biti v pismu, ker drugo pismo prihaja tudi iz samostana." Hitro je odprla drugo pismo. Mož ga je hitro prebral. Dejal je pisma na mizo, kamor je položil tudi roko in rekel nemirno: "Elizabeta, Bog nama pošilja Francko nazaj!" "Kaj praviš? Kaj tp pomeni?" Mož ni odgovoril. Glava mu je zlezla na mizo in jokal je prav iz srca. Posledica je bila, da je izgini-nila njegova otožnost. . Žena je začudeno gledala UKJŽa. "Kaj vse to pomeni?" Ko se je mož nekoliko pomiril, ga je prijela za ro- ko. "Martin, v imenu božjem te prosim, povej mi, kaj se je zgodilo. Ali je nesreča? Zakaj si se jokal?" "Elizabeta, Bog nama bo vrnil Francko, zato sem se jokal; je že na potu in bo prišla še danes. Nisem se mogel premagati. Srce mi je skoro počilo veselja. Moj otrok, moja Francka, bo zopet doma, zopet sem zdrav in vesel."' . Žena mu je zašepetala v odgo-_ vor: "Martin, sedaj vidim, koliko te je stalo, da si jo pustil. Strašno si moral trpeti. Nikoli nisem tega vedela. Povej mi, zakaj se pa vrača tako nepričakovano? Zakaj pa nam vrača samostan najinega pobožnega otroka kot nesposobnega za samostan? Ali ni Francka imela od svoje mladosti sem veselje za samostan?" Mož je zopet prijel pismo in odgovoril: "Krivda ni Franckina in ne samostana; Bog hoče tako." Bral je predničino pismo, kjer je pisano, da je Francka prerahlega zdravja, da bi prenašala težave vsakdanjega reda in stroge discipline; na njihovo veliko žalost ji ne smejo pustiti. da bi napravila obljubo. Prednica pravi, da se je kmalu prepričala, da ima Francka pravi poklic. Pravila nimajo ničesar zoper njo. Njena nedolžnost, njeno veselo raz,-položenje, njena odkritosrčnost, u-bogljivost, njena navdušenost in gorečnost je bila zgled celemu samostanu. Nune so bile vesele, da so jo imele pri sebi — toda Bog je hotel drugače. Kmalu se je pokazalo, da je delo od ranega jutra do poznega večera prehudo za njo. Na vso moč si je prizadevala, da bi zvesto opravljala svoje dolžnosti. Vsekakor je prednica kmalu sprevidela, kakor je tudi dekle sama čez čas priznala, da ne more opravljati svojih dolžnosti. Le, ker je prosila, so jo še toliko časa imeli v samostanu. Vse sestre so molile, da bi ji Bog dal zdravje, pa vse zastonj. Ker so se bali, da se naleze kake neozdravljive bolezni', so sklenili, naj gre domov. Bilo je zelo luido za dekleta, da je morala zapustiti samostan, kjer je vžila toliko veselja, toda z božjo milostjo se je podvrgla slednjemu povelju in ubogala. Prednica je prosila, naj ne bodo stariši preveč raz* očarani, da bo že Bog skrbel za njo_ in da se je bodo sestre spominjale v molitvi. S solznimi očmi je mati poslušala. Obrnila se je k možu, rekoč: "Martin, kaj praviš k temu." "Najrajše bi zaklical: Hvala Bogu ! Francka prihaja domov. Stari-šem ne bo več dolg čas. Bog je slišal najine vzdihe in se ozrl na najino žalostno stanje. Zadovoljen je bil z najino 'dobro voljo; zato ga bova vedno hvalila." "Kedaj pa jo naj pričakujeva? Še danes?" "Tu je pismo; beri je sama." Kmalu so se culi koraki zunaj in domači pes je veselo zalajal. "Je že tu," je klicala mati in hitela k vratom. Predno jih je odprla je deklica že vstopila, visoka in črno oblečena. Mati jo je sprejela'z razprostrtima rokama; kmalu je Francka klečala pred svojim očetom. "Ljubi Zveličar me ni mogel rabiti, dragi oče in dobra mati." Solze so ji lile iz njenih rjavih, smehljajočih oči. Vzeli me boste nazaj, ' ni res? Oče, ali vam bom smela pomagati, kakor neke*:? . . . "Da, dragi otrok. Naj bo blagoslovljen dan, ko si se vrn'ila. Vse je prav; Bog nas ni pozabil. Nič boljšega nama ni mogel poslati, kakor tebe." "Naj te ogledam," pristavi mati. Njen obraz je bil tanjsi in bledej-ši, kakor pred letom dni. Na licu se ji je pokazala mala rudečiča, ko je pravila, da ji je zdravnik rekel, da je zdrava, samo močna ni dovolj za redovno življenje. Britko je jokala. Oče ji je položil roko na glavo, rekoč: "Otrok, naj te to nikar ne žalosti. Božja volja je tako. Bog te bo tolažil. Tudi med svetom lahko tiho in pobožno živiš. Zavoljo mene si lahko napraviš pravila in tukaj živiš kot nuna. Glavno je, da si pri nama. Ko boš natančneje spoznala moj položaj, boš videla, kako dober je Bog." (Dalje prihodnjič.) ig2 AVE MARIA Glasilo društev Najs*. Imena urejuje Rev. J. J. Oman 3547 E. 80th Street Cleveland, O 4 iuiJttiut>Ji' Ta ureses bodo imela zopet vsa druStva Naj sv. lnu-na svoja skupna mesečna, aH vsaj četrtletna svetil oblntjiia. Mestec junij pač tako rad privabi k mizi Gospodovi vsakega, ki ima še nekoliko žive vere v presv. Zakramenta Da, možje in fantje, zopet se boste žbirali okrog mize Gospodove pri ■ Angel j ski večerji in zopet se boste zbirali pri društvenih sejah, da se pogovorite o najvažnejših potrebah in dolžnostih katere prinaša današnji čas. Možje Ln fantje, na dvoje naj ras opozori vaše glasilo. !., na potrebo, da se vsi katoliški' /untie in možje organizirajo v močno društvo v obrambo in pospeševanje sv. katolike cerkve. V srednjem vektt, ko so divji Turki nasedali sv. zemljo, Jeruzalem in druge sv. kraje, polastila se je cele Evrope nevolja radi tega in vsa Ev-fopii se je zbrala in nastale so tako •^vaue križarske vojske. "Bog boče,'' so klicali možje vseh dežela, "da grtnlo in Osvobodimo te svete kraje poganske gnjusobe." In na tisoče « jih je dvignilo si pripelo na prsa rdeč križ, vzelo orožje in odšlo prbtf sye- 1 ■ti jefnlji. D;wnes nam divji Turek ni zasedel sv. zemlje v Palestini, ne. Danes nam rdeče-srajčni boljševik in brezverec zaseda naše cerkve, naše šole, naše katoliško organizacije, da, naše katoliške družine in naša katoliška srca! ,fT Zat® je danes -ča$ nas lajikov, da st zavemo vsi kot en mož resnobe časa, nevarnosti, ki preti naši sv. veri med nam? fn se tudi mi dvig-ii(«3io kot moderni križarji, si pri- pnemo na prsa znamenje Gospoda Jezusa in gremo v boi, gremo 11a delo za rešitev naše sv. cerkve. Med nami, ameriškimi Slovenci, so razmere še boli žalostne, kakor med drugimi narodi. Naši sovražniki so si .pridobili pomočnikov in zaveznikov celo v svetišču Gospodovem samem, tudi v katol. organizacijah, tudi med katoliškimi možmi. JaničarStvo bujno cvete. "Jaz sem veren!" Jaz sem za vero," si bijejo ti ianičarji na svoja prsa. Toda, poglejte njih delovanje! Poglejte, kako se družijo s sovražniki križa, kako bite razdirati, kar so drugi s težkimi trudi dosegli, kako bite uničevati vpliv braniteljey naših najdražjih svetinj. Da. možje, velika potreba organizacije je, da se zjedinrnjo vsi,, ki i-mamo še pri srcu blagor sv. vere, katerim je križ še znamenje zveličar-ja, da se navdušimo fn se zavemo o pravem času nevarnosti, ki nam preti. Bratje, delajmo za razširjenje društev Najsv. Im^na! V vsako lVaselbinq podružnico Najsv. Im011a 1 Vsi katoliški možje in fanfje y dnvštvo Najsv. lmoiia. To m<,>ra biti geslo vseh društev, ki obstoje, tn mora biti geslo vseh članov tega drttštva. 2. Drugo pa je potreba pomagati katoliškimi našim rojakom v Jugoslaviji. Te^ck boj se.bije tudi tnnr. Razdiralne moči hite organizirati Se, da bodo podrle vse bele cerkvice po slovenskih gričkih, pometale vse križe- iz šol iz hiš. iz src! Zato če Imamo le malo ljubezni in le malo navdušenja za svojo Sv. cer- kev in za svojo domovino, možjfe, pomagajmo. Vzlasti vam toplo priporočamo slovenske Orle. To so naši junaki, to so naši moderni križarji, ki so si deli križ na svoje prsi češ: "Bog hoče!" "Bog nas kliče," da rešimo križ in oltarje, Zato apeliramo z vso odločnostjo na vse podružnice, da bi vsaka storila vsaj nekaj, žrtvovala vsaj malo svoto na mesec v ta namen. Dajmo vsaj po 5c. na mesec v ta namen, za eno leto! Kolika podpora lx)de to za dom. Zato, možje in fantje, zavedimo se 0 pravem času! " Bog hoče", da gremo v boj za svojo vero in domovino. Dajmo, člani Najsv. Imena lep zgled drugim. » -*-1 ORLOVSKI SKLAD. 5. Izkaz. Rev. John Blažič, Leckron, Pa. za Šmihel. Novo mesto .$15.00 Mr. John Verbiščar, Giicago . 5.00 Neimenovan, Cannosburg, Pa 3.00 Frances Gregorič ,............t.00 Ivan Biščan .......................sjoo Društvo Sv. Jožefa K. S. K, J. Ely, Minn..............*.. 5.00 Andrej Tomec, Johnstown, Pa. 1.50 Jožef Kraner, Chicago, Lil. .. i.oo Mary Hoge, Bridgeport, O. .. 1.00 Skupaj ...............$43-5° ORLOVSKI TABOR. Glede potovanja v domovino je sedaj zadnji čas, kdor še misli oditi. Kakor že omenjeno, vodil bode celo stvar Mr. Anton Grdina iz Cle-velanda, podpredsednik Zveze K. S. ki odide v kratkem V Ljubljani bode oznanil Mr. Grdina po slovenskih listih vspored celega skupnega nastopa, da se bodo v Ljubljani sešli vsi Amerikan-ci, ki bodo do tedaj doma. Novodo-šlim Amerikancem se bodo slobod-no pridružili tudi vsi Amerikanci. ki so se že preje vrnili, tako da bodo skupno nastopili pri slavnosti. Kdor še želi kaj dati za Orle, naj pošlje nemudoma svoj prispevek. Slovensko pevsko društvo "Lira" v Clevelandu ie na zadnji svoji seji sklenilo, da daruje za Orlovsko Zvezo $100.00 (sto dolarjev). Nadalje je sklenilo dati zdatno pomoč svojemu pevovodju Mr. Matej Holmer-ju, ako se odloči iti na pot, da bode zastopal društvo v Mariboru. Živel Cleveland! Saj smo vedeli, da bode Cleveland prvi! "Lira" oskrbuje cerkveno petje pri sv. Vidu. Živelo tako navdušeno in zavedno katoliško društvo. Katoliško ime nositi, pa nič zato katoliško misel storiti pač ni častno! Škofja Loka, Kranjsko: Ze par mesecev dobivam prelepi list "Ave Maria". Ko bi bilo e- uredništvu ustreženo, bi rada o priliki pisala kak članek, če bi v novem svetu radi kaj čuli o nas v zatirani domovini, kjer nas še vedno pritiskata Lah in Nemec. Lah na meii. Nemec v sredi med nami — prikrito. Molite za nas tudi Vi, ameriški Slovenci, osobito za voditelje naše ljube Jugoslavije. Sedaj imamo v Sloveniji dobro vlado. katero Bor ohrani. Kaj čuda. da je ljudstvo veliko bolj zadovoljno. Vaš list naše redovnice silno rado bero. Vse vprek prosijo zanj. Vse ga hočejo brati, posebno one. ki imajo sorodnike v Ameriki. Vst bodo pisale svojim sorodnikom v Ameriki in jih prosile, da naj ga jim iraroče. Mdrebiti bi Vam bil prav kak dopis od tu ali kaj drugega. Za prvikrat bi iar>isala o velilci radosti Slovencev o prejemu krasnih in koristnih darov, Moie učenke so naredile nalogo o tem. M, Mihaela Žnitek, uršulinka. KRASNA MISEL! Canonsburg, Pa. Gospod urednik: — Ko prebiram poročila iz stare domovine in premišljujem, kai se godi sedaj tam doma, si mislim, da bi mi ameriški Slovenci mogli nekoliko pomagati doma rojakom urediti nnh zamotane razmere. In ko pri tem čitam lepe in podučliive članke Vaših listov, prišla mi je misel, kaj ko bi skušali razširiti doma po domovini ta dva lista, da bi rojaki videli, kaj rri mislimo in kako naj si urede syojo novo domovino. Prišla sem do te le misli: Hi ameriški Slovenci bi skrbeli da bi šlo vsake številke obeh teh dveh listov "Ave Maria" in "Edinosti" vsaj po 50 iz-tisov v vsako župnijo cele Slovence. G. župniki doma bi jih sprejemali in potem vsakikrat v cerkvi oznanili, kedaj listi pridejo in posamezne vasi bi dobile po nekaj iztisov, morda vsaj po 4, ki bi šle potem od hiše do hiše. Tako bi vsi Slovenci čitali tudi te naše liste. Vsi vemo, da ima doma veliko veliavo vse, kar pride iz Amerike. Tako bi se ljudje navzeli našega ameriškega duha in bi potem skušali tudi doma temu slediti. Ljudstvo bi dobilo širše obzorje. Mi, ameriški Slovenci, bi pa pridno dopisovali v ta dva lista in podajali nasvete in misli. To bi bilo pa zvezano seveda z velikimi stroški za Vas. Kako te stroške pokriti? Jaz mislim tako-le: Gotovo bi se dobilo iz vsake vasi vsaj 8 rojakov, ki bi plačali vsak po en iztis za celo leto za svoio vas. Da bi doma vedeli, kdo te liste plača, bi Vi to v listu samem sproti poročali, katere vasi jih že imajo in koliko iztisov. Uredništvo bi pa moralo tudi nekoliko žrtvovati in dati liste po fiainižii ceni, ko je mogoče. Morda bi tudi posamezna društva hotela nekoliko storiti za to plemenito misel. Jaz mislim, da je že res čas, da bi naša katoliška društva kaj storila za svojo katoliško vero, da ne bi samo ime nosila. Koliko store drugi narodi. Mi pa kar mirno gledamo kaj se godi, zmajujemo z glavami in tožimo. Gospod urednik, ali ste že kdaj slišali, da bi komu dom propadel, ko je podpiral dobro katoliško stvar? Da je pa marsikdo že prišel na beraško palico, ker ie podpiral slabo, pa vidimo zglede vcak dan. Da pa ne bodo same besede, takoi s tem naročam 50 i'^-sov "Edinosti," in 50 iztisov "Ave Maria," katere blagovolite poslati na župni urad Št. Peter pri Novem mestu. Dolenjsko. Mary Bevec. ■94 "A V K MAK1A" i TVOJ NEDELJSKI TOVARIŠ. Piše Rev. J. C. Smoley. 5S&tigi ČETRTA NEDELJA PO BINKO-ŠTIH. Vjcli so veliko množico rib. Luk. s. 6. Peter se ie trudil celo noč s svojimi tovariši, ribiči, pa ni ničesar vjel. Ko je po na Gospodovo besedo razprostrl mreže, zajeli so jih toliko, da so se mreže trgale, in se čolni skoro potapljali! Glejte,* kaj stori Božji blagoslov! Tudi mi potrebujemo pri delu Božjega blagoslova. Vsak mora delati, vsak se truditi, kakor mu ukazuje stan: farmar na polji, rokodelec pri svojem delu, drugi se mora truditi zopet z duševnim delom; z delom si služimo kruh, obleko, sploh vse, česar potrebujemo. Kaj nam toraj storiti, da bo naše delo imelo Božji blagoslov? 1. Hočeš li imeti Božji blagoslov, delaj pridno! Mnogi delajo in se trudijo, a dobička le ni. Zakaj? Ako kmet ne bo dobro obdelal svojega polja, naj nikar ne pričakuje obilne žetve. Ako delavec ne bo pridnih rok, ne bo mnogo zaslužil. Bog sam je zaukazal pridno delo: "V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh," to je. s pridnim delom si boš služil svoj kruh. Kristus sam je nam dal zgled za to. V puščavi je nasitil s peterimi hlebi enkrat 5000, drugič s sedmerimi 4000 ljudi. Bil je to velik čudež, lahko bi ffa bil stori!.v Naza-retu in tako čudežno ohranjal sv. Družino. Tega ni storil, ampak pustil ie, da je sv. Jožef 7. delom svojih rok služil kruh za sebe in sv. Družino. 2. Samo delo pa ne zadošča; treba prositi Božjega blagoslova. "Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo, kateri jo zidajo," to je, ako Bog ne blagoslovi našega dela bomo zastonj čakali na vspeh. Glejte Petra v današnjem evangeliju; celo noč se je trudil, ves trud njegov pa je bil zastonj; še le ko je Gospod blagoslovil njegov trud, zajel jih je toliko, da so se trgale mreže. .Mnogi ljudje se trudijo noč in dan, n vse jim ne pomaga nič. Zakaj? Ker ne prosijo za Božji blagoslov. Zato prosimo pri vsakem delu. da bi je Bog blagoslovil. " Prosite, in bode vam dano," ie rekel Gospod, "trkajte. in se vam bo odprlo." Veliki učenjak, sv. Akvin, je pokleknil vedno pred podobo Jezusa in prosil blagoslova, predno je pričel pisati knjige. Tako vidimo to pri apostolih ; ko so pričakovali sv. Duha, so se pripravljali z molitvijo ua njegov prihod. Ko so povzdignili Pavla in Barnabo k časti apostolski pripravljali so se na to "z molitvi- 10 in postom". Žalibog dandanes se ljudje za molitev ne zmenijo: delavec gre k delu, farmer na polje, o-brtnik k svoji obrti, a na Boga, Gospoda nebes in zemlje ne misli! Je 11 čudno, ako potem ni Božjega blagoslova ? 3. Treba delati v stanu milosti L ožje. Kaj se pravi to? To pomeni: I-meti čisto vest, biti dober otrok nebeškega Očeta. Dobrim otrokom On ne bo odrekel svojega blagoslova; vsaj je rekel Kristus sam: "Kdo izmed vas bo Očeta prosil kruha: mu bo li dal kamen? Ali za ribo: Mu bo dal mesto ribe kačo? Ali za zajce: Mu bo li dal škorpijona? Ako že vi, ki ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo dal vaš nebeški Oče dobrega Duha tem, ki ga prosijo?" Kdor pa ima srce polno grehov, kdor dan za dnevom težko greši, kako naj tak pričakuje Božjega blagoslova? Roti se, preklinja Boga,' in Bog naj mu blagoslavlja? "Hinavci," kliče takim ljudem Kristus, "opustili ste usmiljenje in vero. Te reči ste morali delati." Zato skrbite vedno za čisto vest, da boste v milosti Božji. Slaven. zdravnik je šel pred vsako t.ežko operacijo k spovedi in sv. obhajilu, da bi si sprosil Božjega blagoslova za svojo operacijo. Tako jih dela mnogo pred kakim važnim podjetjem. Tako delajte tudi vi: pogosto pristopajte k mizi Gospodovi, da boste čisti in vredno Božjega blagoslova. V-idite, to so tri glavni pogoji Božjega blagoslova; pridno delo, molitev in čista vest. Če bomo spolnjevali te pogoje, ne bo se nam bati za bodočnost; veljale bodo nam Gospodove besede: "Ne skrbite toraj, kaj l)omo jedli, in kaj bomo pili, ali s čim se bomo oblačili? Za vse to skr-be pogani. Vsaj vaš nebeški Oče ve, , da vse to potrebujemo." Nebeški Oče ve, kaj potrebujemo. Gospod nebeški, ki je nasitil 5000 ljudi s sedmero hlebi, blagoslovil bo tudi naš trud; Bog nebeški, na čiger besedo je Peter zajel ogromno množico rib, blagoslovil ibo tudi naše delo. Amen. PETA NEDELJA PO BINKO-KOŠTIH. • Kdor se jezi na svojega brata, bo kriv sodbe. Mat- Vj, 22. " Povem vam, da bo vsak, k» se jezi nad svojim bratom, kriv sodbe." Jeza toraj nikakor ni nekaj malenkostnega, kakor vidimo iz Kristusovih besed. Evangelij seveda govori li o grešni jezi; je tudi pravična jeza; tako jezo je imel Božji Odre-šenik, ko je izgnal prodajalce iz templja: "Moj dom je dom molitve, vi ste jo pa napravili razbojniško jamo." Jeza pa, pri kateri zgubimo ljubezen do bližnjega, da o njem slabo mislimo, slabo o njem govorimo, mu morda celo škodujemo, taka jeza je grešna; in o taki jezi je rekel Gospod: "Kdor se jezi na svojega brata, bo kriv sodbe." Pokazati vam hočem, kako velik greh je jeza, in sicer: 1. velik sam po sebi; 2. velik v svojih posledicah. j. Jeza je velik greh sam po sebi. Zakaj zruši v nas obraz Božji, podobo Božjo. Vsak človek je vst-varjen po Božji podobi in je to prednost, ki je nima nobena druga stvar na svetu. In veste, v čem ta podoba obstoji? Da je naša duša neumrjoča, sveta, dobra; tako je ustvaril Bog našo dušo. Jeza to podobo zrušuje; Bog je ljubezen; kdor pa se jezi na svojega bližnjega, ta ni podoben Bogu, on ne spolnuje Božje zapovedi: "Bodite popolni, kakor je vaš Oče v nebesih popolen." In koliko je ljudi, ki jih razjezi najmanjša besedica, vzbuja v njih srcih sovraštvo in želje po maščevanju. Kako vse drugače ravna Bog z nami! Tolikokrat smo ga razžalili, toda 011 je potrpežljiv, znova nam odpušča. Ko bi Bog tako ravnal z nami, kakor ravnamo mi s svoji bližnjim, koliko nas bi pa ostalo? Ne zaslužimo li i mi očitanja: "Ničvredni hlapec, ves dolg sem ti odpustil; ali se nisi mogel i ti usmiliti nad svojim tovarišem, kakor sem se jaz usmilil nad teboj ? Morda pa kedo poreče: Krivica je prevelika, katero mi je moj sosed storil; človek je preveč k jezi nagnjen, da bi se mogel premagati. Ne bom tajil, da je včasih krivica velika, da se nam zdi skoro nemogoče odpustiti. Toda nam ni dal Izveličar najlepšega zgleda, kako jezo premagati? Poglejmo, kako se je on obnašal proti svojim sovražnikom. Ni bilo sramote, da bi je ne bil skusil. Imenovali so ga slepar- ja, goljufa, lažnika, hujskača, človeka, ki s hudičevo pomočjo dela čudeže — se je li Gospod radi tega razjezil? Vrgli so ga z mesta, lučali kamenje za njim — ali se je morda On iz maščevanja sklonil po kamen? Ko je visel 11a križu, ko so se mu vsi po-smehOvali in se bogokletno iz njega norčevali, je li On klical po maščevanju na nje iz nebes? Ne, njegove besede so bile: "Oče, odpusti jim, vsaj ne vedo, kaj delajo." Vidite, tako je ravnal Kristus! Tudi vi tako ravnajte, ker 011 nam kliče: "Zgled sem vam dal, da i vi tako storite, kakor sem storil jaz." 2. Jeza je velik greh v svojih posledicah. V jezi napravi človek še mnogo drugih grehov, s katerimi obtežuje svojo vest. Koliko prepirov, koliko kletev, koliko pobojev in umorov je prišlo iz jeze! Iz česa je nastal prvi umor--bratomor--na svetu? Iz jeze. Razjezil se je Kajn na brata Abeljna. — Kralj Herod se je "grozno razjezil," pravi evangelij, ko se modri iz Jutrove dežele niso vrnili k njemu, in v jezi je ukazal pomoriti vse betleheinske otročiče. In koliko sličnih zgledov bi lahko našteli iz svetovne zgodovine! Glejte, kake posledice ima jeza! Zato ne moli cerkev zastonj v lita-nijah: "Jeze, sovraštva in hude volje, reši nas, o Gospodo!" Zato se varujmo jeze! Spominjajmo se vedno, kadarkoli nas hoče zgrabiti jeza, besed Kristusovih : "Učite se od mene, ker jaz sem krotak in ponižnega srca: in našli boste mir vašim dušam." Amen. ŠESTA NEDELJA PO BINKO-ŠTIH. "In so jedli in se nasitili in nabrali od koscev, ki so ostali, sedem košev." ,— Mat. 8. 8. ^ i K Velika množica je bila zbrana o-koli Gospoda v puščavi. Tri dni so bili že pri njem in niso imeli ničesar. da bi jedli. Kristus je za nje poskrbel, predno jih je pustil domov, da bi ne omagali na poti: ime- li so sedem kruhov in nekaj ribic. Te je blagoslovil, in jih razdelil med množico. Jedli so in bili nasičeni vsi — bilo jih je štiri tisoč. Bil je to velik čudež; tu je pokazal Gospod,, da je v resnici Sin Božji, kateremu je vse mogoče. In ko so bili nasičeni, je ukazal pobrati kosce, in bilo jih je sedem košev. Dragi moji, sv. evangelij je tudi kruh. Kristus sam je rekel: "Ne samo od kruha živi človek, ampak od , vsake besede, ki pride iz ust Bcž-jih." Sv. evangelij, beseda Božja,, je kruh za dušo. Naberimo si tudi mi danes iz evangelija nauke, katerih nikar ne "pozabimo skozi celo življenje. 1. "Smili se mi. množica," je rekel Gospod, "kajti tri dni so že pri meni, pa nimajo kaj jesti." Kaka gorečnost pri poslušanju Božje besede! Ljudje so bili lačni, mučil jih je glad, mučila jih skrb; kje vzeti živeža, a kljub temu so o^ stali pri Gospodu! Vedeli so, koga poslušajo, da je to Sin Božji, in da nimajo vedno in povsod priložnosti, poslušati njegove nauke. < •. Dragi moji, učimo se od množice, ceniti vrednost Božje besede. Ona' je kruh, ki nasiča našo dušo, je zdravilo, ki zdravi našo dušo, je o-genj, ki ogreva našo dušo. Srečen je oni, kdor ima priložnost slišati besedo Božjo! Dandanes je gorečnost v poslušanju Božje besede jako padla. Koliko jih je, ki besede Božje nikoli ne slišijo in se ji odtegujejo. Njihova duša je lačna in oslabeva; njihova duša je bolna, pa nima zdravila in umira. Njihova duša potrebuje navdušenja, a ogenj Božje besede je ne ogreva. Sv. Pavel pravi: "Pride čas, ko ne bodo ljudje prenašali zdravega nauka in si po svojih strasteh izbirali učitelje; oJ)račaIi se: hqdo od resnice k pravljicam." Tak. čas je dandanes; ,Božjev.besede nočejo slišati, verujejo pa "govoricam, ki u-gajajo njihovi prevzetut>i^i in napuhu. 2. "Tri dni so že pri meni in ni- majo kaj jesti." — Ti ljudje so zaupali v Gospoda, da jih ne bo opustil. Poznali so njegovo usmiljenost in vsegamogočnost. Čakali so jeden dan, čakali drugi dan, in čakali tretji dan! Kako krasno zaupanje v Gospoda! Žalibog takega zaupanja dandanes ljudje nimajo. Marsikateri moli in misli, da ga mora Bog takoj usli-šati. In ako ga ne usliši. se roti in preklinja. Poglejmo na Kristusa! "Oče, ako je mogoče," tako je molil, "naj gre ta kelih od mene." Molil je in šel k apostolom gledat kaj delajo. In zopet se je vrnil in molil znova, ponovil je i v tretje to isto prošnjo. In ti godrnjaš takoj, ako tvoja molitev ni uslišana! 3. Ljudje so čakali tri dni in se niso goljufali v svojem zaupanju. "Smilijo se mi ljudje," je rekel Gospod; ukazal je prinesti sedmere hlebe in ribice, jih blagoslovil in jih ukazal razdeliti med množico. "In jedli go in bili nasičeni." Čudna stvar, moji dragi! Ti ljudje, ki so bili zbrani okoli Gospoda, skrbeli so najprej za svojo dušo, kakor bi bili pozabili na svoje telo — in Gospod je poskrbel za oboje. Dandanes skrbe ljudje le za to, kar potrebujejo za telo, za dušo se ne brigajo. Od kod to, kje je vzrok? i Odgovor je lahek: Ni Božjega blagoslova. In zakaj ga ni. Vzrokov je mnogo: a. Za Božji blagoslov se ljudje sploh ne brigajo. Gredo na delo, a na Boga ne mislijo. Kakor bi bil uspeh odvisen edino le od dela njihovih rok, od zemlje, katero obdelujejo, od stroja, pri katerem delajo. In vendar pravi sv. Pavel: "Ne ta, ki sjje. je nekaj, ali ta, ki priliva, Bog je, ki daje rast." b., Ne skrbe. da bi si Božji blagoslov zaslužili. Ne prosijo za njega. Pri delu ne pomislijo, da je to volja Božja, ampak je smatrajo kot breme. Ne opravljajo, dela v milosti Božji. c. Mnogi zavržejo sami Božji blagoslov. Pri delu se roti in preklinja; in tako delo naj bi mu Bog blagoslovil? Tak naj Božjega blagoslova ne pričakuje. Skrbite za Božji blagoslov. Kjer ie ta, rar-te iz malega veliko. Sedmero hlebov in nekoliko ribic samo ie Gospod blagoslovil, in nasičenih je bilo štiri tisoč. Petru je blagoslovil, ko je lovil ribe, in zajel jih je toliko, da so se mreže trgale. Bog blagoslavlja rad, toda Božjiga blagoslova si ie treba zaslužiti. 4. Ko so bili nasičeni, ukazal je potrati ko:ce. Kak nauk imamo iz tega? Bodimo zadovoljni in varčni! Bodimo zadovoljni! Ne bodimo nevoščljivi bližnjemu, ako se mu morda bolje godi ko se godi nam! Srečen je človek le, ako je zadovoljen. Bodimo varčni! Ne zaničujmo nobenih drobtin! Cenimo vsak. šs tako mal dar! In ako si zaslužimo k temu še Božji blagoslov, Gospod bo poskrbel za r.as, kakor ie poskrbel za množice v puščavi. Amen. AMERIKANSKIEPI-SKOPAT URADNO ZASTOPAN NA ORLOVSKEM TABORU. NATIONAL CATHOLIC WELFARE COUNCIL. Te dni smo sprejeli uradno obvestilo iz Washingtona, da bode Catholic Welfare Council, to je episko-pat Združenih držav, uradno zastopan po posebnem delegatu na orlovskem taboru v Mariboru. To poročilo nas je navdalo z velikim veseljem in navdušenjem.,,; S tem je storjen velikanski korak naprej v zgodovini ameriških Slovencev; in katoličanov Jugoslavije. Potom te velikanske organizacije bomo ostali ameriški katoliški Slovenci v zvezi s svojimi rojaki doma v obojno korist. The Information Bureau of Ca-, tholic Welfare Council je tudi sprejel vsa poročila o orlovskih prireditvah v svoje roke in bode o njih poročal vsem katoliškim in nekato-škim listom enako bode iz-konvencije poročal po brezžičnem brzojavji v&e dogodke in jih potam razdelil vsemu ameriškemu časopisju. Ta poročila bodo gotovo pomagala spodbiti predsodke, katere ima ameriška javnost proti nam Slovanom, da smo sami boljševiki, da ne poznamo reda in discipline. Naj pokažejo, da to ni res, da znamo tudi kaj sezidati. Spoštuj žensko — Spoštuj dekle. Dr. Josip Srebrnič. (Ponatis iz Mladosti,.) Polovica ljudi je ženskega spola. Zato je naravno, da ima vsakdo z osebami drugega spola opraviti, ne kateri več, nekateri manj, vendar vsakdo. Občevanje je samoposebi u-mevno, je potrebno, ker je Bog človeka tako ustvaril in ga v življenju tako ohranja, da so vsi ljudje, ne o-ziraje se na starost, stan in tudi spol, drug na drugega navezani. Vsi vidimo, da je tako in da drugače ne more biti. Vendar je občevanje med ljudmi vezano na gotova pravila in gotove zakone. Sam Bog je postavil temelj« takim pravilom in zakonom v svojih znanih desetih zapovedih. Bog namreč je sama neskončna lepota. Ta njegova lepota se odsvita v vsem stvarstvu. Poglej n. pr. jasno noč ob mlaju na nebo. Koliko svetov se tam gori blesti; kako so si različni med seboj po oddaljenosti od nas in med seboj; k^ko različni po svoji svetlobi, po svoji velikosti, po svojih sestavih, po svojih potih! Drugače jih vidiš v urah po večerni zarij in drugače v urah pred jutranjo zoro. Čudovit nepojmljiv red vlada med nami. Glej, ta red med zvezdami tvori njih lepoto, ki te zna tako zanimati in objemati, da lahko ure in ure k njej strmiš, a se je ne moreš nagledati. Ona je odsvit božje lepote. Tal: odsvit svoje lepote hoče Bog tudi drugod, tudi v razmerju, ki vladaj med ljudmi. Toda ljudje, kakor so, bi sami od sebe skoroda nikdar ne mogli spoznati, kaj jim treba delati, da bi zavladal tisti red med njimi, ki bi bil odsvit lepote božje. Zato jim je Bog sam prispel na pomoč, ko jim je na gori Sinaj tazodel ta red v svojih zapovedih in ga je Kristus tako pri-prosto označil z besedami: "Ljubi Boga iz celega svojega srca . . ., svojega bližnjega pa kakor samega sebe!" Tu imamo torej iskati temeljnih pravil za razmerje med obojim spolom, za razmerje tudi med mladi- no obojega spola, med fanti in dekleti. Red mora tukaj biti, tak red, da se tudi iz njega kakor drugod odsvita božja lepota. Mlad fant iz orlovskih vi*st hoče biti vzoren fant, vzoren v svojem telesnem nastopu, a vzoren še bolj po svojem krščanskem življenju. Kako bodi torej njegovo občevanje posebno z mladim ženskim svetom, da bo odgovarjalo lepemu redu? Razume se, da to občevanje ne sme biti onečaščeno z madeži in pegami greha ne v mislih ne v željah ne v domišljiji ne v občutkih ne v besedah ne v pogledih ne v dejahju. Med takimi madeži in pegami, pa med življenjem naši ji fantov, mora biti globok prepad, nepremostljic sklep: Jaz tega ne bom, ker ne smem! Vendar čudno je vsako mlado srce. Neka tajna čarna sila ga vleče tja, kjer je dekle, kjer je fant. Na svojih očeh vidiš dan na dan kako mogočna je ta sila. V vsakem človeku se vzbudi, čim odrašča letom deške dobe, in ne zaspi več v njem vsaj popolnoma ne, dokler mu v smrti telo ne odmre. Ta sila je spolni nagon. Svoj izvor ima v samem Bogu. ki je človeka ustvaril in hoče, da se človeški rod na zemlji o-hrani in množi. Toda dobro pomnimo : Le v zakonskem po Cerkvi posvečenem življenju p ihaja spolni nagon do svojih pravic; le tu je njegovo dejstvovanje, ako se vrši po volji Stvarnikovi, dobro, bogoljubno in urejeno. Zunaj takega zakonske-ka življenja pa nima spolni nagon ni najmanjših pravic ne v mislih ne v željah ne v domišljiji ne v občutkih ne v besedah ne v pogledih ne v dejanju. Bog hoče red imeti tudi tukaj, zato je dal strogo zapoved: Ne delaj nečistosti. In vendar, kako mikaven je občutek, ki ti ga spolni nagon nudi; kako te vabi sedaj potom očesa, sedaj potom ušesa, sedaj potom knjige, sedaj potofti spomina itd., da ga sprejmeš m privoliš; kako sladka in omamljiva je slast, ki jo v tebi vzbuja, da bi jo sprejel in vžival. Ne smeš, moj dragi! Težko bi se pregrešil proti redu, ki ga Bog v smislu svoje zapovedi hoče imeti pri spolnem nagonu, če bi tak občutek ali tako slast le za trenutek radovoljno sprejel in četudd le v misMh ali do-miš ljiji rarovoljno vžival. Prijatelj, Ue smeš! Bog hoče tukaj strogo neizprosno disciplino. * * * Človekovo telo ie svetišče božje ; kajti v njem prebiva nesmrtna duša, ki je v stanju posVečujoče milosti božie bivališče same presvete Trojice. Kolikokrat ptihaja v svetem obhajilu Kristus v njeno sredo! "Vi ste tempelj živega Boga —" poudarja sv. Pavel ter izvaja iz tega, da tempel j a ne smemo nikdar ne oskruniti ne omadeževati. Prvi pogoj za to ie. da to svetišče bodisi lastnega bodisi tujega telesa spoštujemo. Spoštovati moramo sami sebe in temu primerno občevati sami s seboj tudi kadar smo sami in gleda na nas le božie oko. A spoštovati moramo prav tako tudi žensko, tudi vsako mlado dekle! Spoštovanje človeka čudovito miri in blaži. Poglej! Neštetokrat si že rtiislil na preblaženo Devico Marijo, neštetokrat si jo videl upodobljeno v kipih in slikah kot Mater z božjim Detetom v naročju in kot brezmadežno Devo. Spolni nagon je bil ob takih mislih in pogledih v tebi kakor zaklet; bilo ti je, kakor da bi ga sploh ne imel. Odkod to? To prihaja od zavesti, da imaš v Mariji nnivišio deviško svetost pred seboi. Srtmo Božjo MateP. Ob tej žavesti se vzbuja v tebi najglobljega spoštovanje, tako velikoga in svetoga, da spolni nagon pred njim kar zamre in zgitie. Evo, zakaj je iskreno če-ščenje preblažene Device Marije tako uspešno sredstvo v boju proti vsem nerednim pojavom spolnega nagona! Kdor preblaženo Devico Marijo iskreno časti in se dan za dnevom njej priporoča, bo prej aH slej zapazil, kako počutna strastve-nost, ki izvira iz spolnega nagona, v njem vedno boli in boli pada in se urrpka tistemu mirnemu redu, ki ga božji zakon v človeku hoče vstvariti. • <..Ali na če misliš, na kako sveto devico, n. pr. sv. Cecilijo, sv. Katarino, sv. Nežo, sv. Lucijo itd., če |t;reš njih življenjepise, če gledaš njih, slike, kako ie- vse mirno v tebi! Tudi to prihaja od svetega spoštovanja, ki:ga v,,srcu občutiš, ko v duhu zreš na te svete predstavite-ljice lepega ženstva. ■ •1 dalje. Koliko imaš dan na dan s svojo materjo opraviti! Rad jo i-maš prav iz srca. In vendar navzlic prisrčni ljubezni do nje in navzlic neprestanemu občevanju z njo ti j" srce vekomaj mirno ob misli in ob pogledu na mater. Da,: cesto se do- rgaja, da čim raje kdo svojo mater ima, tem lažje se upira strastvenim •spolnostnim skušnjavam, ako mu srce domišljije razvnemajo. Premnogi mladi, fantje, ki so bili v voj ski ali so se nahajali po vojašnicah, tbi znali povedati, kako jih je v skušnjavah ravno misel na 'ljubo dobro mater-dostikrat rešila greha. Odkod vse to? To je učinek svetega spoštovanja, ki ga imaš do svoje drage matere. Isto opažiš pri občevanju s svojimi sestrami. Kje ti je kedaj kaj slabega na misel prišlo, ko si mislil na sestro ali imel z njo kaj opraviti? In vendar je ona mlada v najlepšem cvetju svojih let; mladenka, ki se morda ravno moži; mladenka celo, za katero se fantje kar trgajo. Tudi tukaj te spoštovanje drži nazaj in vzdržuje med teboj in sestro ono čisto brezmadežno in mirno razmerje, ki je označujemo z besedami : živita kakor brat in sestra. Morda si bil kdaj v bolnici, kjer strežejo usmiljenke bolnikom. Bogu posvečene osebe so to; svoje zdravje in življenje žrtvujejo iz ljubezni do Boga za druge. Opazil 'si. da so dostikrat v najboljših dekliških' letih, da se mnoge odlikujejo po kar nežni lepoti; toda resen je vsak njihov korak in vse njihovo vedenje; in videl si, kako jih vse spoštuje. Vojaki, drugače najbolj surovi in podivjani, so se kar spremenili, ko so zrli nanje. Glej, sveto spoštovanje jih je prevzelo in u-krotilo . . . (Dalje prihodnjič.) DIAMANTNI IN SREBRNI JUBILEJ, Chicaški nadškof Most Rev. G. W. Mundelein D. D. Ta teden je slavil svoj srebrni jubilej mašništva eden izmed naj-agilnejših in najbolj delavnih naših ameriških škofov Chicaški nadškof Most Rev. G. W. Mundelein D. D. veliki prijatelj ameriških Slovencev. Ta veliki mož se je rodil v New Yorku in bil krščen v cerkvi sv. Nikolaja na drugi ulici, kakor so njegovi stariši spadali tedaj v župnijo. Svoje šole je tam končal in bil pozneje kot bogosloveč sprejet v Brooklyn sko škofijo. Ker je bil premlad za mašniško posvečenje, poslal ga je škof v Rim, da je tam izvršil svoje bogoslovske študije. Ko je bil posvečen v mašnika, je njegov škof, sedanji škof Brooklvnski McDonalled kmalu spoznal njegove velike dušev- ne zmožnosti in vzel ga je v svojo pisarno. V nekoliko letih mu je zaupal vodstvo cele škofije, ko ga je imenoval svojim kancelarjem in kmalu na to svojim pomožnim škofom. Mi Slovenci smo veliko hvaležnost dolžni nadškofu Mundeleinu. On nas dobro pozna že iz druge u-lice v New Yorku, iz cerkve Sv. Nikolaja. Tu v Chicago je dal že več dokazov svoje ljubezni do nas. Naše verske in cerkvene razmere pozna tako, kakor mi sami. In pripravljen je pomagati, da jih zboljšamo. Zato je poklical slov.- frančiškane sem v svojo nadškofijo, zato je zahteval, da pride list "Ave Maria" sem z vsem podjetjem, zato želi še več storiti za nas. Tu v Chicagi se je z mladeniško energijo lotil dela. Vse načrte, katere je imel zasnovane v Brooklynu za brooklvnsko škofijo, zasnoval je z nova v veliko večjem obsegu tu v Chicagi. In sedaj, komaj po dobrih treh letih, kako velikanski so njegovi vspehi za celo nadškofijo. Krasna gimnazija, nova bogoslovni-ca in sedaj še katoliška univerza, poleg krasnih organizacij, je delo tega pravega apostoljskega moža. Kot pomožni škof je vodil skoraj vse škofijske posle sam, ker je bil škof sam zelo bolehen. S svojo silno veliko energijo je obrnil nase pozornost Rima. In res, ko je umrl Chicaški nadškof Quegley, bil je on imenovan njegovim naslednikom na veliko presenečenje vseh, pa tudi na radost vseh, kajti kdor je poznal škofa Mundeleina. ta je vedel takoj, škof Mundelein je kakor nalašč za to težko in odgovorno mesto. Težko ga je pogrešal Brooklyn. Vendar mož tolikih zmožnosti mora dalje! Zato se mu tudi mi ameriški Slovenci, ob njegovem jubileju klanjamo in mu kličemu navdušeni "Ži- vio Bog živi blagega nadpastirja: Most Rev. G. W. Mundeleina D. D. 9 d DRAGI OTROCI! Lepe počitnice so že zopet tukaj. Hu-ra! Šolsko leto je zopet minilo. Predno pa se razidete, otroci veste kaj sklenimo? I make the motion that we renew for (his year our "Ave Maria" Club. How about that. Children? Nanien tega kluba bode: 1. vsakdo piše vsaj eno slovensko pismo stričku. 2- vsakdo skuša pridobiti za "Ave Maria" vsai enega naročnika- 3. vsakdo gre vsaj vsaki mesec enkrat k sv. obhajilu. 4. vsakdo skuša storiti vsaki dan vsai eno dobro delo (a good work)" .S. vsakdo plača za pristop ioc. Kai pravite 11a to. Otroci? Kdor želi pristopiti naj takoj piše Stričku. Otroci! mali poizkus iz fizike! — po kakfcm fizikaličnem pravilu si to razlagate? Vzemi šest do osem steklenih kozarcev, izberi pa take, da je kar za povrst-io drug viši od drugega in jih postavi lepo v zaporedni vrsti enega poleg drugega- Na to položi čez nje ozek suknen trak ali debelo volneno nit in sicer tako. da gre v vsakem kozarcu do dna, na to :>a čez rob na dno prihodnjega kozarca. Potem napolni največji kozarec z vodo. Že v malo minutah boš v svoje začudenje zapazil, kako ta trak ali volnena nit vodo spravlja iz prvega kozarca v drugepa. iz tega v tretjega itd., dokler se nazadnje tudi najnižji kozarec ne napolni. Newburg, Cleveland, O. — Dragi stri-ček: — Zdai sem prišel tudi iaz na kr>r-ner. ki me zelo veseli, ker vidim kakšno veselje imate, če Vam kaj napišem. Tudi iaz želim napisati nekaj od naše šole in jaz hodim v St. Lawrence's School in sem v šestem razredu ter se učim za slovesen obhajil, ker ga koma' oriča-kuKBt molim, d;i bi vreden -pAmVI Jezuit: nekaj morem Vam :>is:vfi dragi strjčfk, da smo dobili od FathVa Omana lepe pirhe. in ga imamo zc'o radi. ker nas zmeraj lepo uči. Bog daj da bi osta- li vedno zdravi 11a zemlji, po smrti pa prišli v nebesa. Good bye dragi striček. tudi Vam tako želim- Altar boy Pošljem Vam dragi striček en majhen dar v štempsah. Good bye dragi striček! John Šraj. Chicago, 111. — Dratri striček: Časti-tam Vam, ki nas tako lepo poživljate, da naj se zberemo v Marijin vrtec in da naj za take dobre in lepe stvari molimo in sv. obhajilo darujemo. Dragi Slovenčki, zberiino se vsi okroa se nisem glavo hndo belila- Ce so pravilno rešene, prosim za malo nagrado. Vas pozdravlja Anna Kralj. Steelton, Pa. — Ne zamerite, ker Vam nisem prej odpisala, ker smo se tudi mi tukaj pripravljali 113 Velikajioč. Mi smo tudi slovesno obhajali ta praznik. Tudi v Harrisburg cathedral sem šla gledati slovesnosti. Pošiljam tudi rešitev ugank. Good bye Mary Bratina, 519 S- Sec. St. Milwaukee, Wis. — Tudi jaz bom prišla 11a Vaš corner in se veselim, da Vam pišem prvo pismo- Hodim v Public school, v nedeljo hodim pa v slovensko šolo se učit In sedaj pa Vas pozdravljam, zbogom striček. Helen Kastigar, 6?4 National Ave. Pittsburgh, Pa. — Tukaj Vam pošljem eno uganko za corner: Dva očeta, dva sinova prineso tri zajce iz lova in ko jih razdele ima vsak enega. Kako je to mogoče? Louis Cvetic. Waukegan 111. q. aprila. — Lepo se Vam zahvalim dragi striček, za lepo darilce in Vam naznanim, da bom šla v nedeljo k sv. obhajilu za Vas. Jaz vsak večer molim za Vas. da ne bi oboleli. Ali ste bolni? Jaz sem vedno zdrava in rada hodim v šolo. Tudi dru^i naši so vsi zdravi, hvala Bogu. Vas pozdravljam Elizabeth Marinčie- West Park, Ohio. 4. apriia. — Jaž sem rešil uganko od Agnes Ivanetič in jo Vam pošiljam. Jaz sem učenec 3 razreda in hodim v nemško šolo. Ne zamerite mi, ker ne znam dobro slovensko pisati. Slovensko me uče moja mati doma. Vas pozdravljam Frank Kave- Steelton. Pa. — Tudi jaz se zopet o-glasim, ker me zanimajo uganke. Dragi striček, ker ne morem dobiti novega naročnika, sem prosila ata. da naj obnove naročnino za "Ave Maria" akoravno še ni potekla. Tukaj pošiljam money order za dva dolarja. Rešila sem tudi uganke. — Mary Tomec, Box g6. Cleveland, Ohio. — Rešila sem sledeče uganke, da se ne bo treba Vam glave beliti. Me bo zelo veselilo če boste priobčili te vrstice. Prosim za malo nagrado, striček. F. Lunder. Aurora. 111. — Sicer sem že velika, pa srni vrmlar prišla 11a Vaš corner dren delati. Čudno se mi zdi, drag! striček, da Vam toliko otrok glave ne zmešajo-Tako. da res žiher molijo za Vas. Jaz seni rešila dve uganke. Vas pozdravim Ana Vesel. Cherry Valley. Kans. Že dolgo nisem Vam pisal. Moram povedati, da živim na deželi in me skoro vsak dan čaka krasno delo ko iz šole pridem. In potem ni čudno, da sem Vam skoraj poza- bil pisati. Vedno vidim dosti ugank na Vašemu kornerju in sem jih par uganil. Joe Stipanich, R. R. 5 Box 77. Sandpoint, Ida. — Tudi ja.z se želim pridružiti na Vaš korner in se najprej zahvaliti za podobice katere nam zmerom pošljete, kadar dobimo od "Ave Maria pismo. Mary Rom, RFD. 1, Box 49. V'rginia, Minn- — Dragi striček! Za -hva'im se za darilce, ki ste mi ga poslali. V kratkem času se bom tudi jaz naročila 11a list "Ave Maria. • Jaz imam tudi eno uganko za rešiti pa tu ie: Na ognju pražena na mlinu zdrobljena, z vodo sem polita, zlo rada sem pita. sem črna kuhana, rada me imaš. Ali me poznaš? Pa .zbogom striček. Mary Deblock. 102 — 2nd. St. S. Collinwood. O. — Dragi striček. že dolgo ie kar nisem prišla na korner. Naznanium Vam, da smo imeli "Arithmetic Test" 14- aprila in smo tudi imeli "History Test." Spelling TesV' 15. a-prila in "Grammar Test" 16. aprila. Mislim, da bom že "pisala" ker ni biv tako hard test- In tudi zdaj Vam pošljem ena Marijino pesem za šmarnice, ker se glasi: Že šmarnice nežne cveto, in venec vrtnice pleto, da krasnega maja se slava obhaja cvetljice Mariji lepo. Zdaj Vas lepo pozdravljam in se še kaj drugič vidimo na kornerju. Z Bogom Mary Mivšek, 1-6017 Holmes. Ave. Cleveland, O. — Dragi striček: Prav lepo se Vam zahvaljujem za mašne bu-kvfce ki ste mi jih poslali. Jaz se učim -a "Solemn Communion" največji dan mojega življenja- Z Bogom. F. Cjmperman 1081 E. 66 St- Cleveland Ohio. Joliet, 111. — Dragi striček: Sporočam Vam, da sem dobila darilce od Vas, za kar se Vam prav lepo zahvaljujem. Vas lepo pozdravim v imenu Jezuščka- Katarina Gasperič. Nova dosmrtna naročnika. 115. Mrs. Elizabeta Keržič, Sheboygan, Wis. 116. Mr. Mihael Smole, Bradley, 111. Ali si že dosmrtni naročnik "Ave Maria"? Zakaj ne? Ali bi ne hotel tudi ti v krog ljubljencev Marijinih? Ali bi tudi ti ne hotel nekoliko žrtvovati za svoj narod? Za katoliški tisk? — vzlasti ker to ni dar, temveč je to samo naprej plačana naročnina, katera se ti bo sto obresti povrnila? V molitev so priporoča: — Ivana B011-ča. umra v Chicagi. 111. — J. Zupančič umrl v Collinwood. O. Ga. Maria Lampe mati Rev. P. Simon Lampe, O.S B. ZAHVALE. Zahvaljujem se Materi Božji za ozdravljenje mo.'-ga sina- — Mrs. Anton Bov-han, Sheboygan, Wis. Ely, Minn. — Pošiljam ...... v čast majnikovi Kraljici za list "Ave Maria", ker je pomagala moji hčerki, da je o-zdravela, ker je bila zelo bolna. M. S- Ely, Minn. — Bila sem uslišana v mojih stiskah pa se zahvaljujem Mariji M. J z. S tem izpolnim svojo obljubo. Prav lepo se zahvalim presveti Družini in pre-blaženi žalostni Materi božji. M. G. DAROVI ZA LIST "AVE MARIA". Neimenovan 25 dol. Po 5 dol- so darovali: Društvo Srca Marijinega v Clevelaudu, O. Jože Oblak, Valentin Karlin; M. Česnik: neimenovana; Jožef Vidmar; M. Hudar- Po 3 dol- so darovali: Janez Krakar. Pavlica Zupane. Eliz. Schulz. Kati Ko-zelc. Fan. Baraga. Fr. Nachtigal. Po 2 dol. so darovali: Ana Nosan. Fr. Sajevic. Terezija Jamnik, Marija Petelin, R. Smole, Marija Modic, Marija Hiti, Fr. Rožek, Janez Lovšin, Janez Mi-helič. F. Prinčič, T- Oman, M. Puncar, Val- Karlin. Po 1 dolar so darovali: Janez Kordiš. L. Potrih Anna Blekač, Jož. Lesjak, Janez Svete, J. Kostello. Peter Droll. Ma riia Kostelec, J. Omahen, Barb. Globoč-nik, M. Hasset. F. Starman, Marija Gra-hek, neimenovana, A. L. Roza Jaklič, J. Meglic, Zboray, M. Zbašnik, 1.50, Marija Plenišnik, Roza Petros. Urša Simo-nič, I-25. Kristina Zakrajšck, Fr. Rink. Fr. Stefančič, Fr. Ambrož. M. Ivanič Fr. Bučar, Juliia Adamič. Martin Liko-vič. Marija Vajda. Marija Kostelc. Marija Bajuk, Amalija Marentič, Alojzij Vrček, Neža Schmuck. M. Stach, J. Ri-iavec, M. Mlakar, Marija Rozman, neimenovana, M. Slabotnik; 1.50. Po so centov so darovali: Frančiška Hrvatin. Marija Cadonič, Marija Brula, Albin in Peter Švegel. Po 25 centov sta darovali: Marija Prus in Marija Pahule. — Rozi Podbrezar ................$ .50 Antonija Saversnik...............$1.00 Mrs. A. Bovlian ................$500 Telephone: Canal 1614 VSTANOVLJENO 1888 'AVE MARIA" .1 11 1-- A. M. KAPSA Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago — zmerne cene. 2000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte sel i ■ m m a i B Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. Splošna tonika. Nihče ne bo oporekal izjave, da je splošno zdravje odvisno največ od pravilne prebave, če je prebava slaba, počasna ali nezadostna, se razvijejo druge bolezni. Vsakdo izmed nas bi moral torej biti oprezen in gledati, da je prebava redna. i Severa's t Balsam of Life i (Severov Življenski balsam) je za-željena tonika, ki je znana, da deluje najuspešnejše. Ta balzam je splošni stimulant in je dokazal svojo vrednost v zdravljenju nepreba-ve, dispepsije, pomanjkanje teka, navade zabasanja in splošno hirajoče stanje. Cena 85 centov in 4c davka. Naprodaj v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Slovenski zobozdravnik DR. M. JOSIP PLESE ;! Ordinira od 10- ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po dogovoru- Specialist in Bridge Work and Gold inlays 248 E. 72nd STREET, NEW YORK CITY. wWjfW* fr »W^fr— Za vse Ljudi in za Vse Slučaje Gotovo je, da imam največje projadalnc in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen. Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda. Oba telefona noč in dan: Bell: Rosedale 1881. O. S. Princeton 1381. ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK 6x27 ST. CLAIR AVENUE. SEIZ BROS. Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbt-ro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d. Prioroča se tudi vsem slovenskim društvom ri nakupu zastav in društvenih znakov. 21 Barclay Street, Ney York Telefon, 5985 Barclay. FRANCIS D. NEMECEK FOTOGRAF \ »■I'** fr** Se priporoča Slovencem 1439 W. 18th St. Chicago, 111. Telephone: Canal 2534 PROŠNJE IN IZJAVE Rojakom, kateri želijo dobiti svoje sorodnike iz stare domovine v Ameriko . izdeluje "' i MIHAEL ŽELEZNIKAR slovenski javni notar v uradu "EDINOST" / Pišite za pojasnila na^. "EDINOST" 1849 West 22nd. Street, s CHICAGO, ILL. FRANK SUHADOLNIK veliko stori za "Ave Maria" in "Edinost". On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, aH ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem. — On ima Veliko zalogo obuval Zanesljiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. "AVE MARIA" m - - S slabim želodcem ni uspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: Zlata kolaina TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoa-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d. Panama 1916 Trineijeva Angelika Grenka Tonika je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistemsi. TRINERJEV LINIMENT je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo : Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d. V vseh lekarnah. San Francisco <915 Veliko darilo " " JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111