f/
 	-"»m1	J-1-	'	mn	ffc
Preis - cena - prezzo L 0.E3
Lelo VIII.
Odmev
»Obračun« o gospodarskih uspehih »osvobodilnega« boja v Sloveniji, ki ga je pri-noeel naš list 21. oktobra, jo vzbudil pozornost in morda tudi premislek v vsej javnosti, ki naš list bere. Pri tistih, ki bi bili v prvi vrsti poklicani, da začno o vprašanju, ki smo ga načeli mi, javno razpravljati ter natančneje ugotavljati, kar smo mi le nakazali, jo pa — kakor kaže in kakor smo tudi pričakovali — nalotel na gluha ušesa. Tega smo že vajeni, toda to dejstva njihove krivdo nič ne zmanjšuje, kvečjemu jo zdaj, ko so bili na krvavo resnico s kolom opozorjeni, še množi.
Javni odmevi, ki jih jo naš sestavek vzbudil, so bili trije ali štirje. Prvi jo bil poluradni popravek, ki nam ga jo takoj naslednji dan poslal železniški podravna-telj, ko jo komaj dobro prišel iz zapora, kamor vemo, zakaj je oblast poslala čez sto uradnikov z železniškega ravnateljstva. Popravek sc nanaša na tisti odstavek našega članka, ki govori o uničevanju naših železnic ter o pomoči železničarjev pri tom. Ta popravek jo tako zanimiv in prav za prav toliko raiodova, da bi ga utegnili še zares priobčiti, brž ko bo še kdo dregnil v nas zaradi tega vprašanja in zaradi komunističnega udejstvovanja železničarjev v območju ljubljanskega ravnateljstva.
Drugi odmev je prišel od »Jutra«, ki je prineslo izvloček našega članka, a brez lastno razlago, kakor je to že navada. Pripomnilo je le, da se članku vidi, da ga je pisal razgledan in dobro informiran gospodarski strokovnjak.
Pametno so je s sestavkom in z vprašanji, ki jih obravnava, pobavil »Domoljub«. Ostali listi pa niso trem milijardam škode »osvobodilnega« boja posvetili niti toliko pozornosti kakor napovedani najnovejši knjigi p. Romana o usmiljenju ali problomu preskrbo rejcev malih živali s krmo.
Edini krog in edini list, ki je vprašanje o obračunu občutil tako krvavo in živo kakor mi, je bil »Družinski tednik«. Ponatisnil jo ves naš članek ter mu dodal uda-ron uvodnik z naslovom »Krik številk«. Ta sestavek so nam zdi kot dopolnilo in odgovor na odmevo, ki jih jo in ki jih ni rodil naš »Obračun«, tako važen, da ga moramo v odlomkih ponatisniti.
Torej:
' V prejšnjih časih, ko bo bili stolpci naših dnevnikov polni debat o potrobi milijonskih kreditov n. pr. za ljubljansko l>olnis-ui(.o - v tistih časih bi bili o mnogo ne-dolžnejših rečeh, kakor so številke omenjenega »Obračuna*, imeli priložnost brati cele skladovnice dokumentiranih knjig in razprav; bi bili zasuli Narodno skupščino z interpelacijami in resolucijami naših političnih in gospodarskih zastopnikov vseh struj in smeri; bi bili doživeli protestne sejo občinskih odborov vseh naših mest, trgov in vasi; bi bili slišali glas Zbornico za TOT in Kmetijsko zbornice, univerze in Akademijo, sociologov, arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev, narodnih dam in študentov, pesnikov in pisateljev, predvsem pa vsoh mogočih društev in klubov za odpravo socialnih krivic, da so je nad vsomi zgodil nezaslišan zločin in da zahtevamo takojšnjo in popolno poravnavo prizadejane
nam škode.
Kaj pa danes, ko so naši lastni ljudje v dveh lotih tako tomeljito »likvidirali« vso kulturne in civilizacijsko atribute slovensko kmetijo, slovonske šolo, slovenskega gospodarstva in slovenske morale, da jo n. pr. 'naša Dolenjska za desotletja padla na stopnjo najbolj zaostalih srbskih in hrvatski pokrajin predvojno Jugoslavijo! Danes niti vran no zakraka o zapravljenih milijardah, ki bi si z njimi mogli postaviti in opremit' najmanj Bto — slišite, sto! — velomodernih bolnišnic, to je toliko, da bi Bleherno naše mesto, sleherni naj3 trg lahko dobil novo bolnišnico z rentgenom in kirurškim oddel-' kom, z laboratorijem in kliniko. Danes za Ljubljano to milijarde niso dogodek, ker je za zdaj še no bole; in tako jo strahotna bilanca, komaj razodeta, jela že toniti v po-zabo, tja, kjor bodi po želji nekaterih »rodoljubov« za vekomaj spravljeno vso naše jalovo trpljenje zadnjih dveh let.
Dvelotna legendarna borba za našo narodno in socialno svobodo je bila samo blo-steča protveza, samo maskiran, zato pa tem brozobzirnejši boj za politično oblast. Vse našo človeške ln gmotne žrtve so bile tedaj, naj pride po tej vojni na krmilo kakršen koli »nov« rod, z narodnega in socialnega stališča popolnoma zaman. No samo to. Bilo so, po dosedanjih rezultatih sodeč, zgolj »rodstvo za naš narodni in socialni pogin.
Zato krik teh milijard ne smo otopeti ob gluhi tišini naacga meščanstva. Zato preko to grozotne bilance ni mogočo iti na dnevni red, čo nočemo, da bi sodanjl rod doživel poleg gmotnoga še duševni bankrot. Zakaj to milijarde so nokrita hipoteka za nas narodni obstoj, katastrofalna zlasti zato, ker se v teh dvoh letih zapravljeno ljudsko pre-moženjo ni porabilo za veliki cilj, ki naj bi mu bilo namenjeno — hipoteka, ki jo bo slovenski kmet, slovenski delavec, slovenski uradnik in slovenski meščan pod kakršnim koli novim redom moral do zadnje pare sam plačati, če bo hotel kdaj pozidati razdejane domove, obnoviti iztrobljene gozdove, vzrediti novo živino in popraviti uničene železnico.
Zato slovenski žurnalist ne molči. Nje-cov glas je krik slovensko vesti, edini, ki more prekričati histerični vrižč sfanatlaira-nih množio — tistih množic, ki nobonega gorja ne verjamejo, dokler ga no občutijo na lastnem telesu.
Vprašamo:
AH veste, zastopniki našega gospodarstva v Zbornici za T01 in v Kmetijski zbornici, koliko je do danes stal slovenski na rod tragični eksporimont na Dolenjskem in Notranjskeml Ali so objavljeno številke po va«om strokovnem znanju previsoko ali prenizke, in če je tako, kakšne so vaše številko in kdaj sme javnost upati, da jih že
Die Abwehrkampfe an der Ostfront
Sowjctische Angriffe gegen die Abriegelungslronten bei Melitopol ver-lustreich abgeschlagen. — Deutsche Gegenstosse im Dnjcpr-Knie. — Eigcner Angriff nordlich Kiew. — tfrlliche Einbriiche der Bolschewisten bei Gomel in Gegenangriffen bereinigt. — In Siiditalien Kampfe am Volturno. — Anglo-amerikanischer Vorstoss an der adriatischen Kiistc
zuriickgeschlagen.
DNB. Aus dem Fiihrerhanptquartler, 29. Oktober. Das Oberkommando der Wehr-niaclit glbt bekannt:
Westllch Melitopol wurden zahl-relehe, den ganzen Tag ilher anhaltende Angriffe der SowJcts gegen dlc Abrle-gelungsfronten des Elnbriiclisraurnes abgc-sclilagen. Panzor- und Panzer-Grenaillcr-Vcrbiinde ftigtcn dem Fclnd durcli kriiftlge Klankenstiisso hohe Verluste zu lind vrar. fen sclno Angrlffsspltzcn aus zlih vcrtel-dlgten Ortsehaftcn.
Deutsche und rnmHnlsclie Fllegerkriifte grlffen In enger Ziisamnienarbelt mit den Hrdtruppen besonders wlrksam ln dlc Kampfe cin.
In dem Dnjeprknle wnrden an der gesainten Front liertlgc fclndliclie Angriffe vlelfaeh Im Gegenstoss abxcwlesen. Aus dlesen Abwelirk#mpfcn entwlckelte slcli Im Iiaum nilrdllch Krlwol Rog am gcstrl-gen Vormlttag elne Panzerschlacht, dlc noch lm vollen (Jange lst. Blslicr wurden In elnem Abschnltt 74, ln elnern anderen 41 Sowjetpanzer vcrnlchtct.
Nlirdlleh K 1 c w errelchte eln elgenes Angrlffsunternehincn die gesteekten Zlcle.
Bel G o m e 1 dehnten die SowJcts Ilire Angriffe gestern auch auf den Abschnltt siidllch der Stadt aus. Die starken felndll-clicn Durchbruchsvcrsuche fiihrten jcdoch nur zn iirtllchcn Elnbrlichon und zuni vor-iibergehendon Verlust klclncrcr Stellungs-tcllc, die durcli sofort elnsetzende Gegen-angrlffe zuriickerobert wnrden. Vlcljach \v ur (le n die fclndltchcn Angriffe durch das
znsammengcfasste Fener aller AVaffen nnd den wlrkungsvollen EInsatz der eigenen Luftivaffe selion In der Eutwlcklung zcr-sclilagen.
WestIIch Krltschcw nnd westllch S m o 1 c n s k Hess die Kampftiitlgkelt gc-geniiber den Vortagen nach.
Die lm lV^lttelabschnltt kampfen-de hessUch-thilrlnglsche 231. Infantcrlc-Pivislon unter FUhrung des Generalma-jors Fclzmann lilclt In elnem der Scluvcr-punkte der Abwehrselilaclit den Immer w!ederholten Angrlffcn vlelfaeh liberlcgc-ner SowJetkriifte unersehiitterllch stand. Sle hat dadurch besonderen Antcll an den errungenen Alnvchrcrfolgcn.
In SUdltallen wurdcn nnsere Trnp-pen beldcrsclts des Volturno nach er-folgrelchcr Abwehr der starken felndll-clicn Durchbruchsangrlffe auf ncuc wonlgc Kilometer wclter nordwcstlIcli verlaufende Hohcnstellungen zuriickgcnoinmen.
An der adrlatlschen Kliste ver-snehten starke brltlscli-nordamerlkanlsclio Kriifte wHhrend der Naeht und am friilien Morgcn des 28. Oktober entlang der Strasse Ter moli — Istonlo iiber den T r I g n o Fluss vorznstossen. Die Angrlffo bllebcn unter scliwcrcn felndllclien VerluBten llegcn.
Im Bstllchon Mlttelmeer ver-nlclitcto die Luftwaffe zwel fplndllelic Frachter mit zusammen , 4.500 DKT und erzlelte Dombentreffer ln den Ilafcnanla-gen des felndllclien InsclstUtzpunktcs Ca-stclrosso.
■ «vv
Schrlltlolter urednik, redattore: Mirko Javornik. — Herauigebei. Izda-
JatelJ, editore: Ing Sodja. - FU» ljudska tlikema. za Uudsko
Der la Stamparla popolaro: Joie Kramarič — l|ubi|ana. Kopitarjeva 6»
— lol. «001 <005. — Aoonnemeni. naročnina. abboeamonto: L 11.
Ljubljana, sobota, dne 30. oktobra 1943 ■ št. 245
Poljski pravoslavni škofje o imenovanja Stalinovega patriarha v Moskvi
Varšava, 3(1. okt. DNB. Komedija, ki jo jo Stalin uprizoril s svojim »patriarhom« Sergijem, katerega jo po žo preizkušenem načinu dal »izvoliti« za moskovskega motro-polita, v resnici pa ga umestil zgolj, da bi uporabil rusko pravoslavno cerkev za bolj-šovlžko agitacijo, jo bila na sporedu razprav Sinoda pravoslavnih škofov v Generalni guberniji. Sinod bo jo to dni sešel v Varšavi. Corkveni knezi so objavili zaključke svojih posvetovanj v posebni poslanici, v kateri tudi brez prizanašanja razkrinkavajo Stalinov sleparski manever.
Poslanica pravi dobesedno: »Na zahtevo boljševiškega urada za boj proti Rogu je bil v Sovjetski zvezi imenovan patriarh. Na to no moremo ničesar reči, ampak se nam mora samo gnusiti pred cinizmom in brez-
načelnostjo sovjotsklh mogotcev. Ti bo krivi za strašno smrt deset tisočev duhovnikov in milijonov vornikov. Ti mogotci so pomagali k popolnemu uničenju cerkvenega reda v nekoč največji krščanski deželi svota, posebno v Ukrajini. Vest toh ljudi je za večno obremenjena s smrtjo in smrtnim mučenjem n oštetih nadškofov, tudi patriarha Ti-liona. In ti ljudje so zdaj sklenili, da kot višek vseh svojih divjaštev isto cerkev, ki je toliko trpela, izkoristijo za svojo zločinsko agitacijo.
Končno poudarjajo ti pravoslavni škofje, da se pridružujejo »glasu onih pravoslavnih nadškofov, ki so spregledali ta novi cilj Sovjetov ln bo obsodili to novo zločinsko dejanje mednarodnega komunizma kot boj proti svetim zakladom krščanstva«.
Milijarda Vzhodnoazijcev na pohodu
Sklep japonske poslanske zbornice in besed? ministrskega predsednika
Obrambni boji na vzhodnem bojišča
Sovjetski napadi proti zapornim bojiščem pri Melitopolu z velikimi izgubami odbiti. — Nemški protisunki v Dnjeprovem kolenu. — Naš napad severno od Kijeva. — Krajevni boljševiški vdori pri Gomelu v protinapadih očiščeni. — V južni Italiji boji ob Volturnu. — Anglo-ameriški sunek na jadranski obali zavrnjen.
Fllhrerjev glavni stan, 21. okt. DNB. Vrhovno poveljstvo oliroženlh sli javlja:
Zahodno od M c 1 1 t o p o 1 a so bili odhiti številni, ves dan trajajoči sovjetski napadi proti zapornim bojiščem vdornega področja. Oklepni ln oklcpno-grenadlrskl oddelki so zadali sovražniku z močnimi bočnimi sunki visoko Izgube In so vrgli osti njegovih napadov lz žilavo branjenih krajev.
Nemške In romunske letalske sile so v tesnem sodelovanju 8 kopnimi četami posegle posebno uspešuo v boje.
V Dnjeprovem kolenn so bili na celotnem bojišču siloviti sovražni napadi često v protlsunku zavrnjeni. Iz teli obrambnih bojev se je včeraj dopoldne razvila na področju severno od Krivega Roga bitka oklepnikov, ki Je še vedno v polnem teku. Doslej Je bilo na tem odseku uničenih 74, na nekem drugem odseku pa 41 sovjetskih oklepnikov.
Severno od Kijeva smo dosegli i našim napadom določene cilje.
Pri Gomelu So razširili včeraj Sovjeti svojo napade tudi na odsek Južno od mesta. Močni sovražnikovi prodorni poskusi so dovedli vendar zgolj do krajevnih vdorov ln do začasno izgube manjših delov postojank, ki smo sl Jih pa s takojšnjimi protinapadi zopet osvojili. Pogosto so bili sovražni napadi g strnjenim ognjem i vseli vrst orožja In z uspešnim posegom našega letalstva žo v mzvoju razbiti.
Zahodno od K r 1 č e v n ln zahodno od Smolenska je popustila bojna delavnost napram prejšnjim dnem.
Na srednjem odseku ge boreča hes-scnsko-turlnška 251. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega majorja Felzmanna Je neomajno vzdržala na nekem težišču obrambne bitke vedno ponavljajoče se napade mnogokratno nadmočnlh sovjotsklh sil.
S tem »1 Je pridobila posebno zaslugo pri doscženlb obrambnih uspehih.
V Južni Italiji so zavzele naše četo ob obeh bregovih V o 1 111 r n a po uspošnj obrambi močnih sovražnih prodornih poskusov nove malo kilometrov dalje severozahodno potekajoče višinske položaje.
Na Jadranski obali so poizkušalo močne angloamcrlško silo v noči In zgodaj zjutraj dno 28. oktobra vzdolž ceste Ter-moli — Istonlj prodreti preko reke T r 1 g n a. Napadi so Izpodletell s težkimi sovražnikovimi izgubami.
V vzhodnem Sredozemskem morju jo uničilo letalstvo dva sovražna tovorna parnika s skupno 4508 tonami ln doseglo bombne zadetke na pristaniških napravah sovražnega otoškega oporišča C a s t c 1 -r o s s o.
Tokio, 30. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Japonska poslanska zbornica jo v četrtek na svoji plonarni seji sprejela sklep, v katerem tabi vso Vzhodno Azijo, naj so dvigne, naj se otrese vseh angloamcriških verig ln pomaga pri ustvaritvi svetovnega miru. Sklep ima naslednjo vsebino:
»Veliki, temoljni vzor naše doželo in skupon cilj Vzhodne Azije je, omogočiti vsem deželam, da dosežejo ono mesto v svetu, ki jim pripada, da bi omogočili narodom mirno življonjo in nov svetovni red, ki bi	tomeljil	na	pravičnosti. Zdaj	jo za-
trta brezmejna častihlepnost naših sovražnikov	Anglijo	in	Združenih držav,	ki sta
boleli zagospodariti nad Vzhodno Azijo. Delo za zgraditev Vzhodne Azije vsak dan naglo napreduje, in temelji, ki bo na njih slonelo skupno blagostanje, postajajo čedalje trdnejši. Birmanija in Filipini so žo dosegli svojo toliko zaželeno svobodo, Indija je posinvila začasno vlado tor so počasi otresa vozi britansko tiranije, čungklnška vlada pa je izgubila vsako podlago za nadaljevanje svojega odpora.
Tako se je zgodilo, da se je v Vzhodni Aziji	združila	milijarda ljudi, ki v	ognjevitem	navdušenju	drvi naprej, da bi	uničila
svojega skupnega sovražnika Anglijo in Združeno države, da bi osvobodHn Vzhodno Azijo ter a tem oinogouila trajen svetovni mir.
Tokio, 80. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Ob koncu 83. zasodanja poslanske zbornico je japonski ministrski predsednik imel s časnikarji razgovor, v katerem je
C0MBAT7IMEKTI DIFEKSIVI SOL FRONTE ORIENTALE
Dal Qnartler generale del Ftthrer, 2J ot-tohre. DNB. II Comando Suprcmo germa-nlco comunlca:
Ad ovest dl Melitopol sono stati stron-catl attacchl sovletlcl pcrduranti 1’Intera glornata contro ll fronte dl sbarramento ncllo spazlo dl pev.ctrazlone. Repartl dl mezzi corazzatl e dl granatlori corazzatl hanno lnOltto al nemlco ln vlolentl colpl dal flanco alte pcrdlto gettando le avan-guardle degll attaccantl da locallt& tenace-monte dlfcse. Forze nereo gcrmaniche e ro-mene partcclpavano In stretta collaborazl-one con le truppo tcrrestrl con efflcaela a questl combattlmentl.
NclPanca del Dnjeper nonchž sul Intcro fronte sono stati rcsplntl podcrosi attacchl .nemlcl, plCi volte In contracolpl. Da qucstl combattlmentl difcnslvi nella zona a nord dl Krivi rog durante le orc antlmcrldlane dl lerl sl i svllupata ima battaglla dl mezzi corazzatl clie o ancora ln plcno cor-so. Flnora ln un Bottoro rlsultano dlstruttl 74, In un altro 31 carri armatl sovletlcl.
A nord dl Krivi rog una proprla azlone dl assalto ha consegulto gll oblcttivl pre-stabilltl.
Nel pressl dl Gomcl 1 sovletlcl lcrl hanno essteso 1 loro attacchl anche al settore a sud dclla cltti. I vlolentl tentatlvl no-mlcl dl sfondamento provocavano pero so-lamente brccce dl locale lmportanza nonclio temporanea pcrdlta dl minorl paril dclle poslzloni lo quall sono state rlconqulstate
vendar izvel Ali veste, kolikšno je narodno promoženje dolenjskega in notranjskega ljudstva, kolikšen bo nai reparacijski davek ln koliko lot ali desetletij ga bomo morali plačevati, da to škodo poravnamo — to je, da se dvignemo Sele na tisti socialni in gospodarski nivo, ki smo ga pred katastrofo Jugoslavije že ime/ij
Ali vesto, zastopniki naSe omike na univerzi in Akademiji, kakšno bodo posledice gmotnega obubožanja naroda in njegove de-morailzacije za rast njegove kulture? Ali imate s tega vidika kaj pripomniti naši javnosti k dosedanji bilanci razdejanja na Dolenjskem in Notranjskeml
AH veste, sociologi, da se je slovenski kmet po dveh letih na§e »socialne« revolucije nevarno približal stanju nomadovi Ali voste, da so v vsoj n"ši politični zgodovini samo še turški boji Slovence tako izenačili na stopnjo beračevi Ali veste, da ste o teh posledicah posebno vi poklicani javno zavzeti svoje stališče!
Ali voste, arhitekti ln umetnostni zgodovinarji, da je na Dolenjskem uničeno skoraj vse naše umetniško bogastvol Da je naše historično stavbarstvo postalo plen ognja, bomb in granati Da se kmetijo in železnice dado pozidati, nikoli pa 110 požgani in oplenjeni zgodovinski gradovi in stari samokUui. to je tisto, kar je bilo
spričo dokumentacijske revščine slovenskega srednjeveštva tako rekoč edina zakladnica našega narodnega zgodovinarja in umetnikal AH veste, da ste dolžni no med štirimi očmi tožiti o tem, ampak pogumno stopiti pred javnost in ji pomagati, da se ji vendar že odpro oči?
O vsem tom, gospodje, si sami pri sobi itak no delate iluzij. Le razni varnostni in previdnostni pomisleki vam branijo, da ne poveste svojih misli na glas. Čistost ščita itd. Vemo. Razumemo. Toda, gospodje, narod je več od vaših pomislekov. Tudi več kafcor ščit. Ni naša krivda, no naša zasluga, da imamo danes nemško vojsko pri nas. Tudi ni naša krivda ne zasluga, da nemška vojska Iztreblja partizane in ustvarja red in disciplino. Oe bi bilo po našo, bi se bili prav po Blovensko pohlovno z njimi pogovorili in verjeli komunistični besedi, kakor so ji verjeli naši nacionalisti na Grčaricah, na Turjaku, v Begunjah pri Cerknici ln to svojo zaupljivost plačali z življenjom.
Pričakujemo vaše odgovore. Ne za nas; ml vomo te stvari brez avtoritet. Nogo za javnost; ona naj izve šo iz vaših ust.
Slovenska vest nam narekuje to zahtevo. Narod naj ve, kaj je z njim. Narod naj sliši nozakrinkano resnico.
V njegovem imenu se obračamo do vas. Besedo imate, gospodje.«
Mi pravimo k temu samo: tako jel
ln lmmedlatl contracolpl. Plii volte gll attacchl nemlcl sono stati stroncat| gla nel fuoco conccntrato dl tuttl 1 gcnerl dclle arini e 1’lmprcsa nemlca 6 stata stroncata dalla Lufnaffe gla nel prlnclplo.
Ad ovest dl Crlclet ed ad ovest dl Smo-lensk 1’attlvlta combattlva confrontata con quclls del glornl preccdentl s| e rldotta.
La 251 a dlvlslono dl fantcrla provcnl-ente dalla Assla e Turlnghla ed lmpe-gnata al medlo settore del fronte al comando del teuente generale Fclzmann ha lncrollabllmente tenuto	testa	nel	centri	dl
gravltii della battaglTa	dlfenslva	contr0	le
plii volte preponderantl	forze	sovletlche	ed
ha In tal modo partlcolarmente partecipato al succcsso dlfenslvo vi ottenuto.
In Italla mcrldlonale le nostre truppe su amjio I lattl del Volturno e dopo aver resplnto con succcsso fortl attacchl ncmic-1 per sfondare ll fronto sono State rlmesse su nuove poslzloni plii alte e dlslftntl pocbl chllometrl da quelle preccdentl. Sulla costa Adriatica vlolentl forze anglo-amcrlcano nella notte nonche dl buon mattlno del 28 ottobre luiigo la etrada Termoll—Istonlo ccrcavano dl spostarsl	oltre	11	flume	dl
Trlgno. L’attacco con gravl perdlte del nc-mtco i rlmasto senzn eslto.
Nel Medltcranco orlcntale la Luftwaffe ha affondato due navl da transporto nemlcl d] complesslve 4500 tonnellate ed ottenuto colpl dl bombe su Implantl portnall dclle base lnsolare del nemlco dl Castelrosso. »«»«««♦♦♦
Evropa naj bo boljševizmu v pašo
Stockholm, 29. okt. DNB. Kakor Javlja Reuter, je bivši angleški vojni minister žid Hore Belislia na mednarodni konferenci v Central Hallu v Westmlnstrii Izjavil, da Je Sovjetska zveza čisto Jasno zahtevala »revizijo svojih mej«. V Zedinjenih državah se širi javno mnenje, da se more varnost Sovjetov zagotoviti le z zasedbo določenih, daleč narazen ležečih oporišč. Ce zahteva Sovjetska zveza kot svoj delež za vzpostavitev miru poroštva, potem bi bilo pač možno, da se po načelu, po katerem se kaki pomorski velesili odstopajo oporišča, tudt izpolnijo zahteve. Usoda majhnih narodov Je Židu Hore Belishi docela nepomembna. Meni namreč, »da mora veljati glavna skrb varnosti Sovjetske zveze«. Da se pa tb dosože, bodo pač morali majhni narodi omejiti svojo samostojnost.
S tem Hore Bellsha potrjuje sovjetske zahteve. Ne pove nam sicer ničesar novega, toda njegove besede, ki jih lahko cenimo kot mišljenje angleške -vlade, ponovno potrjujejo, da Je Angležem čisto prav, če bo Evropa Izročena boljševizmu. Da pa bodo s tem vržena mod Btaro šaro vsa poroštva, dana malim narodom, to pa moro presenetiti kvečjemu tisto, ki verjamejo angleškim obljubam.
izrazil neomajno voljo japonskega naroda, da iz Vzhodne Azijo naredi veliko doželo blagostanja. Jnponska vlada se bo takoj lotila raznih del, ki se jo zanjo odločilo narodno predstavništvo. Milijarda Vzhodnjc-azijeev hoče z vsemi duhovnimi in gmotnimi sredstvi skupaj z Japonsko streti Angleže in Amerikaneo ln zgraditi Vzhodno Azijo, ki ho pripadala lo vzhodnoazijskemu prebivalstvu. Vzhodnoazijsko narode zdaj vežejo večno vezi in tako rasto vedno bolj zaupanje v zmago. Sodelovanjo z zavezniki ho Vzhodna Azija še naprej pospeševala in v tesnem sodelovanju z njimi na vsak način uničila sovražnika.
Govor tajnika nove fašistične stranke
Rlnff 30. okt. DNB. 21. obletnico pohoda na Rim jo 7. velikim govorom začel tajnik stranke Pavolini. V učinkovitih besedah jo opominjal Italijanski narod, da moreta le onotnost in strnjenost osvoboditi domovino pred zasovražouiini angleško - ameriškimi vsiljivci.
Med drugim jo navajal: »Dnnos, na obletnico pohoda na Rim, pravim vsem Dali jnnom: Ozrite so nazaj 111 no pozabite, da je oktobrska revolucija leta 1922 ustvarila Italijo, na katero smo zares lahko bili ponosili. Kralj, ki je na zunaj docela podpiral fašistično politiko, je podpiral in zbiral okoli prestola vso one elemente, ki bi utegnili ob določenem času zadati Duceje-vemu režimu usodni sunek. Monarhija so zares ni obotavljala voditi nas v poraz in k vdaji ln to zgolj zaradi tega, da bi pokopala fašizem. Toda fašizem je zdaj znova vzpostavljen kot republikanski in bo on pokopal monarhijo ter vodil Italijo k blaginji in končni zmagi.
»Republika kliče,« tako je končal Pavo-lini, »k orožju proti plutokratskemu sovražniku, ki je opustošil naša mesta, in k delu, ker polog boja lahko tudi delo reši domovino.«
> '
Novi trdi pogoji za Badoglia
Vlgo, 30. okt. DNB. Kakor jo Izvedel Reuter, jo bila baje 1. oktobra med zavezniki in Badoglijevo vlado podpisana pogodba, sestoječa iz okoli 40 členov, ki obsega gospodarske in finančne pogoje, katere mora Italija izpolniti.
Ljudje, ki so videli te listine, so označili pogoje kot »stroge*. Router omenja, da so bili novi pogoji podpisani v soglasju z 12. točko premirja, ki jo bilo sklenjeno 3. Reptomhrn in' se je tedaj tikalo zgolj vojaške vdajo.
Izročitev Italije Anglo-Amerlčanom torej napreduje. Pri tom je geslo: »strogost«. Znnčilno jo, da Reuter navaja 12. točko pogodbe o premirju. To jo določilo, ki dajo sovražniku sleherno možnost za brezobzirno izžemanje in tlačeujo Badoglijevo Italije. To določilo bodo šo često prinesli na dan in Badoglio bo zamešetaril kos za kosom. Toda to so posledice njegovega podlega izdajstva, katerih bi so Badoglijeva klika morala že v naprej zavedati. Namesto pričakovanih olajšav pa bo zdaj dobil še pogosto »strogost«.
20-letnica turške republike
Ankara, 23. okt. DNB. Na proslavi 20 letnico turške republike je govoril ministrski predsednik Saradžoglu. »Pred dvajsetimi leti,« tako jo dejal, »je Turčija zdrobila verige«, dosegla svobodo in neodvisnost in se tako povzpela k sili, onakopravna vsem narodom na svetu. Co pogledamo nazaj, lahko ugotovimo, da je bilo v minulih dvajsetih letih mnogo urosničenoga, vendar pa nas čakajo v bodočnosti še večje naloge in pri tem bosta znan jo ln delo naše najboljše orožje.«	1
OBJAVA
Naborna komisija Slov. domobranstva ho poslovala v bivšem Sokolskem domu na Taboru od 2. novembra t. 1. daljo.
Naborni komisiji so morajo javiti zaradi pregloda prostovoljci za Slovensko domobranstvo po naslednjem rodu:
2. novembra 1913 ob 9. uri oni, ki imajo vpisne številke od 1 do 500;
3. novembra 1943 ob 9. url oni, ki imajo vpisne številke od 501 do 750.
Dan proglcda za ostale bo objavljen v dnovnom časopisju ln po radiu.
Ljubljana, 30. oktobra 1943.
Poveljstvo.
lliillifilllll		9SH			H
					
Ji
9
§6
Vseh mrtvih dan 1943. Spremenimo ga letos v vseh mrtvih Slovencev dan, ne samo vseh tistih, katerih grobovi bodo zasuti s cvetjem. Nekdaj Je slovenski narod enkrat na leto romal na grobove, danes pa mora na grobovih živeti. Zlvetl vse dni na ne-dolžnih grobovih, ki so Jih Izkopali bratovsko sovraštvo ln slepota ter komunistična krivica.
Teh grobov, »kjer križ ne kamen ni stoji«, se spomnimo v ponedeljek. Razsejani so po vsej naši domovini; o marsikaterem ne vemo, kdo v njem spi, kakor o marsikom ne vemo, v katerem grobu spl.
Včasih smo za Vse svete v listih navajali imena vseh znanih in pomembnih ljudi, ki so pomrli od enega praznika mrtvih do drugega. Letos bomo pa za izjemo zapisali imena Slovencev, ki so morda neznani, pa vendar veliki. Veliki, ker so morali umreti zaradi tega, ker so bili Slovenci. Ne vseh, saj bi Jih bilo za celo mrliško knjigo, temveč samo nekaj, samo toliko, da sc bomo vendarle lahko zavedeli, kako stra?en praznik Je za Slovence 1. november 1313 — vseh naših mrtvih dan ...
*
Adamič Alojz, Vel. Poljane, ubit s strelom v tilnik na Vel. Osolniku (sept. 1943). — Adamič Alojz, sin, Brankovo (Vel. Lašče).
Cimperman Anton, Jerova vas 2, ubit avgusta 1942. Naboden na kol, na pol živ vržen v grob in zasut s komaj za komolec prsti.
— Cvar Franc, kaplan, St. Rupert, umorjen 18. 6. 1942 s krampom. — Cvelbar Janez, Volčkova vas, ubit Julija 1942. — Cvelbar Jože, Kostanjevica, ubit aprila 1943. — Cvetan Matija, Gor. Kamene, ubit aprila 1943.
— Cvirn Lado, ubit 1943.
Cač Ivana, Pudob 20, ubita 3. 9. 1942. — Ca£ Miha, Pudob 20, ubit 3. 9. 1942. — Ca-mernik France, Zaplana 15, ubit konec julija 1942. — Čebulj Darinka, Hinje, ustreljena 7. 6. 1942. — Černe Jernej, Ljubljana, Dalmatinova 15. Ustreljen julija 1942.	—
Cop L, ubit 7. 6. 1042. — Crne Martin, Kal, slepec, ubit. — Crne Justina, ubita Junija 1942 v Cirnlku. — Crne Franc, Gozd-Reka, ustreljen 24. 5, 1942. — Crne I„ Gozd-Reka, ustreljen 24. 5. 1942. — Crne I., Reka. Ustreljen 24. 5. 1942 v Gozdu. — Crne Ivan, Gorje, ustreljen. — Crne M., C ir Čiče, ustreljen.
— Crne I. (stari), Stare Fužine. — Cuš Jože, Podpeč, ustreljen 30. maja 1942. — Dejšman Anton, Kal pri Semiču, ubit 28. 4. 1942 — Debeiak Rok, umorjen. — Debeljak Jože, pisatelj ln novinar, Dolenja vas, ustreljen 20. 6. 1942.	— Debelak Jože. Dobrepolje, ustreljen koncem avgusta 1942. — Debelak Marija, St. Jurij pri Grosupljem. — Debelak
Fakin Feliks, Sv. Križ, ustreljen na pokopališču. — Fatur Frančiška, mati. Vir pri Stični 11, umorjen z možem poleti 1942 v gozdu pri Hrastovem dolu. — Fatur Frančiška, hči, um«rjena skupno z bratom. — Fatur Jože, oče, umorjen. — Fatur Rudi, sin, umorjen. — Ferijan Janez, umoril ga je Perko Janez 5. 9. 1942. — Ferjan Janko, Olševek pri Kranju, ustreljen 1. 9. 1942. — Fidar Vera, Zalog, ustreljena. — Filipič Jakob, ubit 26. 7. 1942. — Filipič Jožet Podlipa 13, umorjen z bratom 20. 7. 1942. — Fink Andrej, 2užemberk, ustreljen v hrbet — Fink Hilda, Doblič, ubita meseca Julija 1042. — Fink Pavla, 2užemberk, ustreljena s svojim možem s strelom v hrbet. — Flajnik Jože, Hrast pri Vinici, padel 9. 2.
1942.	— Frankln Rudi, Dobri potok, Kostanjevica, padel 5. 10. 1943. — Frankovlč Vinko, St. Jernej, ustreljen 11. 6. 1942. — Fran-kovič Vincencij, St. Janž, ustreljen pri Hinjah 11. 6. 1942. — Frelih France, Zaplana, ubit 26. 7. 1942. — Frenk Martin, Vel. Ligojna, padel 19. 3. 1943. — Fric, Urška gora, ubit od partizanov 9. 8. 1913. — Furlan Franc, Kremelje, umorjen 24. 7. 1912.	—
Furlan Marija, žena, Kremelje, umorjena 27. 7. 1942. — Furlan Marjan, H letni sin, Kremelje, umorjen 27. 7. 1942. — Gaberc Gabrijel, Budkova 11, ugrabljen iz vlaka pri
Ustrelil ga je Jeršinov Francelj iz Bizovika 23. aprila 1*2. — Adamič Jože, Hudi konec, ubit na Vel. Osolniku s strelom v tilnik v septembru. — Adamlje Ana, Primskovo. Ob partizanskem napadu na Primskovo 4. ln 5. 1043 je bila ranjena. Ker ni mogla bežati, je padla v ogenj in je živa zgorela. Zažgali so tudi njeno hišo. Bila je tik pred porodom. — Ahlin Ivan, Šmarje pri Ljubljani. Ustreljen pri St. Vidu. — Ajdnik Gustl, Bela cerkev (Gradenj 4). Zapušča ženo in tri otroke. — Ajdnik Jože, Bela cerkev 14, umorjen okoli 24. 7. 1942. — Alič Stanko, St. Jošt nad Vrhniko — Planina 8. Ubit z ročno granato. — Ambrožič Franc, Suhor. Beroča vas 20. Dne 10. novembra 1942 ga je na polju z nožem zaklal komunist Ambrožič iz Iste vasi št. 24. — Ambružar-jev mlajši, Sv. Ambrož. — Andoljšek Franc, Slco-cijan. Ustreljen na Turjaku septembra 1943.
— Andolšek Jože, Vel. Lipi j ene, St. Jurij pri Grosupljem — Skocljan. Ranjenega je neka partizanka, ki je ušla z laškim vojakom, zabodla z bajonetom. — Anžlovar Alojz, Brezje-Sv. Križ pri Litiji. Padel v boju. — Arčon Julij, uradnik, MilUnskega 70. -Ubit pri napadu na vlak pri Verdu. — Arko Anton, Prigorica, Dol. vas, ubit v Mali gori 28. 7. 1942. — Arko Franc, Prigorica, Dol. vas, ubit 28. 7. 1912 v Mali gori, skupno z očetom in bratom. — Arko Jože, ubit 28. 7. 1942 v Mali gori. — Arko Stanko, Ravni dol pod Novo Štifto, ustreljen 29. 6. 11)42. — Aysec Jože, Gor. Gomile 4, St. Jernej, padel v boju na Tolstem vrhu 27. 8, 1942. —
Babič Franc, Kompolje 87, ustreljen 4. 7. 1942 v gozdu blizu Bruhanje vasi. — Babnik Janez, Dobrunjo 2, ubit 7. 10. 1912. — Babnik I., župan, Radovljica, ustreljen. — Bajc Pepca, ubita Julija 1943. — Bajten, Sv. Ambrož. — Bajuk Alojzij, Krašnl vrh. 9 hčerko vred so ga ubili in zakopali v gozdu nad Radovico. — Bajželj Franc, Stražišče pri Kranju. — Bambič Franc, Skocljan, ustreljen na Turjaku. — Bambič Matija, Skocljan, ustreljen na Turjaku. — Ban Franc, Sv. Križ, Mokronog. Umorjen v Kle-vevškem gozdu. —- Ban Jožefa, Sv. Križ, Mokronog. Ustreljena 29. 8. 1942. — Barbo I., Trebelno. Ubit okrog svečnice 1942. — Bartolov, Crmošnjice, Stopiče. Ubit 14. 8. 1942 v Gorjancih. — Bastič Ivan, Ljubgojna 12, Horjul, ustreljen 14. 6. 1942. — Bastič Marija,
l.JubgoJna-HorJul, ustreljena 14. 8. 1942. — Iiastič Tone, Horjul, ubit 28. 2. 1912. — Ba-telino Marija, Dol. Kamence, ubita 2B. 6 1942. — Bavdek Franc, Škocjan, ustreljen na Turjaku 19. 9. 1943. — Bavdek Jože, Škocjan, ustreljen na Turjaku 19. 9. 1943. — Bavdek Leopold, Škocjan, ustreljen na Turjaku.
— Bavdek Valentin, Škocjan, ustreljen naj Turjaku. — Bedenko L, Kranj, ustreljen naj Pristavi. — Bele Anton, Vrhe, ustreljen v j Hinjah 9. 7. 1942. — Benard I., Selca, umorjen. — Benedičič I„ Pševo pri Kranju, ustreljen. — Benedičič I., Pševo pod Sv. Joštom.
— Benedik Franc, župan, Selca, ustreljen.
— Benkovič Stanko, Curile, zverinsko za-j klan ». oktobra 1942 v gozdu Smolanoveu.!
— Bertoncelj Frane, Ovšiše, ustreljen 1.—2. j
7.	1941 na Dobravi. — Bester Feliks, Dobr-1 nič, umorjen 18. julija 1942. — Bisslač Alojzija, Rožna ulica 33, ustreljena na domu 14. 7. 1942.	— Bizovičar Franc, Zadobje, ustreljen. — Bizovičar Ivana, Zadobje, ustreljena. — Blaj Tone, ubit 23. 3. 1943. — Blatnik Jože, Vel. Lese, ubit 24. junija 1942. — Blažič Anton, Selo 3, ustreljen 8. julija 1942.
  Bogataj Franc, p. d. podpesek, ubit v
Cožlrkovem gozdu. — Bojč Marija, Krašnji vrh, ubita 9. 5. 1943 v gozdu nad Radovico.
— Bojič Janko, Krašnji vrh pri Metliki. Padel 28. 4. 1943 pri Brezovi rebri. — Bole Franc, Poljane, ubit septembra 1942. — Bolha Ivan, Dolenjska c. 48, ubit 22. junija rn 12. — Boltetova mati, Gora pri Sodražici, ubita 8. 10. 1942, ko Je grabila listje. — Borštnik Franc, Rakitna 61, ustreljen 25. 12. 1942. — Boštjanov fant, Volavke, ubit z tora-, tam vred Julija 1943. — Božič Alojzij, Mo-j vavče, ustreljen prt Sv. Križu pri Litiji. • Bradeško I., St. Jošt, ustreljen 1. 8. 1942. —
Cankar Milko, Dobrunje, ubit na Polici
25.	3. 1943. — Cankar Jože, Dobrunje, ubit.
— Cankar Stanislav, Ljubljana, ubit 8. sept. v gozdu nad Glincaml. — Časar France, ubit, ko je šel s Turjaka 12. 9. 1943. — Ceglar Franc, Primskovo na Dolenjskem, ustreljen. — Ceglar Marija, Draga, umorjena poloti 1942. — Cej Marija, Koščaki 5, ubita.
— Centa Janez, Mala Slevica, ustreljen 29. 7. 1942. — Cesar Martin, Krašnja 9, ubit 10. 10. 1912 v Sočlcah na Hrvaškem. — Cilcanek Franc, Brezova reber 1, ubit na Ajdovcu 12. 12. 1942. — Cikoje Nikola, ubit 12. 6. 1942.
— cikoja Anton, ubit 12. 6. 1942. — Cimer-mančlč Jože, Podgrad, umorjen 9. 7. 1942. —
L	im-.	J!	1«$
 ..........
VV,'1	,‘,V	:	V
■ ' t '
■•‘V .	f?:"
'A"*''
mmm
Valentin, Lipnica, ustreljen 1. 12. 1941. — Debevec Janez, Begunje 11, ubit 13. okt. 1942. — Debevec Franc, Kožljek pri Cerknici, ubit 7. 4. 1943. — Dežman Ivan st., Daljna vas, ubit. — Dežman Ivan, Daljna vas 114 (sin). — Dežman Pavla, Daljna vas 114, žena, ubita.
De Bonardl S., Mlačevo, ustreljen 12. 7. 1942. — Dejak Nace, Blato, umorjen. — Demšar J., Železniki, ustreljen. — Demšar Janez, Butanjeva, ustreljen 4. 8. 1942. — Demšar Stanko, Poljane, ustreljen. — Derganc Alojzij, Peruzzijeva 98, ubit 15. nov.
1941. — Derganc Jože, Metlika, ubit dne 8. 8. 1943. — Devetak L, mož. — Devetak, Žana. — Dežman Iv., Daljna vas 14, ubit s sinom ln ženo IS. 8. 1942. — Dežman Ivan ml., Daljna vas 14, ubit 15. 0. 1942. — Dežman Pavla, ubita 15. «. 1942. — Dimič Alojzij, Raka, ubit 13. 10. 1942. — DolcleJ Jožo, Škofja Loka, ustreljen. — Doles Vinko, Ravne-Blo-ke, ubit 25. nov. 1942. — Dolinar Franc, Moravče, ustreljen. — Dolinar Bernarda, ubita.
— Dolinar Ivana, Zaklanec, ubita skupno z očetom in materjo. — Dolinar Janez, Zaklanec lt, ubit z ženo ln hčerkama. — Solinar Marija, Zaklanec 11, ubita. — Dovč Anica, Podtabor, ustreljena 16. 7. 1942. — Dovče Valentin, Globočee, Dovče žena. Globočec, sestra	Dovčeve žena, ubita.
Dovč, otrok. —	Drobnič Janez, Glina,
umorjen 4. 8. 1942. — Drobnič, St. Vid nad Cerknico.
Eger Jože, Ljubljana, ubit 3. julija 1942.
— Eger, Ljubljana, mučen in končno umorjen v Sela-Sumberk. — Ehrlich Lambert, Ljubljana, ustreljen 26. 5. 1942. — Eller Alfred, Podpeč 44, ustreljen na stanovanju 12! 5. 1942. — Inž. Emmer Franc, Ljubljana, ustreljen v februarju 1942. — Epich Jože, župnik. Stara cerkev, ustreljen 2. 8. 1942 v Stari cerkvi.	— Erbežnik Dragotin, Ljubljana, ubit v vlaku na Verdu. — Erbežnik Janez, Zaklanec, umorjen 21. 4. 1942.
— Erjavec Franc, Stična, ubit. — Erjavec Janez, Kalce, Vrh pri Višnji gori, ubit 20. 10.
1942. — Erjavec Jože, Stična, ustreljen v Sm&rju X. 8. 1942.
Fabjan Martin, CadreS 12, ubit 17. 9. 1942 na Tolstem vrhu. — Fajdiga Marija, Zaklanec, odvedena 20. 10. 1942 ln ubita. —
v v"' f a S&jt?v ~\V I
v"!4\ Vi -
" V? «	<	-*	,1
Verdu ter ubit od partizanov, ker ni hotel ostati pri njih. — Inž. Gaberšček Metod, Igriška 3., ustreljen 18. 1. 1942. — Gaberšček Milan, Graselijeva 1, ugrabljen ln ubit pri transportu na vlak pri Verdu. — Gale Ivan, ubit na Suhorju 29. 11. 1942. — Galič Viktor, Brdo, ustreljen 18. 4. 1942 na domu. — Gams Franc, Kremena 4, ustreljen 24. 5. 1942. — GoriSek Anton, Gor. Brezovica, ubit 12. 12. 1942 v Mihovem pri St. Jerneju, Gorišek Anton, Vrhpolje, ubit 13. 10. 1912. — Gorišek Franc pri Doljni Prekopi. — Gorišek Jože, Dobravice, St. Jernej, padel 13. 10. 1912. — Gorišek Jože, St. Jernej, ubit septembra na Gorjancih. — Gorše Anton, Prigorica, hrom, brez enega očesa, ubit 28. 7. 1942 na Mali gori. — Gprše I„ Meniška vas, ustreljen. — Gottlib Franc, St. Peter pri Novem mestu 17, ubit 16. 11. 1942 pri Sv. Jakobu. — Govednik Marija, Slamna vas,
20.	3. 1943. — Gracar Anton, Brezje, 19. 8.
1943.	— Gracar Stanko, Trbinca-Mirna peč, ubit 21. 7. 1942. — Gradišar I. — Grahut Stanko, Gorenja vas, zaboden pri vasi Sela 29. 8. 1942. — Grdadolnik L, p. d. Piškov, ubit v okolici Polhovgradca 19. 3. 1913. — Gregorčičev fant, ubit z bratom julija 1943 v Prežganju. — Gregorčičev fant, Volavke, ubit v Juliju 1943. — Gregorčič Marija, Podklanec. — Gregorčič I., Start trg. — Gregorič Frane, Zdinja vas 45. — Gregoričeva Draga, Ljubljana-Moste, zabodena v Mostah v postelji 21. 2. 1942. — Gregorič Peter, Stari trg pri Ložu. — Gregorič Peter, Stari trg. — Grguriš Urša, Kožanec, ubita lz osebne mržnje. — Gričar Franc, Gor. Straža 31, ubit Junija 1942. — Gričar Franc, Bela cerkev, umorjen 24. 7. 1942. — Gričar Franc, St. Rupert, ustreljen 18	6.	1942. —
l/Habič Marija, Zadvor 82, ubita 13. 4. 1942. — Habjan .Jože, Ljubljana, ustreljen
26.	9. 1942. — Haložan Drago, D. M. Polje, ubit lz zasede 8. 12. 1942. — Hauptman J., Dane, oče, ustreljen na Vrhniki. — Hauptman Frančiška, Dane 13, ustreljena 3. 8.
1942.	— Hegler Janez, Podtabor 36, ustreljen 6. 7. 1942. — Henigman Anton, Prigorica, ubit 28. Julija 1912. — Hiti Frane, Be-guenje 51, vržen živ v brezno 30. 7. 1942. — Hiti Janez, Begunje, umorjen 27. 7. 1942. — Hlepln Marija, ubita. — Hmelak Milko,
ugrabljen pri transportu pri Verdu ter ubit.
— Hmelak Vinko, medicinec, Tyrševa 35, ugrabljen pri napadu na transport pri Verdu ter ubit. — Hočevar Franc, ustreljen. — Hočevar Janez, bogoslovec, Vrh pri St. Rupertu, ubit na Silvestrov večer 1942. — Hočevar Tone, kaplan, Grosuplje, ubit na Orlah. — Horvat Jože, Vinica, ubit. — Hrovat Leopoldina, Metlika, ranjena pri napadu na vlak. Umrla 11 Julija 1912. — Horvat Lojze, Krka- ubit v Kočevju 19. 3. 1913.
— Hren Anton, župnik, Fara pri Blokah, ubit 14. 9. 1943. — Hren Anton, Podtisovec, ubit 5. 5. 1943. — Hren Frano, Vrhovo 4, ustreljen v Budganji vasi. — Hren Fianc, sin, St. Vid, ustreljen 13. 5. 1942 — Hren Franc, St. Vid, ustreljen 13. 5. 1942. — Hren Jakob, ubit 22. 3. 1943. — Hren Stanko, St. Vid, ustreljen 13. 5. 1942. — Hribar Ivana, Bizovik, zaklana 6. 4. 1942. — Hribar Ladislav, Bloška polica 2, ustreljen 25 5. 1942. — Hribar Slavko, Grahovo, ustreljen 22. 5. 1942.	— Hrovat Alojzij, Petanje-Smihel, ustreljen 20. 6. 1912. — Hrovat Mihael, Boršt 5, padel 12. 12. 1042. — Hudnik Alolzij, Ilru-ševo, umorjen novembra 1942. — Hudnik Francka, Hruševo, umorjena 17. 11. 1942. — Hudnik Ivan, Hruševo, ubit 17. 11. 194?. — Hudnik Ivana, Hruševo, ubita neznano kje.
— Hudnik Marija, Hruševo, ubita. — Hudnik Maalja, odveden 19. 11. 1942. — Hudnik Polde, Hruševo, odveden 17. 11. 1942. — Hud-nlkova mama, Hruševo, ustreljena blizu vasi. — Hudoklin Franc, padel pri Kostanjevici. — Hvala Jožefa, Padež 6, umorjena skupno z možem Rafaelom 11. 5. 1912. Vzrok: kritika partizanskega dela. — Hvala Rafael, Padež, umorjen 11. 5. 1942. — Hvale Breda, Ljubljana, ustreljena.
Intihar Stanko, Ortnek, ubit na Osolniku s strelom v tilnik. — Ivančič Alojzij, Videm, ustreljen konec avgusta 1912. — Ivančič Andrej, Runarsko-Bloke, ubit 24. dec. 1942.	— Ivanševlč Mlhajlo, Babno polje,
ustreljen 11. 4. 1942. — Ivec Alojzija, ubita
23.	12. 1942.
Jageman Alfonz, Ljubljana, Pokopališka 5, ustreljen 4. 2. 1942.	— Jagodic Viktor,
Ljubljana, ustreljen 7. 4. 1912. — Jakoš Fr., Bizovik, ustreljen. — Jaklič Justina, Rašica, ustreljena 24. 5. 1942.	— Jakonja J.,
ustreljen v okolici Starega trga. — Jakopin Ana, ustreljena 25. 4. 1912. — Jakopin Ignacij, Bukovica 3, Stična, ustreljen Junija
1942. — Jakopin Jože, ustreljen 25. 4. 1942.
— Jakopin Jože, sin, 25. 4. 1942. — Jakopin Meta, ustreljena 25. 4. 1942. — Jakopin Viktor, ustreljen junija 1912. — Jakopin Vinko, ustreljen 25. 4. 1942. — Jakoš Franc, mlajši, Dobrunje, ubit. — Jakoš Franc, Bizovik^ ubit. — Jakoš Franc, st., Dobrunje, truplo najdeno na Polici. — Jakoš, St. Rupert,*1 ustreljen 28. 6. 1942.	— Jakše AvguStin, prečna, ustreljen 25. 6. 1943. — Jakše Franc, Šmihel, ustreljen T. S. 1948. — JakSe Karolina, Priblšje, ubita. — Jamnik A., St. Rupert, ustreljen 18. 6. 1912. — Jamnik J., ustreljen v Brniku, Jamnik Frano, St. Janž, ustreljen 18. 6. 1942. — Jamnikar Ivan, Senožeče pri- Litiji — Janež Alojz, Stična, ustreljen. — Janežič Marija, Gabrje, ustreljena 14. 5. 1942. — Janežič Olga,' Ljubljana, ubita 8. 6. 1942. — Jankovec Janez, Butanjeva, ustreljen 4. 8. 1943. — Jarc Dominik, Ajdovec, ubit 1. 12. 1912. — Jare Jože, Dol. Ajdovec, ubit 12. 12. 1942. — Jare Jože, Žužemberk, ubit 1. 12. 1942. — Jazbinšek Emil, Planina, ubit aprila 1943. — Jolenc Adolf, Bukovice na Gorenjskem. — Jelovšek Jaka, Zaplana. — Jenič Franc, Dobrnič, ubit 18. julija 1942. — Jenko Jože, Zgor. Brniki, umorjen 6. 8. 1942. — Jenko Valentin, Barje, ubit
17. 5. 1942. -7- Jeraša Johan, Gotlna. — Jeraj Franc, Stepanja vas, ubit 13. 5. 1941. — Jereb Viktor, St. Jošt nad Vrhniko; ustreljen 3. 8. 1042. — Jerič Jože, Stična, ustreljen 20. 10. 1041. Jerman Mihael, Radoviča, ustreljen 29. 11. 1942 pri Suhorju. — Jernejčič Andrej, Dobec, ubit 13. 10. 1942. — Jernejčič Franc, Žužemberk, ubit 1. 12. 1942.
— Jernejčič Jože, ubit 31. 12. 1942. — JerSe Frane, Dvor, ubit 12. 12.	1942. — Jeršina Franc, Brezovo, mučen in ustreljen. — Je-sebnik Frančiška, Grčarice, ubita 26. 6. 1942.
— Jesenovec Andrej, ustreljen 9. 9. 1913. —
Kambič, župan v Crešnjevlcl, odpeljan v juliju 1942. — Kandarle Janez, Dane, ustreljen 17. 7. 1942. — Kanduč Franc, Grahovo, ubit 26. 6. 1942. — Kaplan Ana, Preska, ustreljena 18. Julija 1942. — Kastelic Frančiška, Rdeči Kal, ustreljena 20. 7. 1942. — Kastelic Janez, Orlaki, padel konec julija
1943. — Kastelic Toneč, Sad, umorjen 8. 6. 1942. — Kastelic Vinko, kaplan, ot. Jernej, ustreljen 30. 6. 1942. - Kastrovc Alojzij, Hrušica, ubit 18. 7. 1842. — ICastrevc Marija, Hrušica, ubita 20. 8. 1942. — Kavar Jože, Mirna peč, ubit 23. 10. 1942. — Kavčič Francka, St. Jošt, ustreljena 3. 8. 1942. — Kavčič Ivan, Planlnlca, ubit sredi septembra 1942.
— Kavčič, Ljubin pri Tolminu, ubit o božiču 1942. — Dr. Kejžar Mirko, Ljubljana, ubit februarja 1943. — Kelgar Marija, Škocjan pri Mokkronogu, ubita na Klcvevžu. — Kerč Ivan, Žužemberk, ubit julija 1912. — Kern Jože, Prem, ubit 27. 6. 1942. — Keržič Fran, Kamnik pri Preserju, ustreljen Junija
1942.	— Kikelj Jaroslav, Ljubljana, ustreljen
18. 3. 1912. — Klančar I„ Slivnica pri Grosupljem, umorjen. — Klemen Lucija, Gradišče, ustreljena. — Klemenc Ana, Črnomelj, ubita 26. 5. 1912. — Klemenc I., Gradišče, ubit okrog velike noči 1912. — Klemenčič Maks, Trebelno, ubit januarja 1942. — Klemenčič Martin, Ljubljana, ubit pri napadu na transport pri Verdu. 1— Klemenčič Martin, Zvabovo, ubit v Gorjancih. — Kljun Matevž, Pusti hrib, ubit na Vel. Osolniku s strelom v tilnik. — Klobučar Ivan, Dra-šlči, odveden v noči od 22. na 23. Junija 1942 na Brezovi rebri. — Klobučar Leopold, Bela cerkev, ubit 24. 7. 1942. — Knap Pavla, Dol. Otave, ubita 20. 7. 1942. — Knap Terezija, Dol. Otave, ubita 20. 7. 1942. — Knez Anton, Perovo, ustreljen novembra 1942. — Knolj Stane, Žužemberk, ubit 1. 12. 1942. — Kobe Matija, Slape, ubit 30. 8. 1943. — Kobe Ro-
III
zallja, Slape, ubita 30. 6. 1942. — Kofalt Jože, kaplan, SemK, umorjen v Črešnjevcu. — Kogovšek Janez, Smrečje, ubit 2. 8. 1942. — Kogovšek Lovre, Podlipa, ustreljen 3. 8. 1942.
— Koklič Justina, Vel. Lahinje, ubita julija
1942. — Koklič Marija, Vel. Lahinje, ubita julija 1942. — Kolar Mihael, Bušlnja vas, ubit 16. 5. 1942, — Kolbezen Jože, Loka pri Črnomlju, ubit avgusta 1942. — Kolenc Fr., Mirna, ustreljen 6. 4. 1942. — Kolenc I., Mirna, ustreljena 6. 4. 1942. — Kolenc Tončka, Mirna, ustreljena 6. 4. 1942. — Komat Ana, Sv. Križ, ubita 11. 7. 1942.	— Komljanec Franc, Zloganje. — Komljanec Janko, župnik, Prečna, ustreljen 17. 8. 1942. — Koncilija Viktor, Podhosta, ubit. — Končan Franc, Butajnova, ustreljen 14. 10. 1942. —
Lah Albina, Zagradec, ubita 15. 5. 1912.
— Lah L, Suhor, ubit 28. 11. 1942. — Lampe Ivan, Zaplana, ubit junija 1943. — Lampič Leopold, Ljubljana, ustreljen 20. 6. 1942. — Lampret Mira, Ljubljana, ustreljena v Šiški
5. 7. 1942. — Lanlšar I., Dolenja vas, ustreljen 19. 3. 1942. — Lavrenčič Andrej, Vipava, ustreljen. — Lavrenčič Jurij, Vrhpolje pri Vipavi, ustreljen, Lavrič Janez, Ajdovec, ubit 11. 12. 1942. — Lavriša Valentin, Horjul, ubit 28. junija 1942. — Ledinek I., učiteljica v Nomenju, ubita. — Legat Feliks, Dolnji Ajdovec, ubit 1. 12. 1942. — Legan Lojze, Ajdovec, ubit 1. 12. 1942. — Leiler Hubert, Ribnica, ustreljen v Ljubljani 14. 3. 1942. — Lenič I., Ljubljana, ustreljen 28. 1. 1942. — Lesjak Frano, St. Vid pri Stični, ubit 4. 1.
1943. — Leskovec Tone, St. Jošt nad Vrhniko, ubit 26. 7. 1942. —• Levstik Ivan, Brl-našica, ubit 14. 9. 1943 na Vel. Osolniku s strelom v tilnik. — Levstik Alojz. — Črnec
I.,	ubit na Vel. Osolniku 14. 9. 1943 s strelom v tilnik. — Ličkov Lojze, St. Vid pri Stični, ubit 4. 1. 1943. — Lindič Marija, Žužemberk, ubit julija 1942. — Lipar Peter, St. Peter pri Novem mestu, ubit. — Lipovec Ciril, Rudnik, ubit 23. 8. 1942. — Lipovec Hedvika, Rudnik, ubita 23. 8. 1942. — Lipovec Marina, Marinov vrh, ubita 20. 5. 1942.
— Lisec Marija, St. Jernej, ubita 20. 7. 1942.
— Lisec Neža, St. Jernej, ubita 20. 7. 1942.
— Lisec Terezija, St. Jernej, ubita 20. 7. 1942. — Logothettl Feliks, St. Rupert, ubit 27. 12. 1942. — Logothettl Stella, St. Rupert, zgorela ob partizanskem napadu na grad
27.	12. 1943. — Logothottl I., St. Rupert, zgorel z očetom ln materjo 27. 12 1942. — Lojk Ivan, Suhor, ustreljen 14. 5. 19‘>2. — Lojk Marija, Suhor, ustreljena 25. 6. 1943. — Loin-kar I., Trstenik, ubit. — Lončar Frnac, Borovnica, ustreljen 12. 7. 1942. — Lončar Fr., sin, Borovnica, ustreljen 12. 7. 1942< — Lončar Frančiška, mati, Borovnica, ustreljena 12. 7. 1942. — Lončar Marija, hči, Borovnica, 'ustreljena 12. 7. 1943. — Lončarič Jože, Metlika, ustreljen 3. 7. 1943. — Lončarič Marija, Metlika, ustreljena 27. 7. 1942. — Lončarič Anica, Metlika, ustreljena 27. 7. 10»a. — Logar Marija, Ljubljana - Trnovo, ustreljena
2. 4. 1912. — Lovre I., Podlipa pri Vrhniki, ustreljen, Lovšin Anton, Dol. Lazi, ubit 23.
3. 1943. — Lovšin Jože, Guštlnovo, ustreljen 14. 9. 1943 na Vel. Osolniku s strelom v tilnik. Lubinič Illja, Radoviča, ustreljen od 10,—15. 12. 1912. — Lubinič Ulja, 'sin, Radoviča, ustreljen okoli 15. 12. 1912. — Lukan Pavel, Rovte, ubit 28. 7. 1942. — Lukane Ernest, ubit. — Lukšič Ivan, Podgrad, ubit 8. 11. 1942. — Lunder Anton, Trebelno, ubit
24.	5. 1942. — Luzar Katarina, Metlika, ubita
20.	3. 1943. — Lužar Jože, St. Jernej, ubit
3.	7. 1912.
Mačerol Rok, Žužemberk, ubit 1. 12. 1942,
— Inž. Mader I., Ribnica, ubit novembra 1912. — Mahorič Alojzija, Višnja gora, ubita 14. 6. 1912. — Majcen I., St. Janž, ustreljen
18.	8. 1943. — Majdič Fortunat, Ljubljana, ustreljen 25. 8. 1942. — Makovec Tone, St. Jernej, ustreljen junija 1942. — Makše Anton, Mirna peč, ustreljen 19. 7. 1942. — Makše Leopold, Ljubljana, ustreljen pri napadu na postaji Škofljica 18. 3. 1942. — Makše Marija. Mirna peč, ubita 22. 7. 1912. — Malavašič Albina, St. Jošt nad Vrhniko, ustreljena 3.
8.	1942. — Malovrh Anton, Smrečje, ustreljen 26. 7. 1942. — Marinček Franc, Bloke, ubit 23. 12. 1942. — Marinko I., Vnanje gorice, ustreljen 25. 1. 1943. — Marinčič Marija, St. Vid pri Stični, ustreljena 15. 6. 1942. — Markotov Jože, Višnja gora, ustreljen. — Markun I., Barje, ubit 17. 5. 1942.
— Marolt Ivan, Maršičl, ustreljen 4. 9. 1913 na Vel. Osolniku s strelom v tilnik. — Marolt Jakob, Žirovnica, ubit 23. 8. 1942. — sar Terezija, St. Rupert, ubita 27. 12. 1912. — Mavsar Vinko, St. Rupert, ubl* 27. 12. 1942.
— Mažgon Vida, Ljubljana, ubita 8. 6. 1942.
— Meden Jože, Kožljek, ubit 12 9 1042. _ Medle Franc, Brusnice, ubit 3	6. 1942. — Medle Marija, hči, Brusnice, ubita 3. 6. 1912.
— Medlo Marija, mati, ustreljena 3. 6. 1942.
— Medved Franc, St. Peter pri Novem mestu, ustreljen 22. 4. 1942. — Meglič Anton, Toplice, ustreljen 7. 6. 1942. — Meglič Jože, Sv. Ana, ustreljen, Meklaj, I, ubit junija 1942. — Mesarič Marija, Prečna, ubita 5. 7. 1942. — Mesnik Anton, Krka, ubit 19. 3. 1943.
— Mestek Izidor, ustreljen 29. 6. 1942. — Mestek I., sin, ustreljen. — Mestek Jože, Ded-nlk, ustreljen. — Mestnik Anton, Rabno polje, ustreljen JI. 4. 1942. — Mervar Jože, Žužemberk, ustreljen 1. 12. 1942. — Metež Ivan, Vinica, ubit, Mevce I., ubit. — Mevšek Rupert, Rovte, ustreljen 28. 8. 1942. — Mihelič Ivana, Sabočevo, ubita 17. 4. 1942. — Mihelčič Jože, Sabočevo; ubit 17. 4. 194?. — Mihič Ana, Prečna, ustreljena 25. 9. 1942. — Mihi® Jože, Prečna, ubit 3. 7. 1942. — Mihič I-Podturn, ustreljen 18. 3. 1942. — Mikec Dušan, Ljubljana, ujet pri Verdu in ubit 29.
6. 1942. — Milanovič Sime, duhovnik, Istra, ubit septembra 1943. — Milavec I., Planina' ubit 3. 8. 1943. — Mirtek Jernej, St. Peter pri Novem mestu, ustreljen 1. 4. 1942. — Mravlje Franc, sin, Brezovica, ustreljen l3-6. 1942. — Mravlje Frančiškak, Rovte, ubita 6. 5. 1942. — Mravlje Vinko, sin, Brezovica, ustreljen 13. 6. 1942. — Mrkun Janez, ustreljen 18. 5	1942. — Mrvar Anton,
Zu-
1 ustreljen 10. a. ishz. — jvirvar antun, žemberk, ubit 26. 5. 1943. — Mrvar Edi, 2u-
Grobovi slovenskih mož in fantov
žemberk, ubit 26. 7. 1843. — Dr. Muha Vladimir, Lož, ustreljen 2. 7. 1042.	— Mihič
Alojzij, Ambrus, ubit 17. 3. 1943. — Muhič Jože, Ambrus, ubit 17. 3. 1943. — Muhič Jože, Stopiče, ustreljen 14. 8. 1842. — Mule Jože, Cerknica, ustreljen 10. 6. 1042. — Mule Andrej, Kozaršče, ustreljen 28. 7. 1942. — Mulej
I.,	Nomenj, ustreljen. — Mulej I„ GorJuSe, ustreljen 13. 12. 1941.	— Murgelj Alojzij,
Prečne, ustreljen 10. 7. 1942. — Murgelj Ant., Prečna, ustreljen 10. 7. 1942. — Muren Alojzij, Dragatuš, ubit 5. 4. 1913. — Murgelj J., Gor. Kamnice, ustreljen 2. 6. 1942. — Murn Frane Ajdovec, ubit 1. 12. 1942. — Murn Fr., Škocjan, ubit. — Murn Ivan, Prečna, ubit
21.	7. 1942.	—	Mustar	Stefan,	Dobrepolje,
ustreljen avgusta 1942. — Mustavar Marija, Rašica, ustreljena 24. 5. 1942.
Nahtigal Franc, St. Rupert, ustreljen 18. 6. 1942. — Nahtigal Ignacij, 2užemberk, ubit
26.	7. 1943. — Nanut Janez, Stari trg, ustreljen 28. 5. 1942. — Nartnik Marica, Tolmin, ubita 24. 6. 1942. — Dr. Natlačen Marko, Ljubljana, ustreljen 13. 10. 1912. — Nečemer Franc, Sv. Križ, ustreljen IS. 7. 1912. — Nemanič Karolina, Suhor, ustreljena 3. 1. 1943.
— Nemanič Marija, Metlika, ubita 20. 3. 1943.
— Nemanič Marija, Stari trg ob Kolpi, ubita
9. 9. 1942. — Nemanič Marjeta, Metlika, ubita
6.	9. 1942. — P. Norbert Klemen, Suhor, ustreljen 29. 12. 1942. — Notar Janez, Ljubljana, ustreljen 1. 10. 1941. — Novak Albert, Prečna, ustreljen 3. 6. 1912. — Novak Anton, Dobrnič, ustreljen.
Oberman Karolina, Metlika, ubita konec maja 1942. — Oblak Ivan, Rigelj, ubit 14. 9. 1943 na Vel. Osolniku s strelom v tilnik. — Oblak Janez, St. Jošt, ustreljen 1. 8. 1912.
— Oblat Dušan, Ljubljana, ubit pri Verdu 29. 6. 1942. — Okorn I., Suhor, ubit 29. 11. 1942. — Omahen Jakob, Dragatuš, ubit 6. 7. 1942. — Omahen Marija, St. Vid pri Stični, Julija 1942.	— Opeka Janez, Begunje pri
Cerknici, ubit 20. 5. 1942. — Oražen Karel, Dolenja vas, ubit 23. 3. 1943. — Osterc Božidar, Ljubljana, ubit 8. 7. 1942. — Oven Anton, Črnomelj, ustreljen. — Ovniček Fr., Stopiče, ustreljen 16. 7. 1042.	— Ovniček
Frančiška, Stopiče, ubita avgusta 1942. — Ožbalt Franc, Stari log, ubit 18. 5. 1042. — Ožbalt Alojz, ubit aprila 1943.
Palčič Jakob, Stari trg, ubit 3. 9. 1942. — Palvec A„ St. Rupert, ustreljen 18. G. 1942.
— Pašič Alojzij, Prečna, ubit 17. 6. 1942. — Pavlin Janez, Krško, ubit. — Pavllnč Janez, St. Jernej, ubit 26. 5. 1942. — Pavšič Fr., Bizovik, ustreljen. — Pavšič Franc, Pleterje, ubit. — Pečarič Jože, Metlika, ubit 30. 1. 1843. — Peček Frančiška, St. Rupert, ubita 23. 3. 1943. — Pečnikova žena, Dvorska vas, ubita 2. 7. 1942. — Pačnik Janez, Dvorska vas, ubit 2. 7. 1912. — Pečnik Jože, Škocjan, ustreljen 19. 9. 1943 na Turjaku. — Pehkačev oče, Sv. Ambrož, ubit 15. 8. 1942. — Peklaj Ivan, Dobrova, ubit Januarja 1943. — Pellč Ivana, Črnomelj, ubitd 25. 6. 1942. — Pelko Jela, Sv. Peter pri Novem mestu, ustreljena 5 . 9. 1942. — Peršuh Ivo, Ljubljana, ubit 27. •haja 1942.
Radelj Jože, Višnja gora, ustreljen 18.
10. t»4a. — Rajk Marija, Brusnice, ubita julija 1942. — Rajer Jernej, St. Jernej, ubit 12. 12. 1942. — Rajner Jože, Moravče, ubit Junija 1943.	— Ravnič L, Ljubljana, ubit 1. 1. 1941. — Ravnih Anton, Stopiče, ustreljen. — Razpotnik Jože, Tomišelj, ustreljen
21.	6. 1942. — Razstresen Janez, župnik, Suhor, ustreljen s strelom v tilnik 21. 7. 1942.
— Remec Matija, Dobrova, ubit 18. 2. 1943.
— Repovž Anton ml., Metlika, ubit 30. 1.
1941. — Repovž Anton, Metlika, ubit 15. 9.
1942. — Resman Jože, ubit na Osolniku. — Režok Barbara, Radoviča, ubita 10. 4. 1943. Rigler Anton, Praproče, ubit 14. 9. 1943 na Vel. Osolniku s strelom v tilnik. — Rigler Franc, Dolenja vas, ubit 5. 6. 1912. Rojic Viktor, Ljubljana, ustreljen 26	5.	1942. —
Rakovec Jože, Reber, ubit 11. 12- 1942. — Rot Anton, Ortnek, ubit 14. 9. 1912 na Vel. Osolniku s strelom v tilnik. — Rožič Fran, Ljubljana, ustreljen 29. 1. 1942.	—	Rudolf
Anton, Dobrunje, ubit 22. 10. 1912. — Rupar Frančiška, St. Vid nad Cerknico, mučena in ubita 1. fl. 1942.
Sečnik Janez, Horjul, ubit 12. 12. 1942. —
Seljak Janez, Sv. Trojica nad Cerk., ubit. — Inž. Seljak Jože, Cerknica, ubit 23. 9. 1943.
— Seršen I., Vodice, ubit 9. 3. 1943. — Si-monlšek Leopold, Horjul, ubit 12, 12. 1942.
— Skobe Anton, Žužemberk, ubit 24. 7. 1943.
— Skubic Ivan, Dobrova, ubit 30. 3. 1943. — Sluga Frančiška, Škocjan, ubita. — Snoj Srečko, Vel. Osolnik, ustreljen 14. 9. .1943 s streiom v tilnik. — Srpan Slavko, Hom, 26.
8.	1942. — Starc Anton, Metlika, ubit 27. 5. 1942. — Starc Jože, Suhor, ubit s hčerko Jožefo 28. 3. 1943. — Strah Franc, Ježica, ustreljen 28. 6. 1942. — Strle Andrej, Stari trg, ubit 20. 2. 1943. — Strle Franc. St. Vid nad Cerk., ustreljen 23. 4. 1912. — strle Valentin, Osredek, ustreljen 23.	4.	1912. —
Struper Anton, Mokronog, ubit 21. 6. 1942.
— Suhadolnik Albina, Podpeč, ustreljena 1. julija 1912.
Salohar Jože, Stopiče, mučen in ubit 9.
7.	1942. — Šavor Ivanka, Radoviča, ubita skupno z očetom 9. 5. 1943. — Stenia Lojze, St. Jernej, ustreljen 12. 6. 1942. — Simone Franc, Dragatuš, ubit skupno z župnikom Omahnom 6. 7. 1942. — Šimenc Matija, Dragatuš, ubit 6. 6. 1942. — Šinkovec Ivan, Ambrus, ubit 17. 3. 1943. — Šinkovec Peter, Zaplana, ubit 26. 7. 1942. — Sipelj Anton, Mlačevo, ustreljen ob zlomu Italije. — Skedenj Anton, Šmihel, ustreljen 7. 7. 1912. — Skrupe L, Mokronog, ustreljen 20. 7. 1912. — Škulj Alojzij, Sodražica, ubit na Osolniku 14. 9. 1943 s strelom v tilnik. — Spec Franc, Stavša vas, ubit 1. 12. 1942. — Stefanič Jože, Metlika, ubit. — Stular Jože, Stopiče, ubit 24. 6. 1942. — Šušteršič Cilka, Šmihel, ubita 6.
6.	1942. — Švigelj Anton, Bezuljak, ustreljena 18. 1. 1942. — Švigelj Anton, sin, Bezuljak, ustreljen 18. 1. 1942.
Tanko Fran, Dolenja vas, ubit 28. 7. 1942.
— Tekavec Anton, Sv. Vid, ustreljen 23. 4. 1942. — Tekavec Franc, Zala - Sv. Vid, ubit 5. 6. 1942. — Telič Andrej, Stari trg, ubit 20. 2. 1943. — Telič Katarina, Stari trg pri Ložu, ustreljena 3. 9 1942. — Tesner Lovro, Sostro, ustreljen 7. 10. 1915. — Težak Martin, Suhor, mučen in ubit maja 1942. — Tobija A., St. Rupert, ustreljen 18. 6. 1942.
— Tomažič I., Ortnek, ustreljen 14. 9. 1943 na Vel. Osolniku. — Tominc Janko, St. Jošt, ustreljen 11. 8. 1943. — Trček Janez, Butaj-nova, ustreljen 4. 8. 1942. — Trdan Franc, Dolenja vas, ubit 28. p. 1942 — Turk Matija, Stopiče, ustreljen 18. 7. 1942. — Turk Mihael, Šmihel, ustreljen 31. 5. 1912.
Udovč Antonija, Škocjan, hroma, ubita februarja 1943.	—	Udovč Franc, Dobrnič,
ubit 9. 9. 1942. — Ulaga Ludvik, Rakitna, ustreljen 25. 12. 1942. — Umek Alojzij, Šmihel. ubit 9. 10. 1943. — Umnik I., Šenčur, ustreljen septembra 1942. — Urbančič Marija, St. Vid pri Stični, ustreljena 13. 5. 1942. — Urbanič Stanko, Žužemberk, ubit 25. 7. 1943.	—	Uratntk	I., D. M. v Polju,
ustreljen. — Uranič Apolonija, Jarše, ustreljena 15. 12. 1942.
Vasiljevič Dobrivoj, Suhor, ustreljen pri napadu na Suhor. — Verbič I., Dravlje, ustreljen 24. I. 1943. — Vidic Ignacij, Krka, ubit 19. 3. 1942. — Vidmar Anton, Stopiče, ustreljen skupno z bratom Lojzetom 16. 7. 1942. — Vidmar Iv., Brezovica, ustreljen 30. 8.
1942.	— Vodnik Alojzija, Trebelno, ubita 5. 4. 1043. — Vrančlč Marija, Zagradec, ubita 13. 5.
— Vukšinič Hnaško, Radoviča, ubit 15. 3. 1943. Zabukovec Jože, Vel. Lašče, ustreljen 20.
4.	1842. — Zabukovec Jože, Krmelj, ustreljen
25.	4. 1942. — Zagorc Janez, St. Jernej, ubit oktobra 1942. — Zagorc Marija, St. Jernej, ustreljena Junija 1942. — Zajec Adolf, St. Jernej, ustreljen maja 1942. — Zakrajšek Alojzij, Ajdovec, ubit 12. 12. 1942. — Zakrajšek Matija, Topol - Bloke, ubit pri napadu na vas. — Zavrl Frano, Trebnje, ubit 4- — 10. 1942. — Zavržen Janez, Mlačevo, mučen in ustreljen 25. 8. 1942. — Zgonc Ivana, ubita 8. 4. 1943. — Zrimšek Franc, Cerknica, ustreljen. — Zupan Frančiška, Sv. Križ, ustreljena li. 7. 1942. — Zupančič Alojzij, Ajdovec, ubit 1. 12. 1842. — Zupančič Anton, Stranska vas, mučen in ustreljen 4. 6. 1942.
— Zupančič Franc, Briška’ vas, ubit 7. 9.
1942.	— Zupančič Uršula, Ljubljana, ustreljena 10. 4. 1942. — Zupančič Milan, Dolenji Ajdovec, ustreljen 12. 12. 1942.
2abkar Franc, Škocjan, ustreljen 30. 3.
1943.	— Žagar Ivan,	Grahovo,	ustreljen z
ženo 3. 8. 1942. — Zlajpoh Rudolf, Žužemberk, ubit 11. 12. 1942	— Žnidaršič Janez,
Metlika, ubit oktobra 1942. — 2nidaršlč Lado, ustreljen po 8. septembru 1943 pri Grčaricah. — 2nidaršlč Karel, Stari trg pri Ložu, ustreljen 3. 9. 1942. — Žnidaršič Marija, Bezuljak, ubita 18. 9. 1942.	—	Žnidaršič	Martin,	St.
Jernej, ubit 7. 10. 1913.	—	2onta Anton,
Šmihel, ubit decembra 1942. — Zonta Jernej, Šmihel, ubit decembra 1942. — Žugelj Jože, Brezovica, ubit 1. 12. 1942. — 2upančič Ivan, Gatina, ustreljen 12. 7. 1942. — Zupec Franc, Ljubljana,	ustreljen 16.	3. 1912.	—
Žužek Karel, župnik, Sv. Vid nad Ceknico, ustreljen. — Zvan Ivan, Toplice, ubit 28. maja 1942.
*
Mavsarjevim za praznik Vernih duš
Blizu je ie dan naši h rajnih, blizu ja spomin vernih duš. I)a ne pozabimo, zato bo zdaj zopet praznik Vernih duš. Da ne pozabimo na tisoče, ki so morali v zemljo, da so mogli po zemlji hodili in ropati rdeči nasilniki.
Mesec oktober	je	pri koncu	in blizu	je
november. Pa ju veže vendar mogočna vez. veže ju rožni venec, ki pa spletamo Mariji vsak večer vse do onega dne, ko bomo spletli vse tri dele rožnega r/enca in jih položili na grobove rajnih, na grobove nnili, ki so že domolili svoj rožni venec. Da ne pozabimo!
Jloini venec našega ljudstva, naših mučencev, naših mater... Kot oj vidim Se danes pred seboj vso Mavsarieoo dri.’me, se mi zdi. Gledam jo v njeni rasti v pomlad življenja, Mali te na večer pekliit.la otroke drugega za drugim in molila rtsell del rožnega venca. Ki si ga Devica v obiskanju Elizabete nosila .. , Ki si ga Devica rodila... Mislila je na božjo Maicr in na otroke, ki jih je s toliko ljubeznijo nosila pod svojim srcem, na otroke, li jih je j tolikim veseljem rodila slovenskemu narodu in Bogu, Zanje je molila in veselila se je, da bo dala narodu močan in zdrav rod. Ki si ga Devica v templju darovala ... N a jsl a. rejšega je darovala v božjo službo, čakala je, a v božjem templju ga ne bo našla, ker je morala umreti prej, preden je sin stopil k oltarju... Da ne pozabimo/
In potem so prišle one strašne ure, ki so jih preživeli v gorečem gradu, in je okrog njih tulila rdeča zverjad. Takrat je vzel oče v roke molek in molil: Ki je za nas krvavi pot polil... Ki je za nas križan bil... Mislil jo na Kristusa, ki je bil izdan, in na izdajo oblasti, ki bi jih mogla rešiti. Kiti uro daleč ni bila pomoč in oblast, pa jih ni hotela rešiti. Prišle so ure groze, ko so otroci mislili, da bo zanje zopet nov dqn, menili so, da vidijo novo zarjo, pa so bili oblaki dima in v njihšikrvavi odsvit gorečega gradu. Oče pa je molil žalostni del rožnega venca... Da ne pozabimo!
Nazadnje so molili častitljivi del. Kot da je oče omagal, so ga molili otroci na ves glas. Toliko so upali od življenja, tako razkošne obete jim je ponujalo, toliko lepih dni je bilo pred njimi, da bi mogli iti po vseh stezah in vseh travnikih nabirat tisočerih rož. Zdaj pa so mislili samo na Boga, ki jim more dali novo življenje, na Njega, ki je vstal od mrtvih, ki je šel v nebesa, na Njega, ki jim je poslal v najbridkejši uri življenje Sv. Duha Tolalnika, da niso omagali. Mislili so na Marijo, ki jih bo sprejela in rešila v lepšo domovino. Da ne pozabimo . .. Nekaj ur pozneje so morali živi zgoreti v ognju, da so rdeči nasilniki lahko naprej srečevali sslovcnski narod.
Da ne pozabimo nanje, bo zdaj praznik Vernih duš. Zato so v teh večerih zvezde na ozarah neba kot krizanteme na grobovih. Tisočere krizanteme. Zato so zvezde raztresene po nebu kot jagode molka, ki ga je nekdo iztrgal iz očetovih rok, in jagode razmetal. Da ne pozabimo, zato so zvezde te večere ko biserne solze, vkovane v nebo. Da ne pozabimo na solze slovenskih mater!
Raztrgan	ves
iz čevljev palec gleda...
Pismo ujetnika iz fiočevsftift zaporov
Ljubljana, 29. okfobra.
Prlobčujomo pismo ujetnika v kočevskih partizanskih zaporih, Iz katerih so že sedaj rešili vse naše ljudi. Pismo je bilo datirano 5. 10., ko jo bil poročevalec žo 26. dan v zaporu. Pruv to noč so tudi usmrtili 16 »obsojenih« žrtev. Pismo je dovolj razumljivo, zato ga priobčujomo broz razlago v celoti.
»Dragi!
Po dolgom času, po neštetih križih, težavah in nesrečah, sem prilezel v Kočevje. Na dan pred Italijanskim razpadom sva šo bila skupaj, nedeljo za tem pa sem šel na Turjak. Tam som bil 1 teden v borbi, kakršno šo ni bilo v Sloveniji. Od tmn sorn šol v Vel. Lašče, kjor sem bil dvakrat zaslišan, nato smo šli v Kočovjo.
Tu sem sedaj v prvem dol. bataljonu in mislim zadnjem, ker več jih ni. Ej, da mo Ti vidiš sodnj, kakšno uniformo imam: raztrgane it. vojuško čevlje, spredaj zbilo s 4 etn dolgim žebljom, izposojeno nogavico, it, vojaško hlače, izposojeno srajco, izposojen sviter, samo glava in »rokele« sta moja. Da Tl vidiš tudi mojo brado, je šo nisi videla (uke na meni. Če bo lo mogočo, pridem k Tebi v tej uniformi.
Gre mi dobro: raztrgan, brez pravo obleko — včeraj jo padel že sneg — hrana: zjutraj voda, opoldne 3 makaroni in 5 krompirjev v vodi, zvečer pa za spremembo 5 makaronov in 3 krompirji. V 1 minuti gladko končaš z tnenažo. Pa študent si zna vedno pomagati. Ne boj, so zame. Tovarišica! »Mi vsi smo kot eno. Vi ste tako potrebni partizanskega pouka kot vsakdanje hrane, itd.« Tako nam pravijo vsak dan in mi jim »verjamemo«. Skratka, godi so nam odlično, Jemo, pijemo, pojemo, vso kar moremo. Kaj nam pa morejo, čo smo vesel. Nič nam ne morojo, — »Hoj Slovenci, mar na veko nam bo gospodaril' Rim, Berlin in Budimpešta, beli generali! Živi Slovenija naj rdeča, živi naj dekle poštena, živi naj tista, ki ljubi junaškega komunista, umre maj tista, ki ljubi zločinca belogardista.« Tako in podobne pesmi prepevamo na vse mile viže, pa znamo tudi druge: Trvl vod le hitro zbudi so iz spanja, partizanska tolpa
žo po vas’ razgraja! Partizanske tovarišico se kregajo nad nami, zakaj smo vedno tako dobre volje, ko so časi tako resni, žalostni In težki. Pa kaj nam to mar!
V glavnem zvcino vso. 2o takoj drugi dan, ko smo prišli v kočevske barake — naša baraka je poleg, postaje — som sl preskrbel zvezo, ki dobro funkcionira kljub vsem težavam, kljub temu da nam je odvzeta svoboda in no vem kaj še vse.
Vsi moji stanovski tovariši — 26 po številu — so zaprti v gradu in 3 izmed njih so že obsojeni na smrt. Jaz edini som so rešil. Hvala Bogu! Od Stražarjev so padli, razen onlli dvcli, šo tile: kot ranjence na Turjaku so ustrelili komandanta Kadunca (Z.lrče)% bogoslovce Logarja Jožeta, Krmelja in Breznika. V Laščah so ustrelili komandanta Perneta. Na Turjaku so kot ranjence ustrelili 33 oseb, T Laščah 9 komandantov In podobno — 3 so ušli — In 59 vidnejših oseb. V Kočevju so pred 3 dnevi obsodili na smrt 16 oseb — gnrdistov in duhovnikov: Malovrha iz Ljubljane, Lavriha jz Vidma in Mavca Jaka, kurata v Semiču. Jereb, Cimerman in Pajk Stane so zaprti v Ribnici v Gradu. Istotam so zaprti tudi vsi stari gardisti. V Kočevjy so naši zaprti v baraki pri postaji — okoli 250, v gradu in dijaškem domu na koncu mesta.
Prisilnih mobilizirancev je v naši vojski 78—80%. Večinoma sami gardisti. Vojaštvo jo večinoma v položajih, v posadkah 1> ra v mulo. V Kočevju je še nekoliko hrano, v Ribnici pa je lakota. V enem tednu nas mislijo mobilizirati, pa ne bom čakal. Vojna črta zasodena vsa, ampak maloštevilno.
Koliko bi Ti še lahko pisal, pa ni časa. In vohuni so vedno za mano. Treha bo na delo. Mogoče, če se posreči, so v nekaj dneh vidimo. Do takrat pa izroči prisrčne pozdrave iz partizanskega ujotniškega tabora Viktorju, Joži, vsem Stražarjem s prošnjo, da so spominjate nas, ki smo v stiski in nas ne pozabite. Nnše moči bodo kmalu pri krnju, kmalu bomo samo številke, e katerimi, sl ne moremo nič pomagati.
Pozdravljenih
■BI —
f 2ap!k Mon Kren - žrtsv kdimmfeiičnlfi zto&ncev
Ljubljana, 30. oktoorn.
Komunisti 60 14. septembra zjutraj na Blokah umorili župnika Antona Hreua. Rojen jo bil v Verdu BO. januarja 1901 v župnij. Vrhnika. Za mašnika je b'l posvečen 20. Junija 1927. Služboval je v Strpičah na Iloienjskom in/na Blokah, najprej kot kaplan in nato župnik. Bil je odličen pevec in pevovodja, prijatolj otrok, izvrsten voro-učltolj, ljubitelj narave in priznan lovoc. V vsakem oziru jo bil pokojni g. župnik pravi oči in pastir svojim vernikom. Nešto-tlm je v protoklom lotu rešil življenje in imetje, tudi svojim sovražnikom in krvnikom.
Gospod župnik, na praznik povišanja svetega križa si to slavno znamenje počastil s svojo krvjo. Tvoja žrtev nam jo up in poroštvo, da bo to sveto znamenje vladalo nad našo domovino.
Slovenski Rdeči križ:
Vse bivše Samarijane oziroma bolničarje I11 bolničarke, ki doslej še niso dobili povabila k sodelovanju Slov. 11K, vabimo, da so čimprej zglasijo v sobi 7 mostnega fizikata na Mestnem trgu med 14.30— in 17.30. kjer bo sprojemal zastopnik Slov. IIK njihove prijave. Slov. RK prosi tudi gg. zdravnike in zdravnice, ki so pripravljeni sodelovati Pri akcijj Slov. RK, da so zglasijo istotam oziroma telofonirujo mestnemu fizikatu (v dopoldanskih urah).
Slov. RK v Ljubljani vabi v Ljubljani bivajoče svojeo oni h internirancev iz Padovo. ki so dobili delo na Gorenjskem da se nujk*snoje do soboto. 30. oktobra, zglasim v društveni pisarni, Gosposvetska cesta 2-II.
Ljubljana
Koledar
Sobota, 30. vinotoka: Alfonz Rodrlgez, spoznavaloe:	Lukan,	mučenec:	Evtropija,
mučenica.
Nodelja, Sl. vinotoka:	Kristus Kralj:
Volbenk, škof; Krištof, mučenoc.
Obvestila
— Stolnica. Na praznik Kristusa Kralja bo ob 9.30 škofova pridiga, nato pontifikal-na škofova maša in po maši papežev blagoslov s popolnim odpustkom. Na praznik Vseh svetnikov bo ob 9.30 pridiga, po pridigi pontifikalna škofova maša.
BEHBTE »SiQl£lSII DOM«
Državno gledališče
Drama:
SOBOTA, 30. oktobra	ob	16.39: »Kavarnica«.
Izven. Cene od 22	lir	navzdol.
NEDELJA, 31. oktobra ob 14: »Veliki mož«. Izven. Cene od 18	lir	navzdol. —	Ob	17:
»Potopljeni svet«.	Izven. Cone od	22	lir
navzdol.
PONEDELJEK, L novembra ob 16.30: »Deseti brat«. Izven. Cone od 18 lir navzdol. Opera:
SOBOTA, 30. oktobra ob 16: »Travlata«, Izven. Cene od 32 lir navzdol.
NEDELJA, 31. oktobra ob 16: »Madame But-terfly«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. PONEDELJEK, 29. oktobra: Zaprto.
 U IJ u  -----------------gj	L-|
fkotiansklm lunakornlf
eH-]
v spomini
Kdo ni poznal škocjanskih padlih ju-Iiakov? To so bili postavni fantje in možje resnih obrazov, polnih in rdečih lic, visoko postave, širokih prs, ki so jih vedno in povsod krasile svetinjice Brezmadežne. — Škocjanski Junaki so bili sinovi preprostih slovenskih mater, črpali so mesečno krščansko junaštvo v zakramentu živih, kajti fantje so skupno pristopali k sv. zakramentom. »Iloj Slovenci«, »Slovenec sem«, to so bile pesmi, ki so odmevalo iz grl škocjanskih fantov preko hribov, v dušah zločinskih morilcev pa »Naš bog so rop, požig, Umor...«
Daleč naokrog je znana poštenost In narodna zavest škocjanskih junakov. Niti enkrat niso omadeževali svojih rok s slovcn. *fto krvjo, če jo pa kdo izgubil življcnjo Pod njihovo kroglo, jo bilo to lo takrat, ko so branili slovenske domove, katere so napadlo partizanske tolpo. Kadar je šlo za »hrambo domov, so bili škocjanski funtjo houstrašenl junaki, vendar nikoli morilci! Ko pa jo ribniški general pripeljal ujetega
*(omunista-nktivistn, naj ga škocjanski fantje uslrelo, so škocjanski fantje usmrti-tev odklonili in goneral je obsojenca sam hstrolil. Fantje so zajeli tri zapeljano iz Zn-hotoku. Cosarskn posadka, ki je 1'antc nad-žorovala, je to takoj sporočila svojemu po-v°ljstvu in zahtevala izročitev ujetih. Le-81ja pa je poslala svojega komandanta na ®°veljstvo, da je ta preprečil njihovo usmr-fcv. Kmalu nato so bili tl trije »partizani« Po posi-cdovanju škocjanske legijo dodolje-
neki legiji in rešeni gotove smrti. c Kakih in sličnih primerov je bilo več. 6l° dva krvnika, ki sta sl v Turjaku uma- 1
zala svoje roke s krvjo škocjanskih junakov, se imata zahvaliti za svojo življenje škocjanski legiji.
Štiri in dvajset škocjanskih junakov jo bilo z drugimi vred u.stroljenih v gozdiču pri železniški postaji v Velikih Laščah, osem Bradu v Turjaku. Značilno za njihovo veličino pa jo to. da so šli na morišče s povzdignjenimi glavami, z glasno molitvijo sv. rožnoga venca. Tik prodno so podrle moril-čove kroglo te junake, so dvignili svojo glave kvišku in s pogledom v nebo zmolili z močnim glasom toatnmentnrno molitev h Kraljici Slovencev: Marija, daj, da z nami zmagajo naši bratje po naši smrti!
Junaki so padli. Vsi, ki so od blizu in daleč opazovali krvavi prizor, so glasno jokali in kmalu je zaplakala cela škocjanska župnija.
Kdo so bili krvniki škocjanskih junakov? No čudimo se uinoru turjaških žrtev Od slovitega morilca Prajerja in zloglasne partizanke Steblnjcve Itd. no moremo kaj drugega pričakovati. Vsekako pa bi pričakovali od partizansko komande v Velikih La ščah, kjer so soodločevali pri umoru',' pri poboju toh junakov ljubljanski in tel igen! je doktorji, menda ne doktorji krvništva, da bodo ti ščitili cvet slovenskega naroda in družinske očete in ne bedo sami portali krvniki naroda v imenu slovenstva. VI ju naki pa boste živeli med nami v svetlem spominu kot veličina in dobrotniki naroda, Vašim krvnikom pa bo zgodovina pisala naslov ubijalci In morilci svojega slcven skega naroda. Vaše značilno potezo nam bodo ostale v trajnem spominu.
Žuraj, poveljnik posadke, širokih korakov, mahajočih rok, korakaš pted četo, ki hiti v vas, da prežono roparje. Prvo soboto te vidimo zopet na čelu legije, s katero pristopaš k mizi Gospodovi. Nisi si dal po koja. Kar večkrat hitiš v Ljubljano z nabasano aktovko samih prošenj za rešitev internirancev. Ce nisi prvič uspol, si storil to drugič In tretjič.
Bratje Bavdek Leopold, vodnik, Jože, mitraljezca, F r n n o, »S k i n d r o -vi fantje«. Kdo ^na ni cenil in spošto. val? Bili sto duša legije za vso dobro. »Hajd, pojdimo pomagat kmetom kosit,« »Hujd, pojdimo pomagat kmetom kosit,« zbira F rane kosce. »Jaz bom napravil podstavke za čudodolno M. B. na Železnici«, hiti mizar Jože.
Brata Potolin Jože in Anton, »Petelinovi fantje«. »Broz Potcli novih no gre,« jo šol glas Zdaj na gledališkem odru, zdaj v Prosveti, zdajj pri gasilcih, zdaj pri Akciji, zdaj pri godbi.
Ni bilo vesele družbe, ne veseloga lova — brez šal in možatih dovtipuih izrazov Jožeta in no resnih sklepov broz moža-tegjf’ Toneta.
Bratje Zabukoveo Jožo in Janez, »Anžicljovi fantje«. Božič bo bliža, že nosijo Anžicljovi fantje jaslice v cerkev in o Veliki noči postavljajo božji grob »Volov nimam, partizani so jih odgnali!« toži kmet. Kmalu he prikažejo kroti Ažicljovi fantjo na njivi s svojimi velikimi sivci.
Bratje Bambič Franc, podpoveljnik, Jože, povoljnilt na Turjaku, in Matija, » T o m o ž n i k o v 1 « in brata Janič J a no z in J* e t e r. Daleč na okoli .vas jo vsakdo poznal in vsakdo cenil. Te-donsko večkrat kar s štirimi pari konj sto jo skupno mahnili proti Ljubljani z visoko naloženimi vozovi drv. Zakladi! šte z drvmi vso večjo zavode in Solo; kar sloveli ste kot poštenjaki — v blagu in meri.
Brata N u 5 1 č Anton in A 1 j o z. Koliko skrbi sta kazala, da bi bolnemu očetu
in številni družini bratov in sestei pomagala, ker je bila hiša čisto izropana od roparskih partizanov. Zdaj telečjo meso, zdaj moko sta kupila in nesla v mosto.
Andoljšok Frano, »Poljančev Frnno«, mlad in premožon posestnik s svojo mlado ženo Marjeto, kdo vaju ni spoštovul in ljubil pilila sta vnota za vso dobro in v pomoč vsakomur.
»20.060 lir in vso živino dam, pa ml pusti to, da peljem ranjenega Francetu domov,« jo prosila vsa objokana Marjeta v Turja, škem gradu zverinske krvnike. Pa zaman.
Mihelčič Ivan, krenil si z desnico In odšol v Francijo na delo. Bil si sam. Bežal si s Francozi skozi vso Francijo. Krenil si z desnico in sredi vojnega moteža si pri šel domov v Škocjan.
Lunder Leopold, »Železniški Lunder«. Na vsakem sejmu si napravil kupčijo. \ rafal si se domov z dvema paroma volov. Mali sinček Poldek že nese težek koš sena, tako da se za njim kar vleče, da nnkrint vollčke. Okoli tvojo hiše so se vedno vrstili tujol. Vsakdo jo vedel, da jo Lunder poštenjak, da bo z njim hitra kupčija.
Perhaj Ivan, »Rebernikov Janez« Mlad si bil, neustrašen in pogumen. »Prmej, 110 bodo prišli partizani notri!« si zaklical, ko si z dvema tovarišema branil v noči na 1. novembra 1942. župnišče pred 699 partlza ni. In res, niso prišli v župnišče in tudi nnjlepšo telico bo morali pustiti na dvorišču.
P o d r ž r j Janez, »Krivčov Janez«. Si edinec sivolasega premožnega kmeta. »Naš Junt-z, naš Janez!« je ponavljal sročni očka, ko si mu pripeljal nazaj od partizanov oropanega konja.
Okoren Ivan. Zgodaj si prevzel očetovo posestvo, posestvo in s tem očetove skrbi, da preskrbiš svojo sotro in brate. Ile. sen, kakor si bil, si šel na delo in vzorno vodil gospodarstvo. Dasi si bil izropan el partizanov, nisi zgubil poguma, na novo si vse postavil v red.
Mihelčič Adolf. »Kdo gre na nočno patrolo?« vpraša poveljnik. 2o stopi prod
njega Adolf, krene z glavo, sl popravi lepe lase In hajdl.
Sčurk Anton. »Moj oče so bili v Rusiji in so sami skusili, kaj jo komunizem. Zato je troba nastopiti,« si ponovno rekel.
Žnidaršič Janez. Znojen In utrujen si jo prlmabal iz gozda s plenkačo. »80 kublkov tramov sem natesal. Moram, da preživim otroke,« si vzkliknil vos vesel.
Menein Frano, 28 Žnidaršičev je polnilo tvoj čebelnjak. Koliko vesolja si imel s čebelami, posebno tedaj, ko si točil obdan od številnih pomagačov. In zopet, ko so ti prišli tvoji malčki nasproti in si jih sprojel v naročje ter jim mazal kruh z medom,
Okoren Anton. Mlad kakor si bil,
Bi bil povsod doma: poznal vso politiko, vsako mesto, ves potek vojne, bil sl pravi strokovnjak v sadjarstvu, spreten v pisavi in sestavljanju prošenj »kot tajnik legijo«.
Stareo Jožo, »Japljev Jože«. Ves nasmejan si stopil pred očeta in mu pripovedoval, kako si jo odnesel, da te ni neki partizan zadel iz skulno zasede.
Breznik Alojz, bogosloveo ln gorenjski begunec. Vos si bil škocjanski in ves škocjanski fant. Največje veselje tl jo bilo. biti mod fanti. Iz svojega zaklada mo. drosti in svotosta si hotol obogatiti škocjansko fante. Bil si neustrašen proti partizanom. »Pa me pihni s svojim pihalnikom«, ln razgrnil prsa partizanski patroli, ki ni inogla prenesti tvojih ugovorov in pričela rasti nad tebe!
Petrič Lojze. Kot 12 letni deček si pokazal, da sl vreden sin krščanske matere. Ko jo pripeljal avto v tvojo rojstno vas krivoverskega agitatorja, si ga napadel z gnilimi jajet in kamni tako, da je šofer pljuval smrdljiva jajce iz ust in’ bežal z zamazanim ln razbitim avtom iz vasi.
Taki so bili škocjanski fantje. Na dan Vseh vernih duš 90 spomnimo tuli njih icr jih prosimo, da molijo za nas vse !n rešitev slovenskega naroda ter njogovo zmago nad srpom in kladivom!
Dobrote kratkotrajne republike v Koven nest«
19. oktobra se je sesula partizanska eblast, ostati pa so neizbrisni sledovi zločinske igre z našim narodom in njegovim imetjem
Ljubljana, 30. oktobra.
Po prvih krikih veselja, ki so ga v Novo mosto prinesli partizani po zlomu Bado-glijevo vojske, so prebivalci okusili marsikatero trpko in bridko uro. Meščani so te-dnj precej simpatično in z radostjo spremljali vse uspehe partizansko vnjshe /n so kajpak takoj verjeli uienim zagotovilom, da je vojno konoc in da jo ura osvoboditve že udarila. Marsikateri med njimi se je z vso vnemo prodal veselju in dajnl duška svoji radosti, da jo vojne koneo in da so »domači« fantje dobili vajeti oblusti v roke,
Partizani so odrezali vso zasedene krajo od ostalega sveta in skušali svoje republikansko ozemlje neprodušno zapreti za novice od drugod. Ljudjo niso imeli pojma, kaj se dogaja naokrog, in so hočeš nočeš verjeli izmišljotinam in vestem, ki jih jo širila partizanska propaganda. Todi taki, ki so skušali iz vsega tega plevela izbrskati zrno resnice, da bi so mogli znajti v položaju, niso imeli oprijema, po katerem bi se mogli pretolči do kolikor toliko stvarnega pogleda.
Prvi obiski nemških bombnikov pa so dali ljudom vedeti^ da no držijo partizanska zagotovila, da jo vse že na tleh in da partizanska vojska ne pozna več ovir. Spoznanje, da je onstran hribov še nokdo, ki ima pri roki še boljše orožjo kakor »osvobodil-cl«, je začelo vznemirjati ne lo ljudi, temveč tudi partizane samo.
Po »popolni« zmagi, ki je bila izbojevana, ljudje niso mogli takoj razumeti, čemu je treba podirati progo in čemu so partizani pognali- v zrak železniški most, da se jo sesedel v Krko. Kar je bilo železniškega voznega parka, vagonov in strojev, so jih prav tako pognali v strugo Krke. Ko so ljudje slišali, da podirajo vso dolenjsko progo, so jim je začelo počasi svitati.
Ta moseo pa so prišle še hujšo ure. Novo mesto je doživolo dva letalska napada, in sicer 4. in 13. oktobra po večkrat na dan. Ljudje so sami začeli zapuščati domove in so trumoma seliti v bližnjo okolico, izseljevanje pa so pospeševali tudi partizani. Nazadnje je bilo mosto skoraj mrtvo, in so po njem križarilo po večini lo še partizanske skupino.
Novo mesto je prestalo udarce, ki jih bodo ljudje pomnili še dolgo. Tolcg ruševin bodo ljudje objokovali tudi smrt 70 meščanov, ki so morali umreti, kor so partizani, seveda zaradi »osvoboditve«, zaigrali svoj krvavi ples in s svojim preračunanim po-
Dve, tri iz lokalne kronike
Kajt Ni mogočet Pa je resi Na Gradu je bil včeraj popoldne ustreljeu pravi, pravcati lisjak. 2o nad leto dni so grajski pro-blvalci, ki so se pred meseci izselili, jadikovali in tožili, da jim neznan kokošji tat pobira lepe jnrčke, dobolo piščanec in pridne kokoške. Tatu niso mogli izslediti. Tudi hišnik, ki stanuje na Gradu, je tožil, da mu nekdo kure krade. Včeraj pa je neki domobraneo opazil, kako se je potuhnjeno bližal kurniku pravi lisjak. Ustrelil ga je. Sedaj bo mir pred njim. Lisjaka jo nesel domobranec nato k nekomu ljubljunskomu krznnrju.
Mino na travnikih so nevarno. Zndnje dni sta bili dve nesreči. V Preserju jo 15-lctni sin posestnika in mesarja Janez Jurček na travniku pasol živino. Nulotcl je na mino, ki je eksplodirala. Dobil jo deček drobeo v glavo. Podobna nesroča so jo primerila v St. Joštu nad Vrhniko. Tam jo tndl na paši mina poškodovala 14 letnega posestnikovega sina Janeza Kogovška, ki je bil zadet v trebuh.
Nekaj o prodaji zelja na trgu! Aprovl-zaclja zelja je organizirana. Nakup zolja v okolici je dobro urejon. Na živilskem trgu pa imajo za prodajo zolja na drobno samo tesno in ozko lopo ob Mahrovi hiši, kamor lahko spravijo le nekaj tisoč kilogramov zelja. V bližini lopo ob Ljubljanici samevajo mesarske tržnice. Ljudje morajo sedaj stati v dolgih vrstah. Nekateri pridejo še ob 6 zjutraj in čakajo, da morejo dobiti nekaj glav zolja. Mnogi konzumonti priporočajo, da bi pri prodaji zelja zainteresirani krogi najeli za prodajo mesarsko tržnice. kjer bi lahko zelje na več mestih lepo prodajali. Pa tudi ljudje bi bili obvarovani prod dežjem, ko so morali v srodo stati pod dežniki. Ali no bi bilo umestno, da bi se prodaja zelja preselila v mesarsko tržnice!
Trg spremenjen v vrt krizantem
Vodnikov zeleujadnl trg je bil dnnce spremenjen v pravi vrt vonjavih krizantem. Bilo je cvetja več kot razne zelenjave. Poklicnim vrtnarjem delajo sedaj s krizantemami veliko konkurenoo razni pridelovalci zelenjave in drugi. Mnogo krizantem, lopo vzgojonlh in raznobarvnih, so pripeljale žensk«, od dolenjske strani, tako iz Hudnika in Galjevice. Pa tudi Trnovčanke in Kra kovčnnke so pokazale, da znajo razen so late gojiti tudi različno cvetje. Krizanteme so prodajali po uradno določenih makslmnl nih cenah. Primerno dragi so bili venci iz smrekovih, zlasti jelkovih vej. Izgovarjajo se prodajalke, da jo bila nabava vejevja precej tožavna. Polog krizantem je bilo letos na trgu mnogo rnznovrstnih dalij, ki so imele letos to srečo, da jih ni slana pred praznikom zalotila in pomorila. Druga leta je Blana padla že proti koncu oktobra, letos smo bili pred njo obvarovani.
^naanafiBBHBaBBBaHBaMBnM
Književnost 15 narodov bo zastopana
v tretjem letniku »Slovenčeve knjižnice«. — Naročite se nanjo člmprej. Vsak naročnik na ves letnik (36 knjig) bo dobil dve lepi knjigi za nagrado. Lahko se vsak naroči tudi le na 21 knjig letno. V tem primeru bo naročnik dobil eno nagradno knjigo.
Vsa dela, ki bodo objavljena v tretjem letniku »Slovenčeve knjižnice«, so Izbrana med najboljšimi iz domače In tuje književnosti! Na »Slovenčevo knjižnico« se laliko naročite po raznlb trafikah, v Ljudski knjgarnl ali
pa pri upravi Kopitarjeva f, Ljubljana.
četjem priklicali gorje nad mesto. Glavni trg nosi hude sledove tistih dni, enako tudi ženska bolnišnica in mestna hiša blizu gostilne Košak, medfern ko je frančiškanski samostan lo malenkostno poškodovan. Cerkev ni bila zadeta nobena. Takrat so med ruševinami našli smrt bivši okrajni glavar Logar z žono in hčerko, dr. Saje, neka zdravnica (najbrž dr. Ganglova), pismonoša Krkavica z vso družino, elektrotohnični nadzornik Sodoj z družino, poštni uradnik Brejc, pismonoša Simič, upokojeni sodni uradnik ICnol in sin grafik Erno Knol, bivša lastnica kinematografa gospa Lalovič s hčerko Stano, g. Malovič pa je bil huje ranjen. Mod ostalimi žrtvami' jo tudi primorski rojak Kolar in 20 žensk, ki so prišlo v mesto iskat zdravniško pomoči.
V času, ko so meščani iz strahu pred novimi napadi iskali zavetja v okolici, so partizani v Novem mestu do kraja opravili svojo »osvoboditev«. Marsikateri obrat in podjetje so oplenili do golih ston in pobrali vse, kar je bilo kaj vrednega. Do golega so izropali knjigarno J. Krajca nasl. in tiskarno, in vso stroje in zaloge papirja odnesli v drug kraj.
Pozaprli so večje število svojih nasprotnikov, med drugimi strokovnega učitelja na grmski kmetijski šoli g. Jožeta Pavliča, katoroga so že pred prihodom nemške vojsko odpeljali neznnnokam. Nekatere so vpregli v svojo delovno službo in jim od-kazali najnižja dela. Začasno so so volkovi oblekli v ovčje kožuhe in so hoteli ljudem z milejšim nastopanjem pokazati, dn niso takšni, kakor jih slikajo nasprotniki. Na srečo jim je nemška vojska odstrigla poroti še prej, preden so so dodobra zasidrali
in vzpostavili svojo oblast in če preden so se začele v vsoj trdoti pojavljati posledico brezobzirnega uničevanja in razmetavanja z živili in drugimi potrebščinami. Pač pa so ljudjo že čutili pomanjkanjo soli, kvasa, vžigalic in tobaka.
Sredi meseca So so partizani pripravljali na neko vojno akcijo in so so lo pomolom in v manjših rojili sprehajali po mestu. In čisto nepričakovano jo sledil udarec, ki jo odpihnil partizansko vojsko. V torek, ID. oktobra, so je pred mestom na kaudijski strani prikazala nemška vojska, ki je prišla s takšno bliskovito naglico, da partizani niso utegnili porušiti niti cestnega mostu čez Krko. Tako	jo	ob	enajstih	do-
poldno oddolek nemško vojsko brez boja vdrl v mesto in nurodil red. Prebivalstvo so je začelo iz okolico vračati na svojo domove. Za marsikatorega jetnika, ki je preždel v zaporih dolge tedno in si ni več obotal dolgega življenja, so so odprla zopet vrata v svobodo. Neknj streljanja jo bilo lo v okolici in v bližini Toplic. Ker so partizani sluteč žo proj nevarnost odnesli pete, jo nemška vojska v mestu samem dobila v roke le malo> »osvobodilcev«.
Nemška	vojska se	jo	do mirnega	in
preplašenega prebivalstva vedla mirno. Štiri dni so se moščnni morali držati svojih domov, nato so spot odšli vsak po svojem poslu in opravilu. Modtem jo vojska v bližnji in daljni okolici nadaljovnia s svojim očiščevnlnim delom. Kako presenetljiv jo bil nemški sunek, so razvidi tudi iz tega, da so morali partiznni zaradi brezglavega bega pustili vso živino, ki so jo od vseh strani	nagnali v	grad	Poganeo	pri
Gotnl vasi.	Vso živino	jo	zasegla vojaška
kolonn, ki je iz Kandijo kronila čez Grm na Gotno vas ln naprej.
Tako se je Novo mesto začelo vračati v svoje običajno tire. Ljudje so so pomirili in otrosli prostanega strahu. Monda jih ni več volja, da bi so vnovič šil novarno igro enodnevne republike, ki jo tako kruto udarila tudi ta kraj, ki je imel proj precej gluha ušesa za jok in stok sirot in kriko nedolžnih žrtev, katerih jo partizanska rabeljska roka na desetino pokosila prav v no-posrcdnl okolici.
Železniško omrežje na Srednjem vzhodu
Nove železniške proge, ki jih je narekovala sedanja vojna
SRrh Ljubljane za brezdomce
Kakor smo že pred tedni poročali, Je mestna občina ljubljanska prevzela skrb za internirance, ki so se vrnili iz raznih italijanskih taborišč, prav tako pa tudi za begunce, ki prihajajo z dežele v zavetje našega mesta. V začetku je mestna občina skrbela za nad 2.000 oseb in Jim dajala streho z vso preskrbo ter v ta namen do srede oktobra porabila 100.000 lir samo za hrano, saj Je v tem času svojim oskrbovancem razdelila 46.000 zajtrkov, blizu 15.000 kosil ter nad 16.500 večerij, torej skoraj 50.000 porcij. Vsak oskrbovanec je dobil na dan po pol kilograma kruha, vsi skupaj so pa do srede oktobra dobili 9.200 kg kruha.
Razen preskrbe je mestna občina mnogim priskrbela zaslužek ln tudi trajne službe, druge pa Je odpravila domov ali k svojcem, še vedno ima pa na Ledini, kjer Je tako v šoli nastalo neko zavetišče, nad 220 moških, žensk ln otrok. Tudi za te skrbi občina, vendar Jih pa blizu 90 hodi na delo ter že sami zaslužijo za hrano, stanujejo pa še vedno na Ledini. Kdor nima stalnega zaslužka in rad prime za delo, dobi popoldne ln zvečer boljšo hrano.
V tem zavetišču za brezdomce Je mestna občina ustanovila tudi posebno pisarno za vrnivše se internirance ln za begunce, ki bo zbirala tudi darila za oskrbovance. Obenem pisarna daje vse informacije o internirancih, ki so se že vrnili, prav tako pa tudi o beguncih, ki z vseh strani naše dežele prihajajo v Ljubljano. Tako prvi kot drugi so potrebni obleke, perila in obutve, predvsem pa seveda zaposlitve in zaslužka. Dobri ljudje naj se z zaupanjem obračajo na pisarno, ki bo skušala vfakemu ustreči.
Razumljivo Je, da brezdomci, ki so po večini Izgubili prav vse, prav radi poprimejo za vsako delo, vendar se pa s takim, večkrat samo prlložnostiilm zaslužkom ne morejo obleči, zato pa prosimo našo dobrosrčno Javnost, naj tem nedolžnim žrtvam vojne rado pomaga na kakršen koli način. Pomisliti moramo, da so brez lastne krivde brez strehe in kruha, zato Jim pa ponudimo predvsem delo ln zaslužek, enako Jim pa pomagajmo z obleko in perilom, obutvijo in podobnimi stvarmi, seveda pa tudi z darili v gotovini, da Jim mestna občina nakupi najpotrebnejše stvori. Kdor želi kaj podariti, naj sam prinese v pisarno v šoli na Ledini, ali naj pa pisarni naznani svoj naslov, pa bo po darilo prišel mestni uslužbenec s posebno legitimacijo, ki* ga upravičuje prevzemati darila. Seveda bo V3ak darovalec od pisarne dobil tudi potrdilo za darilo.	\
Kakor ob vsaki stiski In nesreči, tako naj se tudi ob sedanji največji katastrofi našega naroda izkaže, da dobrodelnost Ljubljane ne pozna meja, temveč še posgb-no rada pomaga, kadar gre za rojake, ki so brez lastne krivde prišli v nesrečo.
Razdeljevanje krmil za presiče
Rojci prašičev na področju mestne občine Ljubljana ,ki želijo dobiti močnk krmila, prejemajo nakaznice pri Prevodu, oddelek za krmila, Novi trg 4-1., eoba 3, in sicer 4. novembra rejci z začetnico A—-J,
5.	novembra K—-P, 6. novembra R—2.
Z graditvijo železnic in drugih prometnih poti na Srcdnjom vzljodu so bile že od ne-kduj 6c prav posebne težave, prvič zattr, ker gre tu zn velike daljave, drugič pa, ker je prebivalstvo v teh deželah razmeroma redko naseljono in so spričo tega imeli vedno pomisleke, da se graditev železnio ne bi splačala, čeprav bi na drugi strani izkoriščanje mosulskih petrolejskih vrelcev zahtevalo dosti gostejše železniško omrežje, kakor pa je v teh deželah zduj.
Prvo veliko pobudo za graditev železnio na Srcdnjom vzhodu so dali Nemci, in sicer že pred prejšnjo svetovno vojno (železnica Bcrlin-Badgad). Pod vlado sultana Ilamlda je bila leta 1900 dograjena 1.300 km dolga železniška proga Rnrnask-Medinn. Bila je to prva velika turška državna železniška proga, ki je bila zgrajena z namenom, da se olajša mohamedanskim romarjem potovanje v Meko. Nekaj let pozneje je bila pod turško vlado zgrajena še železnica Dernu-Haifa, ki pa jo sčasoma prešla v angleške roke.
V sedanji vojni se je Angležem zazdelo pametno zgraditi železniško zvezo do Rdečega morja, in sicer do Dži.le. V zvezi s tem so bila pogajanja z vlado Saudovo Arabije. Tudi Združene ameriške državo so bile kmalu	za tq,	da	se ta	proga	zgradi.
Na zunaj so Angleži in Amerikam?! utemeljevali graditev te železnice s tem, češ da potu jo v Meko vedno več muslimanskih romarjev, v resnici pa jim je š.o le za to, dn upostavijo	železniško	zvezo	med	Rdečim
morjem in sredozemsko obalo Male Azije.
Proga Haifa-Beirut
Čim so Angleži pograbili Sirijo, so takoj začeli pošiljati	iz	južno	Afrike	pionirske čelo in	delavce	v	Sirijo,	da bi	zgradili
železniško progo Haitn-Beirut. Morali so zgraditi številne mostove, predore in nadvoze. Ko so potem postavili pri Kanlari čez Sueški prekop most, je bila železniška zveza med Kairom in Bcirutom upostav-Ijenn. Zgrajena je bila potem tudi 225 km dolga dvotirna železniška proga Al Ivan-tara-Goza.
Ena ginvnih nalog te novo proge je bila, oskrbovati čete z vodo. Vzdolž Sueškega prekopa so slednjič napeljali tudi sueški vodovod. Prej se je človek vozli z avtomobilom štiri dni iz Kaira v Iieirut, danes pa si z vlakom že v 24 urah tam.
Med vojno so Angleži zgradili tudi železniško progo od pristanišča Koseir ob Bdečem morju, ki je igralo žo v bojnem pohodu čez Sudan važno vlogo, do Kono ob Nilu. Potrebo po graditvi te progo so čutili svoj čas zlasti zaradi tega, ker so nn-gloško-nmeriški Indijski sprevodi morali ubirati pot okrog Iitiča dobre nade, torej okoli Južne Afriko. Dvotirna železnica toče v glavnem skozi puščavo. Zaradi stalnih peščenih viharjev pa jo progo zelo težko vzdrževnti v brozhibnomu stanju in je potovanje v tej smeri zvezano tudi z velikimi nevarnostmi.
Druge vojaško pomebne proge
V sedanji vojni so Angleži poleg tega
podaljšali železniško progo Aleksnndrljn-Marsa Mntruh do Soiuma. Med drugimi železniškimi progami, ki so v sedanji vojni dobile šo prav poseben pomen, je tudi pro-
KUPITE TAKOJ
eno najiepšib knjig letošnjega leta svetovno znani Walter Scottov zgodovinski roman
»IVANH0E«
ki £a je zatožilo in izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanski!) knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. — Naroča se V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«.
G. Pevsneri
14
Teroristi okolj Azeva sc razburjajo, se navdušujejo, govore o mistiki nasilja, modrujejo, sc opijanjajo oh besedah, sl nadevajo videz junakov ln mučencev. V njih Je, kar bomo še videli, mrzličen ln razburjen nemir, za katerim morda no tiči nič drugega kakor ncpotrpcžljlvost, kdaj bo že vendar prišlo do dejanja, katoremu so posvetili vsa svoja prizadevanja; do dejanja, ki jim b0 vendar že enkrat prineslo mir, ko bo dopolnjeno. Vsaj upajo, da bo tako.
Azcv pa jo ined njimi edini, ki je docela miren. Itcvoluclounrna zgovornost ni njegov posel. Bobneči stavki, v katerih so ponavljajo besedo kakor »pravica«, »svoboda«. »nasilje« Itd., Itd., ga puščajo malo-brtžnega. On Jih nikoli no uporablja, kadar govori.
Ko ga mlad revolucionar prosi, da bi ga sprejeli v vrste »bojnega odseka«, ga nekaj časa- molče gleda, potem ga vpraša:
»Zakaj se hočeš posvetiti nasilništvu? Ali veš, kakšna je na splošno nsoda teroristov?«
In potegne sl z roko okoli vratu, da bi kandidatu priklical v spomin grozotno podobo obglavljenja.
Kadar .gre za res. Je Azov neodjcnljlv, trd poglavar, ki ne dopušča razprav, ali jih dovoljuje samo tedaj, čo mu služijo, da lahko posebej poudari svoje stališče ln pokaže, koliko Je njegova boljša od zamisli drugih. Vse ljudi, ki s0 mu podrejeni, smatra za stvari, ki nimajo svoje voljo, niso mu drugega kakor meso zn topove revolu clje.
In medtem ko se tl ljudje mučijo v hudih nočeh brez sna. sl uničujejo živce, ko vohunijo preoblečeni v najbolj čudne cape, ln se boje, da jih bodo zdaj zdaj po gruntall ln prijeli, pa Azcv roma od mesta do mesta, mirno, kot spodoben ln častiti človek, ki potuje zaradi lastnega posla. Ilodl lz kraja v kraj po zapletenem potnem razporedu ln pošilja policiji brzojavke, da bi pri predstojnikih, ki mu dajejo kruh. zatrl vsako senco suma.
Na daljši čas pa postaja ta mir naravnost obupen. Človek, ki spremlja življenje Azeva od blizu, zastonj pričakajo kakega koraka, kakega Izbruha, kakega zngona strasti, kakega čustva, ki 1)1 mu lahko pomagalo. da bi prodrl v njegovo duševnost In ga kolikor toliko doumel.
Azcv takemu opazovalcu kakor v posmehljivo Izzivanje kaže štirioglato gmoto svojega telesa ter tlstl svoj nepredirni obraz, na katerem so zrcali kvečjemu šo težka čutnost In poltenost. To Izdajajo nenaravno nabrekle nr.tnlco ln pogosto nekam otročji Izraz v očeh.
Pripomniti Jo treba Se, da se Azev nikoli ne zamisli nad samim seboj. NI ga niti enega samega dokazila, v katerem bi odkritosrčno govoril o samem sebi ln o svojem življenju. Co ta človek kaj premišlja, premišlja čisto zsbo. Očitno sam sebi zadostuje ln ne čuti nič potrebe, da bi se komu zaupaval, pa četudi bi to delal samo na kosu papirja. Ta Jago no ljubi samogovorov ln miruje, kar se lo da, zaradi česar je še bolj nerazumljiv kakor Istoimenska oseha Iz Sliakc8pcarejeve drame.
Nadzorovati le mogoče edino njegova dejanja, ki Jlli je treba razlagati s slučajnimi razlogi, ker za poglavitnega, • ki bi pojasnil vse, nihče no ve.
Gcršunlja so prijeli v maju 1903. Nek;aJ mesecev zatem je Azev v Ženevi postal poglavar »bojnega odseka«, kakor smo že povedali. Vnetega ln mogočnega pomočnika za svojo delo Je dobil v Borisu Savlnkovu.
Tedaj, ko se Je Savlnkov prvič srečal z Azcvlm, Je Imel tri In dvajset let. Njegova revolucionarna življenjska pot jo bila kratka, toda razgibana.
Ko jo Imel dvajset let, so ga Izgnali Iz vseučilišča v Petrogradu. Odšel je v tujino ln nadaljeval nauke v Heidelbergu.
Leta 1902. so ga z mnogo drugimi člani socialno demokrntsko stranko Izgnali v Vo-logdo. Ko je slovita Brcško-Brcškovsknja, Imenovana »babica revolucije«, potovala od enega Izgnanskega taborišča do drugega
ter spreobračala ljudi k socialnemu rcvolu-clonarslvu na splošno, posebe pa Jih Je skušala navdušiti za teroristično delovanje. Jo naletela tudi na Savlnkova ter Iz njega naredila prepričanega ln navdušenega socialnega revolucionarja. Komaj je čakal, da lil stopil v boj ln začel z dejanji.
Poleti 1903 Je pobegnil Iz Vologdc ter čez Arhangelsk, Norveško In Nemčijo prišel v Ženevo, kjer so stolovall člani osrednjega odbora stranke.
Po poreklu, po vzgoji, katero je bil deležen, po zunanjosti In značuju Ja Savln-kov bil živo nasprotjo Evna Azeva. Večjega nasprotja sl ni bilo mogoče misliti.
Savlnkov Je bil potomec plemiške rodbine ln so Jo seveda znal vesti uglajeno In plemenito, česar sj Azcv ni megel nikoli pridobiti. — Njegov obraz je 1)11 značilen obraz ruskega razumnika Iz tiste dobo. — Edino kar Jo bilo v tem obrazu vznemirljivega, so bile drobne, mongolske oči.
Pelo je Imel visoko In Izbočeno, brada neznatna. Izdajala je pomanjkanje volje, kar Je pri človeku, ki so jo liotcl posvetiti trdemu In težavnemu nasllnlškemu poklicu, bila res obžalovanja vredna pomanjkljivost.
Veliki knez Aleksander Imenuje Savlnkova v svojih spominih »največjega pustolovca novih časov« In ga slika tako, dn velja njegov prikaz ponatisniti. Takole pravi:
»Bil Je Hamlet, ki so Je delal Cezarja B(Vg!o. Tako ga Je označil med razpravo Radck. Dodajte tej označbi še ščepec Casanov^ In drobtino barona Milnchhauscna, pa bosto Imeli nutačno podobo tistega ruskega revolucionarja, ki jo bil med vsemi ruskimi revolucionarji najmanj ruski. BU jo vojak, ki Išče prigod, pesnik, ljubimce žensk, sijajen pripovedovalec, sladokuseo ln užlvnč, mojster zgovornosti. Vojskoval sc jo z vsemi vladami zgolj zaradi užitka. k| mu ga je dajalo vojskovanje. »Itcvolucljn ln protirevolucija sta zamo eno,« je priznal leta 1918. »Dejanje, delo, Je tisto, kar me vleče.«
gn Kairo-Suez, ki je dolga 120 km in ki toče tudi skozi puščavo. Prvi vlaki po njej so stekli že leta 1858., po dograditvi Sueškega prekopa (1809) pa je ta proga tako zgubila na svojem pomenu, da so jo morali ukiniti. Sele leta 1931 so jo znova odprli.
Sedanja vojna je zahtevala kot zelo pomembno prometno zvezo tudi avtobusno progo Datnask-Bngdnd. Dograjena jo bila meseca aprila 1942. Pri tem pa si niso zamišljali kot glavni cilj te prometne poti Bagdad, pnč pu Perzijo. Vožnja iz Damaska v Bagdad traja dvanajst ur. V Bagdadu s* odcepi posebna proga tudi proti Basurju. V Perziji je železniška zveza še med Perzijskim zalivom in Kaspiškim morjem. Grade pa tudi železniško progo vzhod zahod. Ta proga gre na vzhod do Mešeda ob turkcslanski meji ter seka glavno progo sever-jug v Teheranp. Na zahodu je dogra« jena železniška zveza med Tcherauom-Zcn-džan-Tebris, tako da je Tebris praktično priključen na sovjetsko želozniško omrežje, zakaj od Tcbrisa dr$i širokotirna železnica proti Džulfi in od tod dalje do Tiflisa. Želez-niška proga Tchernn-Tebris je normalno-tirna, kakor tudi priključek proge sever« jug do turško meje.
Možnosti za prekladanje blaga v pristanišču Iieuder Sapur ob perzijskem zalivu, na skrajni točki železniške proge, ki drži s sovera na jug, so izčrpane. Zato v zadnjem času prekladajo največ blaga v pristanišču Bender Dilem, od koder so zgrudili železniško progo pinti Bender- Šapurju, tako da lahko prevažajo vojno blago v notranjost dežele.
Važno! Na pozabile! Samo še danes
sc lahko naročite na poljudnoznanstveno zbirko
»S V E T«
T0 storite pri Ljudski knjigarni ali pa pri upravi »Sveta«, Kopl-tnrjcvu 6, Ljubljana
Priznanje začasne vojne doklade na nezgodnike in starostne rentnike
Po sklepu ravnateljstva Zavoda za soc. zavarovanje, katerega je odobril šef pokrajinske uprave v Ljubljani s svojim odlokom VI No 3416-33 z dne 22. oktobra 1913 so prizna od 1. septembra 1943 dalje začasna vojna doklada na začasne ter trajne nezgodne rente, in sicer znašajo: pri 85—50% zmanjšanj delasposobnosti — 50%, pri 51— 65% zmanjšani delasposobnosti — 75%. pri 66% in višji zmanjšani delasposobnosti pa 100% priznane rente. Začasna vojna doklada se prizna v izmorl 100% tudi na vdovske, otročjo in ascendentske rente. Renta z vojno doklado pa no smo v nobenem primeru presegati zneska rento, ki odgovnrja po določbah zak. o zav. del., najvišji zavarovahi mezdi, to je trenutno dnevno 45.60 liro ali mosečno 1140 lir. vpoštevajoč odstotek dela-nezinožnosti pri osebnih rentah, rento preostalih svojcev pa no smejo presegati četrtino oziroma tretjine najvišjega zavarovanega zaslužka.
Istočasno se prizna na vse sedanje in bodoče invalidsko, vdovske, otroške in as-cendentsko rento kot začasna vojna doklada v višini 100% od zakonitih priznanih rent iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Obenem se zvišajo za 100% v obliki začasne vojno doklade tudi podpore, ki so izplačujejo iz podpornega sklada za onomo-glost in starost.
To doklade so povsem začasnega značaja in veljajo do preklica, odnosno dokler se ruzmere ne spremenijo.
Upravičenci bodo o višini pripadajoč* vojno doklado obveščeni s posebnimi odlok'-
Z nakazovanjem zapadlih vojnih doklad pa so prične v prihodnjih dnoh.
Zavod za soc. zav. Ljubljanske pokrajine.
Prcgram ljubljanskega radia
Sobota, 30. oktobra: 12.20 Glasbeni uvod
12.30 Poročila v nomščini in slovenščini —
12.45 Koncert glasbo za razvedrilo, izvaja radijski orkestor, vodi dirigent 1). M. Sija-neo — ]4 Poročila v nemščini — 14.15 Opoldanski koncert — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert —
17.45 Gospodinjsko prodavanjo — 19 Novakova Slovanska suita, izvaja solist Anton Trost, klavir — 19.30 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščlui, napoved sporeda zn naslednji dan — 19.45 Mala prodigra — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Pisnn kmečki večer, izvajajo: kvartet »Fnnljo na vasi«, tercet »Do-beršek«, »Kmečki trio« in »Kvartet pihal« —
21.30 Z ritmom in zanosom — 22 Poročila VI nomščini.
Nedelja, 31. oktobra: 8.30 Jutranji pozdrav — 9. Nomški reki in napevi — 10 Poročila v nemščini in slovenščini — 10.15 Orgelska glasba in versko prodavanjo — 15 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Glasba za razvedrilo — 14 Poročil)| v nemščini — 14.15 Popoldanski koncert — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert —
17.45 Kmetijsko prodavanjo —	19 Baletna glasba — 19.30 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v itali' jauščini, napoved sporeda za naslednji dan
19.45 Mnla medigra — 20 Poročila v nemščini 20.15 Koncert basista Toneta Petrovčiča —
20.45 Veseli koneo todna — 22 Poročila v nemščini.
Svojce konflnlranccv, Internirancev 'n vojnih ujetnikov, ki so prebivali v Ljubija'
ni. po se še niso vrnili iz Italije. vabimo« da so zglase v pisarni poizvedovalnega ' delka v Narodnem domu zaradi akcije za njihov povratek. Slov. RK potrebuje 8 e deče podatke: ime in priimek, rojstno le in kraj, očetovo ime, projšnjo bivališče, se dnnje bivališče in opis družinskih razmer. Vljudno prosimo, dn se zglasijo	°°	’
ki so že dali podatke RK. Posebej ve Ja poziv avojcom koulinirancev .v. Grose