Elektrifikacija dravske doline.
Dr. Ing. Krdl.
(Konec.)
Da se zasigura vsaj pretežni del glavnice 40 milijonov kron, ki bode potrebna za izvršite v razdelilnega omrežja, predlagajo strokovnjaki tudi povsem opravičeno, da mora vsak, kdor hoče dobiti električen tok, zajam-čiti, ali neposredno vplačati delež na temeljne delnice, in sicer :
1.  Za vsako žarnico 1000 K.
2.  Za vsako priklopljeno konjsko silo 2000 K.
Ta znesek se upiše enkrat za vselej in pride do obrestvovanja, ko bode zajamčena prvotnim delnicam določena dividenda. Povsem opravičeno se bode pač zahtevalo od vsakega, kdor se priglasi kasneje, da vpiše znatno večji delež.
Instalacijo na lastnem posestvu si mora vsak posestnik plačati sam. Po današnjih cenah pride en izvod za eno svetilko približno na 450 K. Drobni motoiji, 3 do 5 konjskih sil, ki pridejo v poštev za malo obrt in za poijedelsko-gospodarske namene, stanejo danes 14.000 do 16.000 K. Taki drobni motorji so tudi tako urejeni, da se dajo prenašati na razna mesta vporabe. Manjši poljedelci si take motorje lahko nabavijo skupno. Je pač umljivo, da se pri večji izrabi enega takega motorja bode zahteval nekoliko višji pavšal na letovali nabavne stroške in obvezne vpise temeljnih delnic si posestniki razdele med seboj, tako da na posameznika odpade le del vseh nabavnih stroškov. Na ta način postane produktivnost električne sile dostopna najširšim slojem prebivalstva.
Zanima nas še, v kakem razmerju bodo
_    2    —
cene za električno eneržijo (luč in gonilno silo) napram eneržijam, ki jih prebivalstvo sedaj  uporablja.
Z enim litrom petroleja, ki stane danes 24 K, gori manjša svetilka približno 20 ur, večja samo pribl. 12 ur. Ena ura razsvetljave z manjšo svetilko stane torej K T20, z večjo svetilko 2 K. Ako gori taka svetilka tekom celega leta povprečno samo 2 uri na dan (pozimi več, poleti manj), stane taka, gotovo zelo pomanjkljiva razsvetljava letno 800 do 1400 K. Ako uvažujemo še nevarnost ognja, nesnažnost in težave pri nakupu petroleja, so velikanske prednosti električne razsvetljave nad vse jasne.
In gonilna sila ? Ako ima kdo parni stroj v obratu, stane danes 1 konjska sila na uro samo na premogu in mazilih 250—300 K ali KW pribl. K 3"50 na uro. Motorji na bencin, ali na mineralno olje stanejo dvakrat toliko t. j. povprečno 7 K na uro. Naše električno podjetje zamore po dosedanjih kalkulacijah oddati 1 KW na leto za 5000 K. Ako ima kdo svoje motorje 2000 ur na leto v obratu (t. j. 250 dni po 8 ur ali 200 dni po 10 ur) stane njega lKWura K 250.
V3i navedeni stroški in iz njih izvajane cene so pač izračunani na podlagi sedanjih draginjskih razmer za najneugodnejše pogoje izvrševanja in oddaje toka. Ako bi se naša valuta zboljšala, zboljša se s tem tudi cena toka na Fali, ker je največji del investiranega kapitala vknjižen v Švici v švicarskih frankih, in obrestovanje se vrši tudi v švicarskih Iran-kih. Nadaljno znižanje cen bi bilo mogoče, ako bi se že v prvem času prijavilo čim največ odjemalcev in tako bi se čim največ temeljnih akcij vplačalo v gotovini. Čim več umevanja bode našlo velepomembno podjetje pri vsem prebivalstvu celega zainteresiranega ozemlja, temveč koristi bode od tega imel vsak posameznik in ž njim vsa domovina. Največji in neoprostljivi pogrešek bi pa bil, ako bi vsled nerazumevanja domačega prebivalstva prišlo do tega, da bi se Falska električna ener-žija preko domačih krajev prenašala daleč proč — morda celo črez državno mejo.