Gospodarsfvo. Bo zanimalo slovenske davkoplačevalce. Ka.kor zaaao, zboruje v Beogradu fiaaačai odbor, kjer razoravljajo o ogTOimaem državaem proračuau. Naši člaai finaačaega odbora so dobili pogled v številke, koliko so plačale posamezae pokrajiae aaše države aeposredaega davka in doklad za vsa leta od prevrata do 30. septembra 1925. V teh sedmih letih je plaičala zgoraj omenjenih dajaiev Sloveaija 768,825.789 dla., Srbija in Čraa gora skupao pa 1.176699.574 dia., Hrvatska ia Slavoaija 1.089,195.813 dia., Bosaa in Hercegoviaa 704,612.036 dia., Voivodina 1.322,807.419 din., Dalmaora 136,258.334 dia. "Skupaj se je plačalo 5.189,398.569 dia. Viaski sejem in raz^iava v Št. Hju v Slov. gorfcah. Za viaarsko okrožie Jareaina, Sv. Jakob, Sv. Kuagota, Sv. jTjriJ, Svečiaa ia Št. 11] se ;e ustaaovil pripravljailiai odbor, kateri ima aalogo, da priredi meseca februarja v Št Ilju viaski sejem in povalbi aa udeležbo vse vinogradaike tega ¦oikoliša. Viasiki kupci ia gostilaičaiijii iz bližnje Avstrijie, poseibao iz Gradca, se že seda] zaaimajo za to prireditev. Pripravljalai odboir ]e imel dae 27. t. m. svojo prvo sejo v Manrboru. Spomiajanio se, da so pred vojsko viaski sej-mi v St. Ilju, katere so prirejale kmeitijske podružnice pod vodstvom g. Repaika, vedao doforo uspeli. Nataačnejši prograin o prireduvi bodo listi pravočasno pocočali. Vinski sejem v Gomji Radgoni. Via^rsko društvo za giorajeradgonski ckraj, priredi dae 7. ia 8. februarja t. l. v prostorih posojilaice tik kolodvoira v Goraji Radgoai svoj prvi viaski sejem, zveizaa z raizstavo. Zanimaaje, tičoče se aaše prireditve, je ievaarodno veliko, posebao v krogih igostilaičarev ia vinskih trgovcev. K prodaji je prijavljeno pTiibližao 200 'raznih vrst z več tisoči hl. Večiaoma pridejo v poštev viaa iz gorajeTadgoasikega viaskega oikraja, kaitera se odliikujejo kaikoT 7nano z dobrim okusom in lepo iharmonijo. Urožaj leta 1925 je t>il v tukajšajem okolišu po kakovost: ia maožini sodeč protiv drugim krajem Sloveaije zelo dober; glede tega se še daaes poau^ajo iateresentom dobre kvalHete v velikiih maožiaah po maogo aiižjih ceaah, nego v drugih kraiih. II. Vinski sejem v Središču. Poročali smo že aa kra-t'ko o tem lepo uspelem viaskeTn sejmu, aa katej-em se je prodalo več tisoč hl viaa. Lahiko rečemo, da je priaesel ta daa ljutomersko<jrmoižkeinu okolišu 5—6 milijcnov kroa. Kupci so iskali posebao boljša vina ia sortiraao blago, iker rabijo slabše vrste ia ikislasti viaa šele pozsaeje za poletai čas. Odobravali so priročnL in aataačai seznaim razstavljenih via, po kateTOTn so izvedeli za aaslov razsfav1 alca, le.TO goric, 'inaožiao viaa ia prlbližno ce.ao. Pridno so si deltili beležke ia opazke ter si jemali vzoice. Kirpčij- sild sklepi so se takoj zabeležili aa tablo. Postrežba je tudi ibrezhiibao fuakcijoairala. Največ viaa se je prodalo na Kraajsko, v okolico Celja La jDravogTada ter v MedžimurjPia v Gradec VeseLti aas mora tudd dejstvo, da so se prvič po preobratu oglasiii aeinški kupci iz Gredca ia okclice v večjern šievilu ia da so nam 'klicali pri odidu: Na skora-jšn e svideajel Začetek je storjen. Trg Središče pa j,e pos.ta:l s tem sejinoTn, Jki se vpelje ikot slalaa prireditev, važaa gospoarska točka ljutomersko-orimožkega viaskega okoliša. Mariborski tržni daa dne 23. jaauai-ja 1926. Slaninarjev je bilo ta pot 77 ia to je bil vzrok, da so- cene slaaini padie ia sicer se je meso sicer prodajado po 20 do 30 din., toda slaaiao so prcdajal; po 20 do 22 dfri, popoldne še celo po 17 do 17.50 dia. ia v večjih količinah še ceneje. To |e vplivalo tudi aa domaoe mesarje, kateri so ceae lcolikor toiiko izaižali, dva mesarja sta celo proda^ala govedino po 9 dia., teletiao po. po 12.50 do 1» dja. 1 kg. Klobasarji so kljpb vsemu temu ostali pri svojih vdsokih ceaah. Hreaovke so a. pr. še vedao tako drage, da jih po gostilaeh ae dobiš pod 5 dia. kcmad. Govorio stcer, da bcdo ljudje bOjtottral-i s teai, da ae bodo aaikupovali več •klobas. Če prids res do tega, se še ae ve. — Perutaiae je bilo oikoli 200 koraadov, katera se ]e prcdajala povprečno po 30 do 120 dLa. komad. — Domači zajci 15 do 50 din. komad. Div-ih zajcev ai bilo. — KrcTnpk, zeleajava, druga ži\ila, sadje: Krompir 8 do 9 dia. nierrvik, oziroima 1.25 do 2.50 dia. kg, solata 3 do 4 din. kg, glavaata solata ia zeliaote glave 3 do 5 diin., kariijol 3 do 14 dia. komad, kislo zelje 3 do 3.50 dia. (po trgoviaah po 2.50 dSa.) kgf kisla repa 2 dia., mado 40 do 50 dia., kuhaao maslo 50 do 60 dia. kg, mleko 5 do 3.50 din... oljčao olje 30 do 50 dia., bučao olje 26 do 50 din. (po trgovinah po 24 din.) llter, smeiaaa 14 do 16 dia. liter, sirček 1 do 8 diii. hlebček, jajca 2.25 do 2.50 din. kornad, čeravao jih ž«nske prinašajo iz Slovenskih goric v Mariboru. po 1.50 din. komad, čeb-.rla 3 do 7 di-n., česen 4 do 12 din. venec, Jabolka in hruške 5 do 12 diia. kg, fige 6 do 10 din. venecr pečen kostanj 6 dia. liter, liiaone 0.75 do 1.50 d'ia.r pomaraače 1 do 3 din. komad. — Lončeae ia lesene robe tuxfi ai bilo maogo aa trgu. Prodajala se je pa po 1 do 1(X) dia. koroad, leseai vozičtki ma hai ia veliki 200 do 2000 din. koir.ad, brezove metle 3 do 6 din. komad. — Seno ia slama. Radi slabega vremeaa so bili v sredo, dne 20. t. m. samo 3 vozovi seaa, v soboto, dae 23. t. m., je pa ibilo 5 vozov sena ia 3 vozovi slarae aa trgu. Ceae so bile seau 75 do 92.50 dia., slami pa 55 do 60 dia. za 100 kg. Tudi tukaj so se ceae v Mariboru zelo miižali. Mariborsko sejrasko poročilo. Na svinjs'ki sejjera d!ae 22. jaauarfa 1926 se je pripelalo 35 sviaj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tedaov stari komad 150 dia., 7—9 tediaov 250—300 dia., 3—4 mesece 350—380 D, 5—7 mesecev 400—480 dia., 8—10 meseccv 550—650 dia., 1 leto 1500—1600 d!n., 1 kg žive teže 11.50—12.50 ¦din.. 1 kg nvrtve teže 15—18 dia. Prodalo se j.e 32 komadov. Dunajski goveji sejem dne 25. jaauaija 1926. Dogtm 2365 glav; od tega iz Jugoslavi e 163 komadov. I-Ąvo¦virstao blago Je moglo abdržati cene, vse druge kakovosti pa pso oslabele z.a 5 grošev pri kg; izjemo tvorijo le biki, ki so se podražili za 5 grošev pri kg. Notirap za fcg žive teže: voli I. 1.50 do 1.80 (fejemoma 1.85 dn 2.20); II. 1.25 do 1.45, UI. I do 1.15. bfki 1.05 do 1.40 (1.45); krave 1 do 1.40 ia slaba živiaa 0.50 do 0.85 šiliaga. špitalič pri Konjicah. Na mali pust, dne 18. febniarja, se vrši .tuka] premiranje plemeaske živiae za oboiae: Bezovica, Št. JeraeJ, Laže, Zbelovo, Tolsti vrh ia Žiče. Za nagrade pinispeva|o: Veliki župaa v Marjboru 13.600 JKr okrafai zasctp v Koajioah 8000 K, KmeMjsika družba v Ljoxbl ani 4000 K, občiaa TolstivTh 4000 K, občma Bezovica 2ovX) K, občiaa Looe 2000 K ia občina Ž-iče 2000 kroa, skupaj 35.600 K. Premij bo torej velito. Nd čuda» ¦da vlada velikonsko zaaimaTije za ta »sejem« v Špitaliču. Odbor Sadjarskega društva v Celju. V nedeljo, da€ 24. t. m., se je vršil v Celju ustanovai občai zbor Sadjarskega društva v Celju. Predsedafkom je bil iizvoijen velezasluižai sadjar Milloš Levstik, podpredsedaiikom Alojzij Mihelčič, ta]ai!kom Ivo Petrak ia blagajaikoim Jože Gaberšek. Nade]aimo se, da nas bodo meščaai ia oikoljčaai kai" najbolje podpiralr v aašem streTaljea^u za povzdigo sadjarstva ia vrtaarstve. Hmeljarjem! Kakor znaao, nam je peroaospora že 2 leii zaporedoma skoro popolaoma uaičila pridefek aa pozneim himeJju. Hmeljairako društvo za Sloveajo smatra kot svofo dolžaost, da že sedaj ¦opozarja hmeljafje aa prete-5o nevaraost ter pripravlja ia ukreae vse, kar bo potrobaeg« v o^bra-mbo nove. bolezai aa hmelj^ki rastltni — to pa tem več, ker n: izključeno, da se bo bolezea prej ali slej lotila% tudi srednjeraiaega (goldiTig) hmelja, kar bi pač bilo U9od-f polao za ves naš hmeljski okoliš. Po tejavi g. prof. Skoriča iod šumarske ia gozdiarSke visofce šole v Zagrebu bode potrebno hmeljske nasade Skropiti — kakor v viaogradih trte — z raziopiao bakreae g"alice ia apaa. Za prvo ia tudi še raorda za drugo škropljenije bcdo zadostovale aavadne viiaogradske škropMaice. Za tretje in aadaljao škrapljenje ¦pa morao aa vsak način -biti druge škropilnčce, s kaiterani se bodo dosegali tu-ii 6—7 m visoki hmsljski vrhovi in himeljske panoge. — Glede teh šlcropilaic se je Hmeljarsiko društvo obrailo aa Savez Hmeljarskih društev v Žatou ter prosilo, da se mu priporoča aajbolijša ia aajpripravaejša škropil-aica. Savez je tej iprošaji drage vole ustregel in priporočal škropilaico. katero radeluje tvrdka Fraac Nechvile, ^ien, V., MairgareteastTasse 98. Ta tvrdka Lzdelifje skropi!aice na kolesrh ter staae komad brez vozniae in cariae približao 2140 dia. — Gled*e galice se je Hmeljarsiko društvo obrailo na Kmetipko družbo v Ljubljaai, katera bo galico spomladi prodajala pri vajgoaski aaročitvi po 7.22 dm. za I kg, pri maa^si aaročitvi pa po 8.75 din. za 1 kg v sHadišču v Ljiibljaai. Umesiao W bilo, ako bi S0 afcrotpdliiLce in galica skupao aaročila pofom Hmeljarskega dkuštva. — A. P. Vrednost denarja. Ameriški dolax staae 55—56 diiv, francoski fraak 2.10—2.12 dia., italiaaska lira 2.25—2.28 din., čehoslovaška Icroaa 1.65—1.67 dia., švicarski fraak 10.30 dia., a-agleSki fuat 275 dia., avstrijski šiliag 8 dia,, netnška marfta 13.45 din. V Curihu zaaša vrednost dinairja 9.17 ceatimov. Kar je že dedotn in roditeljem pomagalo, to bo pomag«lo tudi i Vam! Elsa flujd. Da, samo »Elsaflujd«! To že skoei 27 let priljubljeao doraače sredstvo s svojo mao-jokratno uporabo od zaotraj in od zuaaj kot ublažitelj bolečinl Umivanje ia drgaeaje z Elsanujdom krepi ia jača Va3e telo, stori Vas zaiožae kljubovati prehlajeaju ia Vam pripravlja užitek. En sam poiskus je spreobrail mnoge, ki TU9O hoteli verovati in nh privedel, da iz hvaležaosti še daije priporočejo Pellerjev >Elsafiujd«. Tudi Vi bostt? sto rili tsto, ako naročite za poskus 6 dvo/natih ali 2 v*l-'W ^pecijalai stekleaici za 63 diaarjev, ali da Vam pridp ?¦ oeneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalae steklenice «» 99 dia., pri lekaraarju Eugeau V. Fellerju v Shibici Doni, Ebatrg 341, Hrvats!:a. Nevamost priti prepozao ne preti onemu, ki ima prt sebi zaaesljivo uro. — Ure, ki gredo do sekunde aatančro, so Suttaerjev ure. Popravljaaja slabih ur staaejo sčasoms več kot ura sama. Svetovno zaane so »Iko«-ure iz lastne švicarske tovarne ur razpošilfa!n:ce H. Suttner v Ljubljnai št 992.Bogato ilustrovaai divot-ceaik, ki ga pošilja tvrdka H. Suttaer aa zahlevo zastonj, je vreden pazljivosti in čitaaja in vsebuje mnogo praktičaih aasvetov.