Temeljna SIS v Ljubljani
V Ljubljani /e bila 7. novembra ustanovljena Te-meljna SIS za železniški in luški promet. Hkratl z njeno ustanovitvijo se je končala akdja za oblikova-nje temeljnih SIS za železniški in luški promet v SR Slovenijl. Ljubljanska SIS bo samoupravno in dohod-kovno povezovala delovne organizaclje In krajevne skupnostl Iz 11 občin Ljubljane in njene regije te delovne organizacije, kl opravljajo železnlškl in luški promet
V poročilu o dveletnem de-lu iniciativnega odbora so poudarili, da je ustanovitev temeljne SIS ljubljanskega prometnega središča prišla na vrsto zadnja iz nekaj objektiv-nih razlogov. Glavni vzrok je v tem, da ljubljanska temeljna SIS združuje 900 TOZD in 175
KS, kar je v primerjavi z dru-gimi temeljnimi SIS za želez-niški in luški promet daleč največ. Tako je akcija članov iniciativnega odbora za čim-boljši odziv v delovnih orga-nizacijah in krajevnih skup-nostih, kar zadeva podpisova-nja samoupravnega sporazu-
ma v vključevanju v skupno-sti, zahtevala od njih veliko dela in temu primerno tudi časa. Novi predsednik skup-nosti je ob tem poudaril, da novo vodstvo čaka še precej dela pri pridobivanju novih članov v skupnost. To še po-sebej velja za vključevanje de-lovnih organizacij in krajev-nih skupnosti iz samega me-sta Ljubljane, ki so za podpi-sovanje samoupravnega spo-razuma o vključitvi v skup-nost v primerjavi z delovnimi organizacijami in KS iz okoli-ce pokazale neprimerno manj zanimanja (v občini Center je dosegla celo najslabši uspeh).
RADIO GLAS LJUBLJANE
Tudi radio Glas Ljubljane bo moral 23. novembra spreme-niti svoje frekvence oziroma valovne dolžine. Od četrtka naprej ga boste poslušali na srednjem valu 241,5 metra -1242 kHz. Na UKV ni sprememb (89,3 mHz). Spored prebe-rite v Dnevniku in Delu.
Telefon radia Glas Ljubljane: 325-494, v studiu 261-876.
Na ustanovni skupščini so spregovorili tudi o pomenu ustanavljanja temeljne SIS. V gospodarstvu vse bolj prevla-duje prepričanje, da je le s sa-moupravnim sporazumeva-njem in povezovanjem nepo-srednih partnerjev v promet-ni storitvi mogoče reševati na-šo   prometno   problematiko.
Oblikovanje ustrezne promet-ne politike pa se mora začeti v sami »bazi« kjer je obilo mož-nosti za predstavitev intere-sov vsakogar in za njihovo na-daljnje usklajevanje v širšem prostoru. Vlogo takega preno-snika pa naj bi opravljale prav temeljne SIS.
J. K.