CEMA LIR 25 Poštnina plačana — Sped. abban. post. — II gr. GOSPODARSTVO Trgovina ♦ finance ♦ industrija obrt KMETIJ STVO 1 leto vil št. i ig PETEK, 24. APRILA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89-33 MILANSKI VELESEJEM - VRATA V SVET 2a italijansko industrijo našega priložnostnega dopisnika) Milan, 19. aprila Danes še ni mogoče podati celotnega ogleda o razvoju letošnjega milanske-?a sejma, ker je še v teku. Na sejmu ^ Vsekakor zelo živahno, posebno ob edeljah, ko se gnetejo na sejmišču ^'božice domačih obiskovalcev. Raču-da je danes do 16. ure obiskalo ^iem, že okoli 200.000 ljudi. Mokrita sejmišče so letos povečali in ako pridobili prostor za novih 1500 ''fizstavljalcev. Posebno skrb posvečajo -gradnji avtomobilskega paviljona, ki ai bi se razvil v enega izmed največ-1* to seveda vzbuja že pravo zavist pd Turinčanih, ki vsako leto priredijo Pbsebnio avtomobilsko razstava. Raz-, ražila jih je opomba predsednika mi- • skega velesejma, v otvoritvenem go-,oru. da so Milančani dali prvi po- udo za prirejanje avtomobilskih raz->tav. Turinčani so takoj odgovorili po sv°}em predstavniku na tiskovni konfe-^ci, da je »avtomobilski salon« nji-nava zamisel. y svojem otvoritvenem1 govoru je ■ntnister Campilli večkrat poudaril, da * razvoj italijanske mdustrije odvisen (11 razširitve zunanjega trga. V tej ugo-a Vit vi so zapopadene tudi smernice ita-yanske trgovinske politike, ki teži za ,, bt. da se državna trgovina sprosti. ■'Pričo takšnega italijanskega gospo- arskega pioložaja in teh smernic ita-iJanske politike, je jasno, da prido-, na pomenu milanski velesejem, „* odpira italijanski industriji pot v 'Vet. Doleg raznih »dnevov« na letošnjem olesejmu je na dnevnem redu prvič bdi »dan Evropske premogovne in je-arske skupnosti«, in sicer 25. aprila. . e minister Campilli je podčrtal v svo-govoru važnost tega dogodka, ki bbbolično prikazuje vključitev Italije enoten okviru in trg z. ostalimi čla-lcami Evropske skupnosti. Jugoslavija razstavlja samo izvozno blago letošnja jugoslovanska razstava je Po svojem obsegu skromnejša; saj za-zenia letos samo 220 kv. m, medtem ko p Jugoslavija lansko leto razstavljala Prostoru 400 kv. m. Zaradi skrčenja usedene površine ne trpi celoten vtis, (,er je razstavo okusno uredil inž. rank0 Pešič. Jugoslavija razstavlja samo blago, ki “eiansko prihaja v poštev za izvoz. Razstavlja 21 podjetij, in sicer: Jugo-‘bspekt-Beograd, Vajda Export - Za-neb, i3 os n o plod - Sarajevo, Koopera-1Ya in Srbokoop - Beograd, Slovenka ’ Osijek, Kosmet - Priština, Bosnakoop Ratajevo, Slovenija-tekstil - Ljublja-Ra. Maraska - Zadar, Bosna - Sarajevo, ^ Prača - Titograd, Jugovinil - Kaštel jUcurac, »29. Novembar« - Beograd, ^Soriba - Zagreb, Gradjevina - Novi str'-’ Dalmacija cement - Zagreb, Indu-n Da ImpeK - Titograd. Jugosport -°grad, Bilka - Skopje, Export-import d " Sarajevo in Panonija - Novi Sad. . ed jugoslovanskimi proizvodi vzbu- jajo Načrti jeseniške železarne V jeseniški železarni, ki je bila nekdaj tesno povezana s tržaško v Skednju — saj je škedenjsko železarno ustanovila jeseniška Kranjska industrijska družba —- imajo za leto 1952 obširen načrt za dopolnitev obrata. Tako bodo obnovili plavž št. 1 In postavili pražilne peči, ki so potrebne za uporabo nove rude — siderita — namesto dosedanjega limonita. Dokončali bodo 5 cowperjev s strojnico za turbovetrila in merilno postajo. Po tej obnovi se bodo znižali proizvodni stroški surovega železa za 10%; prihranili bodo 100 kg koksa na tono gradlja. Skupna proizvodnja visokih peči, ki so jih obnovili lansko leto in ki jih bodo obnovili letos, bo dosegla 130.000 ton letno; pred obnovo je znašala 90.000 ton. Z. dograditvijo sedmih Siemensl-Martinovih peči 60-tonske zmogljivosti v jeklarni, se bo precej povečala tudi proizvodnja surovega jekla; na leto bodo izdelali 210.000 ton elektro.jekla in Stemens-Martinovega jekla. V valjarni debete pločevine bodo letos končali adjustažne naprave. Sedanja proizvodnja z eno pečjo in nepopolno adju-s‘ažo znaša 36.000 ton pločevine leino, prihodnje leto pa bo dosegla zmogljivost 60.000 ton debele pločevine. Modernizirali bodo tudi valjarno tanka pločevine, ki bo izdelovala namesto dosedanjih 18.000 ton 30.000 ton tanke pločevine na leto. Zičarno in hladno valjarno bodo prenovili in premestili v nove obrate na Hre-novlci. Zmogljivost žičarne se bo povečala od 18.000 na 24.000 ton vlečne žice let. no. Novo opremo bodo nabavili po večini doma, deloma pa iz Nemčije, Avstrije in Italije. Za investicijska dela bo železarna nabavila kredit po družbenem planu 896 milijonov dinarjev. Izvršili bodo še razna druga dela, tako bo skupaj potrebna investicija ene milijarde 600 milijonov dinarjev. Do konca tega leta se bo proizvodnja v jeseniški železarni povečala na 63% v primerjavi s predvojno. (Po »Ljudski pravici«), PROIZVODNJA KMETIJSKIH STROJEV IN GNOJIL V SLOVENIJI Slovenske tovarne so leta 1948 izdelale za 1100 ton plugov, bran in oko-palnikov ter drugega orodja za obdelavo zemlje. V letu 1952 se je zlasti povečala proizvodnja strojev za gnojenje. Pričeli so izdelovati puhalnike, elevatorje in sadne škropilnice. Pro-■ izvodnja mlatilnic je lansko leto dosegla 3-kratna proizvodnjo. Med sadjarskimi in vinogradniškimi napravami je največja proizvodnja hidraulič-nih stiskalnic ter ročnih grozdnih in sadnih mlinov. Med umetnimi gnojili je narasla proizvodnja superfosfata in nitrofoskala. Višek proizvodnje nitro-foskala je bil dosežen leta 1947 s proizvodnjo 10.75 ton, ki je bila 6-krat večja kakor v letu 1939. RESNIČNI MIR BI SVET OSREČIL Razcvela bi se proizvodnja civilnega blaga (Guy Sims Fith) Te dni so objavili pregled ankete med 347 odličnimi ameriškimi gospodarskimi podjetji, ki kažejo na splošno optimizem ameriškega gospodarstva za bodočnoslt za primer, če bi prenehala mednarodna napetost. Daši so ta pregled sestavili v zadnjih sedmih mesecih in zaradi tega ne odraža psihološkega vtisa najnovejše sovjetske mirovne pobude, vendar dokazuje, da ameriški gospodarstveniki splošno odklanjajo teorijo, da bi moralo ameriško gospodarstvo nazadovati, če bi prenehala vojna nevarnost. Anketa je zajela 127 industrijcev, 26 veletrgovcev in 194 trgovcev na drobno. Splošno mnenje je, da bi v primeru zagotovitve svetovnega miru prišlo do največje konkurence in do najbolj presenetljive proizvodnje novega blaga v zgodovini. Industrije! so prepričani, da bi prenehanje obrambne proizvodnje sprostilo kovine, ki sedaj primanjkujejo, cene bi se ustalile, kar bi omogočilo proizvodnjo pravega bogastva novega civilnega blaga. S to proizvodnjo zdaj odlagajo. Prenehanje napetosti bi rešilo mnoge gospodarske težave in prineslo zmanjšanje davkov. Tudi vsi veletrgovci se navdušujejo za resničen mir. Prepričani so, da bi v tem primeru lahko prišli do večjih količin blaga, ki ga sedaj primanjkuje. Vendar je polovica trgovcev na drobno zaskrbljenih zaradi mogočnega padca zaposlenosti in nakupov v primeru miru. Druga polovica je pa optimistična in prepričana, da bo u-spela z zmanjšanjem stroškov in s prodajno propagando prebroditi vse težave. Moskovska trditev, da ameriško gospodarstvo ne more cveteti in napredovati v mirnem' času, je popolnoma brez osnove. Današnje temelje ameriškega gospodarstva so položili v dolgem mirnem času, ki je sledil ameriški državljanski vojni po letu 1865. Desetletja 1900-14 in 1920-30 so razdobja, ko so Združene države dosegle velikanski razvoj, ne da bi bilo kakšne vojne nevarnosti. Res je, da je najnovejša sovjetska mirovna pobuda povzročila padec delnic in cen blaga, to pa bolj zaradi negotovosti. Pomembno je tudi, da je Strah pred spopadom ustvaril veliko več zaskrbljenosti in večji padec na ameriškem trgu kakor nada v mir. Ko je izbruhnila korejska vojna, so delnice padle za 15%, sedaj pa le za 5%. Sploh so ameriški gospodarstveniki proti vojnemu gospodarstvu. Dobički pri naročilih za obrambe so veliko nižji kot pri proizvodnji v mirnih časih. To ni samo zaradi javnih konkurenčnih ponudb, temveč zaradi pravice države, da lahko vedno izpreme-ni zadevne pogodbe, če ugotovi, da zlasti pozornost usnjeni izdelki. ' agoslavija razstavlja poleg tega teks-Jhe izdelke, zlasti lanene in konop-lehe, gradbeni les, oglje, cement, marmor, kemične proizvode (kavstično so-ab itd.), preproge, likerje in razna ži-kakor mesnate izdelke, žito, sadje, 'ajca in gobe ter zdraviilnfa zelišča; 0therumo naj še polvinil-klorid. Splošno pričakujejo, da bo Jugosla-Da zaključila obilo poslov. Glede jugoslovanskega izvoza v Italijo naj ome-aubo, da ga ovirajo zlasti italijanske ezave glede uvoznih dovoljenj. Za ju-soslovansko blago se zanimajo tudi pra“F' države, kakor Turčija, Irak in „.6r2i)a, ki uvažajo jugoslovanske tka-'hite. Na sejmu je seveda največ italijan-.Jh izdelkov. Poleg Italije in Jugosla-De razstavljajo še Avstrija, Ceškoslo-vaška in Madžarska, Grčija, V. Brita-aDa, Francija, Švica, Belgija, Norveška, Vedska, Luksemburg, Zahodna Nemči-p Danska, Holandija, Kanada, Brazi-Da, Kolumbija, Mehika, Monako, Ko-/arika, Irak, Viet-Nam, Indonezija, amboža in Laos. C. JUGOSLAVIJA; NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Beograjski radio je sporočil, da se 0 Jugoslavija udeležila tržaškega ve-esejma. Jugoslovanska podjetja bodo azstavljala predvsem živila in izdelka domače obrti. so dobički preveliki. V tem primeru je industrijec obdavčen še s posebnim davkom zaradi izrednega dobička, ki gre do 82%. Za gospodarstvenike pomeni vojno gospodarstvo visoke davke in nadzorstvo, ustalitev cen in plač ter sploh državno vmešavanje. Ravno tega pa ne marajo. Ce to moč svobodnega sveta zares uspela, odbiti sovjetsko napadalnost, tedaj bo nedvomno sledila gotova gospodarska preureditev, ki pa ne bo škodila temeljni moči ameriškega gospodarstva. Nasprotno je ta teden poudaril zunanjepolitični urednik «Wall Street Joumala« William Henry Cham-berlin: I . | i »Ce bi obstajala utemeljena verjetnost v trajni mir, bi dežele s svobodnim gospodarstvom hitreje in presenetljivo napredovale, kakor je to bilo v preteklem sltoletju.« MALA OLJČNA VEJICA mogočna sila punti inflaciji Pod naslovom »Glasovi o miru in gospodarstvo zahoda« objavlja londonski »Times« članek, v katerem piše: »V preteklih dveh tednih so svetovna tržišča blaga in v določeni meri tudi tržišča valut zaznamovala nagel padec očitno zaradi izjav o miru in sodelovanju, ki prihajajo iz Moskve in Pekinga. Te težnje in gospodarske napovedi, ki so s tem v zvezi, so naletele v splošnem na ugoden sprejem, prav tako kot dogodki, ki so jih povzročili. Nagel »boom« (vzpon) na blagovnem trgu, ki je sledil izbruhu vojne na Koreji, je objektivno prikazal škodo, ki .10 lahko povzroči strah pred vojno. Zlasti za Veliko Brtianijo bi bil pravi blagoslov, če bi lahko letos kupovala živila in surovine po nižji ceni ali vsaj ne dražje kot lani. Mala oljčna vejica je celo mogočna sila proti inflaciji. Najbolj neposredna in najvažnejša posledica razjasnitve vzdušja je padec cen. Vprašanje bi lahko zdaj postavili glede nekaterih glavnih produkcijskih dežel, zlasti vzhodnih, kjer so visoki dohodki in iztoljšana življenjska raven pomagali porastu kapitala, pa tudi proti raznim agitacijam, ki so toliko časa ogražale zakon in red. Za Malajo je verjetno, da se teroristi še pripravjlajo, da izkoristijo vsako obubožanje, ki bi lahko nastopilo zaradi zmanjšanja dohodkov iz prodaje kositra in gumija. Tak položaj bi se lahko ponovil tudi v drugih deželah Azije in Afrike, pa tudi na mnogih britanskih ozemljih. Ali je verjetno, dia se bodo obrambne priprave stvarno zmanjšale? Ni tvegano predvidevati močnega političnega pritiska za zmanjšanje obrambnih stroškov, Zmanjšanje, ki bi avtomatično sledilo premirju lifm Koreji, bi bilo neznatno, če bi se resno znižali dohodki dežel, ki pridelujejo surovine strateške važnosti, bi hkrati padlo zanimanje za naložbe novih ka-pitalov, ki so potrebne za- finansiranja v teh deželah. V tem trenuitku te razne možnosti še niso aktualne; vlade posameznih držav bi pa storile dobro, če bi že zdaj proučile, alli je gospodarstvo svobodnih dežel dobro pripravljeno na zmanjšanje povpraševanja in na zadevno prilagoditev. Neuspeh na tem področju bi ustvaril prav tako ugodno priložnost za sovjetsko propagando kot poraz na bojišču. Ni mogoče izključiti, da bi moskovska mirovna pobuda ne imela prav tega dolgoročnega cilja. Večina vlad nedvomno dobro ve, da nikakor ni računati z neposrednim padcem obrambnih potreb in da se lahko vsako možnost zmanjšanja vladnih izdatkov hitro izloči s povečanjem gradbenih del, s socialno pomočjo ali z drugimi podobnimi ukrepi. KO BI SE DRŽAVE RES SPOPADLE Proizvodna sila važen tiniteii JFMAMJJASONDJFMAMJJASONDJF Francija je zabredla v velike finančne težave. Vlada si pomaga trenutno iz zadrege s posojili pri Narodni banki; po drugi strani pa stalno trka na ameriška vrata za dolarje in vojaška naročila. Glavni vzroki, zaradi katerih je Francija zašla v takšne težave, je neugoden razvoj zunanje trgovine. Na našem črtežu je označen ta razvoj v milijardah francoskih Irankov. Izvoz daleč zaostaja za uvozom, kar povzroča primanjkljaj. Zadnje poletje se je položaj pričel boljšati, toda izvoz ne doseže še niti 70 milijard frankov in je manjši kakor leta 1951. Znana londonska gospodarska revija »The Banker« je v svoji zadnji številki pesve. rila poseben članek razmotrivanju o go-.*padarski sili nekakšnih dveh svetovnih blokov, ki bi se utegnila spopasti z orož,-jem, ako bi še nadalje trajala napetosf, io katere ja svet prišel po drugi svetovni rojni. Iz tega članka priobčujemo najvaž-tejše podatke, ki bodo toliko bolj zanimali našo javnost prav v trenutku, ko postavljajo najnovejše ponudbe iz Mo-tkve in Pekinga svet pred nov političen n gospodarski mednarodni položaj. Pisec omenja popolnoma upravičeno, ia utegne gospodarska sila posameznih držav in zvez soodločati pri reševanju •pora med Vzhodom in Zahodom, pa naj M se ta spor rešil z orožjem' ali s spora-tumom. Ze leta 1951 je ta časopis priobčil po-loben članek o razmerju gospodarskih sil v svetu. Tedaj je pisec, ugotovil, da je lovjetska gospodarska sila (s sovjetskimi tavezniki) predstavljala eno tretjino go. redarske sile, s katero so razpolagale ta-co imenovane zahodne države. Do tega »aključka je prišel na podlagi podatkov o larodnem dohodku prizadetih držav, kamr so bili objavljeni v poročilu Organi-tacije združenih narodov o narodnem dohodku v 17 državah v letu 1949 (pod naslovom »National and per capita Inco-mes in 17 Countries 1949). Podatki o narodnem dohodku v Sovjetski zvezi so ss naslanjali na mnenje dveh sovjetskih go. spodarstvenikov, med katerimi je bil prof. Vcznesenski, ki je v Moskvi padel v ne-nilost. Tl so bili pozneje dopolnjeni z 'zsledki novih proučevanj, ki so dali vsemu pregledu o narodnem dohodku v prizadetih državah bolj zaokroženo sliko. Vavajamo te podatke, ki jim je dodan tuji pregled prebivalstva. V svojem razmotrivanju v letu 1951 je cisec v skupini zahodnih držav upošteval ;amo 10 držav, ki so članice Atlantske pogodbe (Nato). Zdaj je dodal k zahod-išm silam še 6 novih držav, ki bi -po splošnem mnenju bile pripravljene boriti se r zahodnem bloku. »Svobodni svet« bi i-erjetno lahko računal tudi na gospodar-ke vire iz severne Afrike, Indije, Južne \merike, Švedske in Skandinavije. Po navedenih podatkih je bila leta 1949 cospodaska sila »zahodnih« 16 držav 3 do t.krat večja kakor gospodarska sila rzhodriega bloka, medtem ko je njihovo nrebival-stvo doseglo samo 2 tretjini pre-rivalstva vzhodnega bloka. Narodni dohodek v državah sovjetske-ra bloka je po letu 1949 hitro naraščal, tako se je razlika v gospodarski sili zarodnih in vzhodnih držav zmanjšala. Po .ovjetskih podatkih narašča narodna pro-'Zvodnja v ZSSR za 12% ,na leto, v sov-reiskih zavezniških državah pa za 15 do ;0%. Clankar pripominja, da je tako na-jlo naraščanje narodne proizvodnje v teh državah možno, ker je zaposlenost na ometih razmeroma še nizka in ker so se te države pričele razvijati z ravni nizke proizvodnje. Kljub temu pomeni pri 3 do 4_kratni večji gospodarski sili v zapad-nih državah že samo 4% povišek narodne proizvodnje vsaj toliko kakor 12 do '6% povišanje narodne proizvodnje v državah sovjetskega bloka. Čisti narodni _ .. Dohodek Države dohodek na 8lavo v milijardah dol. v milllonlh v dol. Zahodna Skupina ZDA 217 149 1.453 '■/. Britanija 39 5 0 773 Kanada 12 14 870 Belgija 5 9 582 Danska 3 4 689 Francija 20 41 482 (talija 11 46 235 Holandija 5 10 502 Norveška 2 3 587 Portugalska 2 8 250 Turčija 2 20 125 Grčija 1 8 128 Avstralija 5 8 679 Južna Afrika 3 12 264 Jugoslavija 2 16 146 Japonska 8 83 100 Skupaj 337 481 700 Vzhodna skupina ZSSR 60 193 308 CSR 5 12 371 Poljska 7 24 300 Madžarska 2 9 269 Romunija 4 16 280 Bolgarija 1 7 150 Vzh. Nemčija 6 19 300 Kitajska 12 463 27 Skupaj 97 743 130 ^ Argentine prihajajo zadnje dni ‘pburljive novice: V Buenos Airesu rt 86 na trgu’ k^er §ovoril Ptedsed-Peron, razpočili dve bombi in ubi- i 6 oseb. Peronovi razgrajači, imeno- (ani »descamisados« so hkrati vpepe-JfU luksuzne prostore »Jockey Cluba«, Jar so se shajali bogatejši ljudje, in taudski dom«, kjer so se zbirali so-'cdr Policiia J® držala prekrižane (.lce in celo dovolila, da so demon-’ tanti prerezali cevi gasilcem. Vlada dala zapreti 667 trgovcev, ker so se ,re2rešili proti določbam o najnižjih ;®nah. Nekaj dni poprej je Buenos Ai-s ostal brez mesa, ker niso hoteli n ti® tj ® prodajati mesa po nizkih cedit J® določila vlada. Predsed- k Peron jim je moral zagroziti z daj hujšimi posledicami«. Prav te dni ’ T® vzel življenje Juan Duarta, brat dojne Peronove žene Evite in Pero-';i?v zasebni tajnik. V poslovilnem pi. , U' naslovljenem na predsednika, je apisai: »Prišel sem z Evito in se vra-. ta k njej!« Čutil se je prizadetega, ' r i® Peron uvedel preiskavo v vseh taistrstvih »zaradi podkupovanja«; ' eiskava bi zadela tudi njegov urad. Kaj se pravzaprav dogaja v Argen-.. ■ kjer živi tudi mnogo Primorcev, * s° se izselili za časa fašizmaš Mno-’ Poročevalcev je že napovedovalo ir 0^n° vstai° Proti Peronu. Danes aduje mnenje, da Peron še vedno vlada položaj. Ako si hočemo ustva-1 Vsaj približno sliko današnjih raz- ZAKAJ VRE V ARGENTINI GOSPODARSKO IN SOCIALNO OZADJE POLITIČNE NAPETOSTI ner, moramo k stvari globlje. Proučiti Le treba zlasti Peronovo gospodarsko in socialno politiko, ki zdaj prinaša nepričakovane sadove. Kronisti navajajo nekaj značilnih primerov slabega gospodarjenja Peronovega ministra za gospodarstvo Mi-guela Miranda, ki je po nekaj letih svojega delovanja odšel v Uragvaj in tam umrl prav v trenutku, ko so pričakovali njegov povratek. V znanem ietoviščarskem kraju blizu Buenos Airesa, Bariloche ni danes več ogromnega napisa »Planta Experimental de Energia Atomica«, kjer so preiskovali itomsko energijo in od koder je avstrijski profesor Ronald Richter na-manil svetu, da je razbil atom po norem postopku. Kmalu se je pokazalo, la je bilo to samo neosnovano baha-;tvo, ki je stalo Argentino ogromnega denarja. Zavod za atomsko energijo so ! ato zaprli. Peron se je pred svetom hotel pokazati tudi z lastno tovarno letal na reaktivni pogon. V Cordobi 'e postavil veliko avtomobilsko tovarno. Vsi ti poskusi so propadli. Peron je zanemaril kmetijstvo, ki je bilo nekdaj glavni vir argentinskega Izvoza, in se z vsemi silami vrgel na industrializacijo. Zanemarjanje kme-iljstva in prenagljena industrializacija sta kmalu spravili deželo, ki je bila znana kot ena najbogatejših po svojem kmetijstvu, v položaj, da je mora. ia uvažati pšenico iz Združenih držav. K temu je seveda pripomogla tudi suha. Lansko leto je sledila dobra letina, ki je državo rešila; sicer so bili poznavalci razmer prepričani, da bi bila izbruhnila huda gospodarska in politična kriza že tedaj. V državi je nastopilo splošno obubo-Sanje, ljudje nimajo denarja. Nova industrija proizvaja predrago; poleg tega kakovost blaga ne doseže višine industrijskih izdelkov drugih držav, industrializacija je privabila v mesta množice delovnih rok. Na deželi je pri-';elo primanjkovati delavcev, ki so nuj-ro potrebni za razvoj kmetijstva. Kme-ijska proizvodnja je začela padati, za r.voz je bilo vedno manj blaga na Mzpolago. Peronov minister Miranda je izvajal ivojo gospodarsko politiko po teoriji noj. Pavla Prebischa, ki je priporočal Um hitrejšo industrializacijo, češ da ie razmerje med industrijskimi izdel-ei in surovinami ter kmetijskimi izdel- ri vedno hitreje razvija v škodo suro-rin in kmetijskih izdelkov. Trdil je, da D treba vedno več cina, bakra, pšeni-:e ali mesa za nabavo avtomobila, hladilnika ali ure. Zato je treba čim hi-irejše izvesti industrializacijo in sami proizvajati avtomobile, hladilnike, ure in druge industrijske izdelke. Cim bolj do Argentina odlašala z industriali-,?acijo, tem dražja bo postala industrijska oprema. Industrializacijo je mogoče izvesti s tujim kapitalom ali z zmanjšanjem nevažnega uvoza. Za industrializacijo težijo tudi druge južno-ameriške države kakor Venezuela, Kuba in Peru, ker se zlasti hočejo otresti gospodarskega vpliva severne Amerike ali »severnoameriškega imperializma«, kakor one označujejo vpliv ameriške veleindustrije na Juž. no Ameriko. Vprašanje je samo, v kakšnem koraku in po kakšni poti naj se industrializacija izvrši, ne da bi povzročila prehudih gospodarskih pretresi j ajev. Gospodarski položaj so v Argentini poslabšale tudi razne druge okolnosti. Tako je cena volne po izbruhu korejske vojne silno poskočila, toda lansko leto je pričela zopet padati. Peron je računal, da bo izbruhnila tretja svetovna vojna in da bo Argentina lahko prodajala volno po še višji ceni. Zato je zadrževal izvoz. Ta špekulacija je Argentini povzročila velike izgube. Zastoja kmetijstva je bil tudi kriv Zavod za pospeševanje mednarodne trgovine (Istituto Argentino para La Promocion del Intercambio == IAPI), ki je kupoval kmetijske pridelke po nizkih cenah in jih potem prodajal po dvojnih cenah v tujini. Kmetje niso imeli več veselja do dela. To je še bolj pospeševalo odtok prebivalstva v mesto. Polja so ostala zapuščena. Tri leta zaporedoma je letino pokvarila zima in suša poleti, število goveda se je skrčilo, žito je bilo treba uvažati iz inozemstva. Trgovinska bilanca je izgubila ravnotežje. Primanjkljaj je dosegel več milijard pezov. Zlate rezerve Narodne banke so pošle. Vrednost argentinske valute je naglo padla. Peron se je tedaj odločil in odslovil ministra Mirando; vodstvo argentinskega gospodarstva je prevzel Gomes Morales. Ta je obrnil krmilo v drugo smer. Napovedal je boj inflaciji. Deflacijska politika je izzvala mrtvilo v industriji; šibkejša podjetja so propadla. Novi minister je posvetil večjo skrb kmetijstvu. Pšenico plačuje zavod IAPI zdaj kmetu celo po višjih ce. nah (po 50 pezov), kakor so na svetovnem trgu (45 pezov za tono), da bi Pisec upošteva možnost, da države sovjetskega bloka uporabijo več svoje pro-žvodne sile za oboroževanje v razmero-na večji meri. Tako je na pr. Hitlerjeva Nemčija, katere proizvodna sila je Dredstavljala samo 3 četrtine sile njenih lasprotnikov, 1. 1930 posvetila oborože-fanju 3.krat toliko narodne proizvodnje ^akor njene nasprotnice (V. Britanija, Francija in Poljska). Po sovjetskih statistikah je šlo v ZSSR leta 1949 okoli 20% državnega proračuna jard dolarjev) za vojsko. V letu 1952 so losegli izdatki za vzdrževanje vojske že 14% državnega proračuna. Čeprav upoštevamo sovjetsko trditev, da je v treh letih (od leta 1949 do 1952) narodni dohodek narastel za 40, pridamo do zaključka, da je ZSSR izdala za oboroževanje v letu 1952 14 do 15 milijard dolarjev, to je in 14% narodnega dohodka (7—8 mili-niti ne 1 tretjino ameriških vojaških izdatkov v tem letu. NAVESTI TREBA TUDI VLAKNO V angleški poslanski zbornici so razpravljali o potrebi, da proizvajalec tkanin označi na blagu tudi vlakno, iz katerega je tkanina. Poslanec E. Burton se je pritoževal, da proizvajalci mešajo razna vlakna in tako pogosto zavajajo kupca. Za pospešitev izmenjave Vzhod - Zahod V Ženevi so se sestali trgovinski izvedenci vzhodne in zahodne Evrope, da bi se posvetovali o pospešitvi trgovinske iz. menjave. Po prvih sestankih je zavladal velik optimizem. Za zdaj gre za izmenjar vo misli in obvestil o razpoložljivem blagu, ki bi se dalo zamenjati, in o željah po tem blagu. Pozneje bodo verjetno se-stavili spisek teEa blaga. Proti koncu te. ga tedna se utegnejo pokazati že prvi dosežki konference. Tedaj bodo sklicali ple>-narno sejo. SOVJETSKI GOSPODARSKI IMPERIJ Najnovejše poročilo Organizacije združenih narodov o razvoju svetovnega gospodarstva prinaša zanimive podatke tudi o gospodarski povezavi posameznih držav, ki so v sklopu gospodarstva v Sovjetski zvezi. Po letu 1948 se je trgovina Kitjaske z državami vzhodne Evrope skoraj podvojila; trgovina med samimi evropskimi vzhodnimi državami pa se je potrojila. Po kitajskih podatkih se je v letu 1952 72% vse trgovine razvilo s Sovjetsko zvezo in sovjetskimi zavezniki. Tako se več kakor 3/4 sovjetske trgovine razvija v okviru njenih zavezniških držav. AMERIŠKE CARINE OSTANEJO Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) je poslala v Wa-shington posebno odposlanstvo z nalogo, da bi ameriško vlado prepričalo, da bi od. prla svoje meje za evropsko blago in bi lako podprla evropsko gospodarstvo. O obisku je bilo izdano poročilo, ki poudarja sicer potrebo, da bi se zmanjšale omejitve prosti trgovini med evropskimi državami in ostalim svetom, vendar ni odposlanstvo v bistvu ničesar doseglo glede izpremembe dosedanjega kurza ameriške zunanje-trgovinske politike. Odposlanstvu OEEC Je bilo v Washingtonu sporočeno, da ne more ameriška vlada postaviti Kongresu posebnih predlogov glede omiljenja ameriških carin; pač pa bo vlada predlo, žila Kongresu, naj obnovi »Reciprocal Trade Act«, ki daje predsedniku pravico, da se pogaja o znižanju carin. Vlada ne bo izdelala nikakšnega širšega načrta o mednarodni gospodarski politiki na dolgi rok, dokler ne prejme od bivšega ameriškega poslanika v Londonu Lewisa Douglasa podrobnega poročila o evropskih razmerah. Vlada je Douglasa postavila rok 9 mesecev za predložitev poročila, kar pomeni, da ne bo do prihodnjega le. ta nobenih bistvenih izprememb v aine. riški trgovinski politiki. OPTIMIZEM MEDNARODNE BANKE Poročilo Mednarodne banice za obnovo na Organizacijo Združenih narodov ugotavlja, da je Mednarodna banka v zadnjih 12 mesecih posodila 227 milijonov dolarjev. To je bila najvišja vsota posojil dovoljenih v enem letu. Predsednik upravnega odbora Z. Black pripominja, da se je mednarodni gospodarski položaj bistveno spremenil v dveh zadnjih letih. Inflacijski pritisk je popustil; kaže, da nastopa razdobje ustalitve. PO ŠftfU Smrt tvorca novega jugoslovanskega gospodarstva Dne 11. aprila je v Beogradu umrl Boris Kidrič, član zveznega izvršnega sveta FLR Jugoslavije. V novi Jugoslaviji ni bil doslej nihče deležen takšnih pogrebnih svečanosti kakor prav rajni Kidrič. Med nosilci pokojnikove krsto je bil tudi sam predsednik Tito. S posebno odločbo je predsednik izvršnega sveta proglasil 5 dni narodne žalosti. Pokopali so ga v Ljubljani 16. aprila. Sporočilo 6 zdravnikov pravi, da je Kidrič bolehal za hudim obolenjem krvlotvornih organov (levkemijo). O bdlenje so ugotovili konec septembra 1952. Bolniku so pomagali tudi s transfuzijo krvi in poklicali na pomoč tudi tuje (angleške) zdravnike. V drugi polovici novembra se je bolezen naglo poslabšala. Boris Kidrič se je rodil 10. aprila 1912 kot sin vseučiliščnega profesorja dr. Franca Kidriča, predsednika Akademije znanosti in umetnosti; študiral je na ljubljanskem in praškem vseučilišču. Že kot mlad se je ukvarjal s politiko. Kidričevo ime je tesno povezano z narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji in gospodarsko graditvijo V Jugoslaviji. On je bil pravzaprav tvorec te graditve. Imp! je tudi temeljno vlogo pri odločni preobrazbi vsega družbenega življenja, s katero sta bita uvedena delavsko samoupravljanje podjetij in nov gospodarski sistem; ta preobrazba je zbudila pozornost ne samo pri teoretikih socialističnega gospodarstva, temveč tudi kapitalističnega; saj ji nihče ni odrekal izvirnosti, hkrati pa tudi ne življenjske praktičnosti. Jugoslovansko gospodarstvo se je z njo rešilo težkega upravnega aparata in krenilo na pot nagle obnove. dal proizvajalcem vzpodbudo za delo na polju. Industrializacija pojema. Za časa politike prejšnjega ministra so za industrializacijo investirali okoli 10 milijard pezov. Nova gospodarska politika je imela tudi za posledico naraščanje števila brezposelnih; industrijska podjetja odpuščajo, ljudje, ki so se naučili mestnega življenja pa se nočejo vrniti na deželo. Peron poskuša upostaviti nekakšno ravnovesje med delavskimi organizacijami in delodajalci. Zato je proti delavski organizaciji Confedera-cion General cle Trabaio postavil zvezo delodajalcev Confederacion General Economica. Trenje med tema organizacijama naj bi olajšalo položaj vlade, ki bi v kritičnem položaju samo izigravala eno organizacijo proti drugi. Peron je še v časih sovladanja Evite prišel navzkriž z njo. Evita je bila za Izvajanje nekakšne korporativistične politike do skrajnosti. Sama je odločno posegala v socialno življenje. Tudi v argentinskem primeru je težko napovedati, kako se bo gospodarsko in socialno življenje razvijalo v bodoče. Splošno prevladuje mnenje, da bo kriza trajala dolgo. M. BOJ PROTI DIMU Angleška vlada ie imenovala posebno komisijo, ki naj prouči pot, po kateri bi se dal uvesti boj proti dimu. Računajo, da je decembra zaradi dima in megle umrlo 4000 ljudi. Nemške ladjedelnice proizvajajo več kakor pred vojno Tonaža nemške trgovinske mornarice se ie v letu 1952 dvignila za 340.000 brt .brutto registrskih ton) in je ob začetku leta 1953 dosegla 1,495.000 brt. Nemške Jlovne družbe so v preteklem letu naba. rile v domačih ladjedelnicah 240.417 brt, r tujini pa so kupile 99.500 brt. Nemške ladjedelnice so v preteklem le-u izdelale 502.913 hrt ladij, se pravi več takor v poslovnem letu 1936-37, ko so bl-e ladjedelnice v Vzhodni Nemčiji združene z zahodnimi. Nemčija izvozi v tujino približno prav toliko ladij, kakor jih izdela za domači trg. Leta 1951 je znašala proizvodnja nemških ladjedelnic 515.373 ort, izvoz pa je dosegel komaj 25.000 hrt. Nemški strokovnjaki računajo, da bi bila proizvodnja nemških ladjedelnic za 100.000 hrt večja, če bi imeli Nemci dovolj pločevine. Na noben način jim ni prav »La Prora«, glasilo^ demokrščanske stranke v Trstu, opozarja zahodne za-veznike^ naj bo(do previdni,1. Maršali Tito lahko potegne zdaj; z Rusijo, ker ni tam na oblasti več Stalin, temveč Malenkov. Ce se to zgodi, potem se na Jadranu pojavita srp in kladivo. To je dnevni »šlager« tudii lostalega italijanskega nacionalističnega tiska, med katerim prednjači zlasti »Messag-gero Veneto« iz Vidma. Mi smo v svojem komentarju k obisku predsednika Tita v Londonu zapisali, da se italijanska diplomacija v svoji politiki nasproti Jugoslaviji še do danes ni odločila glede izbire: ali jugoslovanski ali ruski topovi pri Rdeči hiši v Gorici. Pisanje omenjenega lista je nov dokaz za našo trditev. Leta in leta napadajo tistega, ki se je uprl Moskvi, z druge strani pa se sarmi tresejo pred Moskvo. List tudi obžaluje, da je anglo-ame-riška politika vselej popuščala Titu glede Trsta, Italiji pa ni dala niti kvadratnega metra zgubljene zemlje. Mnenje drugih Čitajte gospodarske liste! Ugledni strokovni časopisi se bavijo z vprašanjem, koliko časa bi moral poslovni človek odmeriti za čitanja strokovnega tiska, da bi se poučil o razvoju svoje stroke. Pokazalo se Je, da je čas,, ki ga uporabi poslovni človek za čitanje v pri-meri s časom, ki ga zahteva njegovo de. lo v sami stroki, zelo koristno uporab-ijen. Tako so Američani, ki zlasti proučujejo ta vprašanja, prav te dni razpisali anketo o tej zadevi in za mnenje povprašali 1.600 poslovnih ljudi, ki so v svojih strokah izredno uspeli. Postavili so jim vprašanje: Koliko časa uporabite za či. tanje gospodarskega in strokovnega tiska? Odgovori so pokazali, da podjetja, ki jih vodijo ljudje, ki pozorno prebirajo gospodarske liste, bolje uspevajo ka kor tista, katerih upravniki potrošijo manj časa za čitanje gospodarskih listov. Ameriški poslovni človek čita povpreč. no 5 gospodarskih in strokovnih listov, za kar uporabi na dan 2 uri. Neki večkratni milijonar, ki sodi med dolarske kralje in je začel prav s skromnim delom, Je Izjavil, da se ima za svoj uspeh zahvaliti predvsem rednemu čitanju gospodarskih listov. Stran 2 GOSPODARSTVO Petek, 24. aprila Anglija ni pristala na žitni sporazum Po 15 tednih so se pogajanja za podalj. tanje mednarodnega žitnega sporazuma tončno le zaključila z uspehom. Pogaja-tjem v VVashingtonu so prisostvovali predstavniki 46 držav. V. Britanija ni pristala na novi sporazum, ker je bil odbit njen jredlog, da bi se cena za bušel (mernik) »Senice povišala od 1,80 samo na 2 do-arja. Izvozniki žita so zlasti na pritisk dDA pristali na ceno 2,05 dolarja. Ame-'ičani so v začetku zahtevali ceno 2,50 dolarja. Sporazum morajo države ratiti-tirati do 15. julija, uveljavljen pa bo 1. avgusta. Predstavnik kanadske vlade je \d žitni sporazum Žitni sporazum določa okvir, v kate-*em se lahko gibljejo cene, in sicer velja tot najnižja cena za bušel (27,2 kg) 1,55 iolarja (doslej 1,20), za najvišjo pa 2,05 (1,80) dolarja*. Boj za določitev cene je bil ielo oster. ZDA, Kanada, Avstralija in Francija so najprej postavile najvišjo ce-10 2,50, nato so popustile na 2,25 in konč-io na 2,15 dolarja za bušel; države uvoz. lice so bile pripravljene plačati kvečje-mj 1,95 dol. Takšen je bil položaj sredi narca, ko bi se bila pogajanja skoraj razbila. Nazadnje je prišlo vendar do tompromisa na podlagi cene 2,00 dolarja. Države uvoznice lahko imajo ta dosežek za uspeh, ker se je cena žita po sklenitvi sporazuma, ki je zdaj v veljavi, dvignila; tako stane vrsta standard nad 2,20 dolarja bušel. Ce primerjamo cene na prostem trgu s ceno, po kateri bodo države izvoznice izvažale, je uspeh držav uvoznic viden. Združene države bodo mo- rale s podporo ameriških izvoznikov za-jotoviti omenjeno izvozno nižjo ceno, ki ie bila določena v mednarodnem sporazumu. TRGOVINA Z ŽITOM V ZASEBNIH ROKAH Dne 1. maja bo trgovina z žitom in s krmo prešla v Angliji v zasebne roke. NOVA TEHNIKA ZA UGOTOVITEV NAPAK V KOVINAH Običajno uporabljajo tri načine za ugotovitev napaik v kovinah: s po- močjo Roentgenovih žarkov, nadzvočno ali magnetično. S tem zadnjimj načinom so se ukvarjali raziskovalci neke tvrdke v Manchestru in njihove uspehe bodo pokazali na britanskem industrijskem velesejmu. Izdelali so tri vrste »tint« za ugotovitev pogrešk, vsako za posebno uporabo v industriji, To so »supramor«, elektnomagnetična »titita«, ki kaže pogreške na površju ter v notranjosti kovin, ki se lahko magnetizirajo, »glo-mor«, fluorescentna »tinta«, ki kaže razpoke na površju ali poroznost kovin, ki niso magnetične, ter »lumor«, druga fluorescentna »tinta«, ki se u-porablja samo za magnetične kovine. ANGLEŠKE ZLATE REZERVE Angleške zlate in dolarske rezerve so '.našale: 1. 1946 2.696 milijonov ameriških lolarjev, leta 1949 1.688 in leta 1952 1.846, ;anuarja 1953 1.978 in februarja 2.103 mi-ijonov dolarjev. Iz itali jansRega gospodarstva Tuj kapital v Italiji Po podatkih agencije »Interpress« so investicije tujega kapitala v Italiji od 2. marca 1948 do konca leta 1952 dosegle naslednje vsote (v milijonih lir); za nakup nepremičnin 586,8 za nakup državnih papirjev in delnic 26.179,3 za udeležbo pri družbah 929,8 za posojila 7.356,1 v druge namene 12,4 V celoti so investicije od 2. marca 1948 do 31. decembra 1952 dosegle 35.064.400.000 lir, v samem 1952. letu 9.590,400.000, v letu 1951 4.876.800.000 in v času od 2. marca 1948 do 31. dec. 1950 20.597,200.000 lir. PRIMANJKLJAJ V ITALIJANSKEM PRORAČUNU V italijanskem državnem proračunu za finančno leto 1. julija 1953 do 30. junija 1954 so predvideni izdatki 2.231.000 milijonov lir in dohodki 1.814.000 milijonov. Iz tega nastaja primanjkljaj 417.000 milijonov. Primanjkljaj v tekočem proračunu znaša 497.000. Izdatki za vojsko v novem proračunu dosežejo 488.870 milijonov lir, to je 6% manj kakor v sedanjem proračunu. Mrtvilu na lesnem trgu Splošno vlada na tržaškem trgu še vedno mrtvilo. Z Bližnjega in Srednjega vzhoda je povpraševanje po lesu prav majhno. Nič večje ni z italijanske strani. Avstrijski izvozniki vztrajajo pri svojih cenah, čeprav njihov izovz peša. Informativne cene za avstrijski izvoz v kliringu z Italijo: 23.000 lir za jelove deske fco. postaja Trbiž! 13.000-13.500 za tramotvje. Jup goslovanske cene so približno enake, oziroma nekoliko višje. Za avstrijski les, namejnen na Bližnji vzhod, zahtevajo za pošiljke fob 40-41 dolarjev. Tu pa tam se je nekaterim trgovcem posrečilo skleniti kupčijo na nekoliko nižji ravni. V zadnjem času je prispelo v Trst več češkoslovaških pošiljk namenjenih v Egipt. Kaj mislijo o kmetijski preobrazbi O najnovejši preobrazbi kmetijskih delavskih delovnih zadrug v Jugoslaviji, ki omogoča svoboden pristop in izstop iz zadrug ter ima namen pospeševati tekmovanje pridelovalcev, je mnogo poročal tudi tuji tisk. Dopisnik švicarskega lista »Neue Zuercher Zeitung«, ki je v svojem prvem dopisu iz Beograda izrazil dvom glede izvajanja nove uredbe, češ da bo naletela na odpor voditeljev kmetijskih delavnih zadrug, zavzema po svojem obisku kmetijskih zadrug v Vojvodini povsem pozitivno stališče glede ugodnih učinkov, ki jih utegne imeti nova uredba na kmetijsko* proizvodnjo. Podobno piše beograjski dopisnik nemškega lista »Sueddeutsche Zeitung« (Muenchen), Karel Kerber. Drugi dopisnik istega lista (M.) iz Zagreba se v glavnem strinja z izvajanjem beograjskega dopisnika in poudarja zlasti, da omogoča nova uredba svobodno tekmovanje med pridelovalci, pa naj bodo to zadruge, državna posestva ali zasebne kmetije. Jugoslavija se seveda ne bo vrnila h kapitalističnemu sistemu kmetijske proizvodaje, vendar je krenila na lastno pot socialističnega gospodarstva. Onemogočila bo kopičenja kapitala. Hkrati Pa osvobodila pridelovalce birokratskega pritiska, ki vlada v Sovjetski zvezi. POSKUS ITALIJANSKEGA PRITISKA NA NEMČIJO Pogajanja za obnovo italljansko-nemške Irgovinske pogodbe v Rimu so zašla na Tirtvo točko. Italijani zahtevajo povišanje zvoza svojih kmetijskih izdelkov (povrt-iln v Nemčijo), medtem ko vztraja nem-tko odposlanstvo pri dosedanjih omejit-'ah uvoza iz Italije. V Nemčiji hočejo laščititi svoje kmetijstvo pred poplavo talijanskih kmetijskih izdelkov. Italijan, ka diplomacija je izvršila pritisk na lemško delegacijo s posredovanjem pri predstavništvu pri Upravi za vzajemno rarnost (MSA) v Nemčiji, češ da je sta-5šče Zahodne Nemčije proti načelom sprostitve mednarodne trgovine. NOVE PRISTOJBINE NA SLADKOR NE BO Na pritisk Združenja italijanskih tovarnarjev sladkorja je rimska vlada umaknila zakonski načrt, s katerim je hotela uvesti pristojbino 6 lir kot prispevek za blagajno za zavarovanje kmetijskih delavcev. RAZVREDNOTENJE GRŠKE VALUTE Grška vlada se je odločila za novo razvrednotenje drahme, ki je zgubila pol svoje vrednosti. Za dolar je treba zdaj plačati 36.000 drahem, poprej 15.000. Prva denarna preobrazba je bila izvršena 11. novembra 1944. Staro drahmo so tedaj zamenjali z novo. Nova je veljala 50 milijonov starih, 1 funt šterling je bil vreden 600 drahem*. Posledice državljanske vojne so se čutile tudi na gospodarskem področju. Drahma ni mogla vzdržati. Vrednost angleškega zlatnika se1 je dvignila h(a 135.000 dnahiemi.; konec 1948 pa kar na 230.000 dTahem. Jeseni 1949 so izvršili novo razvrednotenje. Za dolar je bilo treba plačati 15.00Q drahem, a za funt šterling 42.000 drahem. Ta tečaj je veljal do najnovejše denarne preobrazbe. Pred zadnjim: razvrednotenjem je veljal angleški zlatnik 180.000 drahemi, danes velja okoli 300.000. RAZVREDNOTENJE IZRAELSKEGA FUNTA Pred obrim letom je izraelska vlada uvedla 3 različne tečaje izraelskega funta. Po prvem tečaju je bil izraelski funt enak angleškemu. Drugi je bil za polovico nižji ih tretji je dosegel komaj tretjinio* prviega. Dejansko e šlo za razvrednotenje, ki so ga hoteli prikrilti z uvedbo raznih teča-jevf Vlada je hotela predvsem podpreti izvoznike, privabiti tuji kapital in pospešiti dotok denarnih pošiljk iz tujjne. Finančni .'toiiljsteij ni izvajal preobrazbe po enotnem merilu. Tako so imetniki tujih valut prejeli samo polovico tega, kar je bilo priznano tujim kapitalistom, ki so investirali denar. Danes je v veljavi kar pet tečajev. Najugodnejši tečaj, ki ga priznava vlada, je za 25% nda tečajem, ki velja na svobodnem mednarodnem trgu v Carihu ali New Yorku. Uvedli so strogo devizno kontrolo. Danes je treba plačati za 1 dolar 2 izraelska funta. DENARNI OBTOK V ITALIJI Konec februarja je znašal narodni obtok v Italiji 1.328,8 milijarde lir, februarja 1952 A, 1.2H,9;, februarja J95I 1.090,5, februajra 1950 pa 1.001,6 milijarde lir. DVIG ZLATA V PARIZU Na pariški borzi se je cena zlata proti koncu prejšnjega tedna dvignila. Cena kilograma zlata je napredovala od 498.000 na 510.000 in se končno ustalila okoli 509.000. Napoleon je poskočil od 3760 na 3900 in se je končno ustalil na 3860 frankov. . Socialni ^ UTRINKI UNICEF JE POMAGAL 70 MILIJONOM OTROKOM Švicarski predstavnik: pri Medna- rodnem skladu za pomoč otrokom (UNICEF), dr. Avgust Lindt, je na neki konferenci v Los Angelesu poročal, da je ta ustanova pomagala 70 milijonom otrokom po vsem svetu. U-stanovila je 3000 skrbstvenih centrov za matere in otroke v najrazličnejših krajih sveta. Za rehabilitacijo mater in otrok je izdala 400 milijonov dolarjev. ČRNKA POMOČNICA AMERIŠKEGA MINISTRA Članico izvršnega odbora narodnega združenja drugobarvnih žen, Jane Morrotv Spauldingi, so imenoivali za pomočnico ameriškega ministra za zdravstvo, vzgojo in socialno politiko. Spauldingova ima več kot dvajset let izkušenj v socialni politiki. Doma je iz Ken'tuckyja ter je promovirala na Fiskovem vseučilišču. Z MESTA NA DEŽELO Da bi pospešila razvoj kmetijstva, na. merava izraelska vlada poslati 25.000 — 10.000 družin (okoli 100.000 ljudi) iz mesta na deželo. Vlada bo preseljenim dru-iinam zajamčila delo na kmetih. Za iz-redbo tega načrta bo potrošila 45 milijo-jov izraelskih funtov. »TO SPLOH NI NAČIN ŽIVLJENJA V PRAVEM SMISLU BESEDE. KO MORA ČLOVEŠTVO ŽIVETI V MEGLI STALNE PRETNJE Z VOJNO, JE, KAKOR BI GA OBESILI NA ŽELEZEN KRIZ.« (Predsednik Eisen-hower) Valute na prostih trgih 10. IV. 17. IV. Raz. v 00 Franki Curih Bruselj 1.065 12,75 1,022 12.42 -4,os —2,58 Dolar * Pariz Curih Bruselj 406... 4,282 51,42 414... 4,284 5 ,80 +1 97 +0 04 +0 73 Funt Pariz Curih Bruselj 10:0,.. 11,50 138,50 1100... 11.53 137,50 -f-4 76 -E 0 26 — 0 72 Frank švlc.: Pariz Bruselj 94,50 12,02 97,.. 12,12 —2,64 -0 99 Frank belg.: Pariz Curih 760 .. 8,32 770,.. 8,31 +1 31 -4-012 MarkaCurih 94,25 93,80 — 0 47 Tečaji za 100 enot, razen tečajev dolarja in funta šterlinga, ki ustrezajo enoti. XXVII monokultura — pomeni v poljedelstvu absolutno prednost gojenja ene vrste rastlin v neki državi: bombaž v Egiptu, kava v Braziliji. Ni priporočljiva ker povzroča ekonomske težave v primeru slabih letin. Prebivalstvo nima zadostnih sredstev za svoje življenjske potrebe. V bogatih letinah pa se proizvodnja ne more z lahkoto kompenzirati, mcncmeializem — pomeni enovrstno ; valuto; podlaga denarnega sistema je samo ena kovina (zlato ali srebro). Nasprotno je bimetalizem. monopol — je izključna pravica proizva. janja in prodaje, ki jo uživa neka oseba ali družba. Državni trgovinski m. imamo, kadar si država pridrži izključno pravico uvažati ali izvažati posamez ne vrste blaga (delni drž. m.) ali pa monopolizira vso zunanjo trgovino (popolni drž. m.) n. pr. ZS*SR. moratorij — je odlog, podaljšanje plačilnega roka, ki ga odredijo državne oblasti s posebnim zakonom ali uredbo, mortaliteta — pomeni umrljivost, število smrtnih primerov na nekem področju (država, pokrajina) v razmerju z absolutnim številom prebivalstva (število smrtnih primerov na tisoč prebivalcev v dobi enega leta). noštnik — je ponekod v Sloveniji naziv za* mesec oktober, oužik — je ruski kmet. V — tako krajšamo sever (Nord). tabavna cena — je cena, ki je sestavljena iz kupne cene in stroškov, ki povečajo kupno ceno blaga: stroški za prevoz, trošarina, stroški za omote, ki se prodajajo z blagom i, dr. aacionalizacija blaga — je blago, ki prihaja iz tujih držav in se nato izvaža v druge države, kot da bi bilo doma proizvedeno. aadprodukcija — pomeni višek v proiz. vodnji. Do viška v proizvodnji pride največkrat zaradi konkurenčnih bojev med podjetji. Določeno blago ali tudi več vrst blaga se proizvaja v večji meri, kot jo zmore potrošni trg. Posledi-. ca nadprodukcije je padanje cen, mnogokrat celo pod proizvajalne stroške in rezultat tega je zguba, nalog — pomeni vsako naročilo neki osebi ali ustanovi, da izvede nek posel v smislu danih pooblastil (plačilni nalog), aapoleondor — je zlatnik v vrednosti 20 zlatih francoskih frankov. Kovan je bil za časa Napoleona I. in III. Je zelo priljubljen novec; današnja cena med 5500 do 5600 lir za komad, narodno gospodarstvo — je znanost, ki obravnava gospodarske pojave, proučuje človeške materialne potrebe, kako naj pridemo do teh, oziroma, kako naj odstranimo ovire, ki preprečujejo zadovo. Ijitev ugodnosti. Človeštvo si na vse mogoče načine prizadeva, pridobiti si dobrin, ki so pogoj za človeški obstanek. Dobrine niso samo materialna sredstva, ampak tu'di človeška delavnost, t. j. poklici ljudi. Kako naj se sredstva ^/amianisaj. PROMET v pristanišču Med 31. marcem in 16. aprilom se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal tako-le: ITALIJANSKE IN TRŽAŠKE LADJE »Maria Onorato« je priplula iz Haj-fe s 370 t pomaranč in, odplula v Solun natovorjena z lesom. »Citta di Messina« je priplula iz. Taragona s 3 t in se vrnila s 378 t blaga. »Ernesto S.« je priplula iz Tržiča prazna in odplula v Cagliari natovorjena. »Loredan« je pripeljala iz Carigrada 230 t in se vrnila natovorjena. »Palmaiola« je pripeljala iz Piombina 2200 t železne rude in se vrnila s 500 t litega železa. »Stamura« je priplula iz Taranta prazna in odplula v Ravenno; s 700 t bencina. »Carso« je priplula iz Carigrada s 151 t blaga in se vrinila z 90 t. »Otranto« je prispela iz Carigrada z 240 t in se vrnila natovorjena. »Bar-letta« je pripeljala iz Carigrada 136 t in se vrnila natovorjena. »Enotria« je prispela iz Bejruta z 880 t in se vrnila z 200 t. »Irma« je priplula iz Aleksandrije s 570 t in odplula v Benetke s preostalim tovorom. Priplule so; »Zaule« iz Ravenne prazna, »Bruciatutto« iz Krotena prazna. »Arsia« iz Benetk prazna, »Ca-lix« iz Benetk prazna, »Antonio« iz He-rakliona z 270 t, »Paolo Toscanelli« iz Buenos Airesa z 2006 t, »Ninetto Ga-varone« iz Norfolka z 9625 t premoga, »Francesca« iz Benetk prazna, »Salvore« iz Rio Marina z 2360 t železne rude, »Carlo Ženo« iz Ravenne prazna, »Giovanni Bottiglieri« iz Rio Marina z 2001 t železne rude in) »Erama« iz Ras at Tannura s 15.558 t mineralnega olja. Odplule so: »Luisa« v Sidon prazna, »Europa« v Capetotvn natovorjena, »Aguglia« v Pirej natovorjena, »Mes-sapia« v Larnako natovorjena, »Giu-(iana Sina« v Taranto s 393 t min. o-Ija, »Gianbattista« v Monrovfjo prazna, »Emilia Jevoli« v Hajfo s 1350 t lesa, »Regolo« v Cagliari natovorjena z lesom, »Resi« v Calamato natovorjena -z lesom, »Campidoglio« v Aleksandrijo natovorjena, »Valprato« v Geddo natovorjena, »Arsia« v Bengasi z 935 t, »Sileno« v Aleksandrijo nato- vorjena, »Treviso« v Benetke prazna in »Alcione« na Korejo z 10.058 t nitratov. AMERIŠKE LADJE »Bukeje State« je priplula iz Los Angelesa z 251 t in odplula v Pirej natovorjena. »Royal VVilliam« je prispela iz Hajfe prazna in odplula na Korejo z 10.300 t nitratov. »Helen Ly-kes« je pripeljala iz Galvestona 3180 t In odplula v Havano natovorjena. »E-K ec utor« je prispela iz New Yorka s 303 t in se vrnila v Združene države natovorjena. »Tyson Lykes« je pripeljala iz New Orleansa 4250 t in se vrnila v Združene države prazna. »Prin-cetotvn Victory« je prispela iz New Yorka prazna in odplula v Pirej. »Har-ry Culbreath« je priplula iz Savanna-fie s 669 t. »Exmouth« je odplula v Združene država s 110 t blaga. GRŠKA »Plotarkis Blessas« je priplula s Krka s 70 t limon, »Kozani« je prispela iz Patrasa s 120 t in odplula v Eleusis natovorjena. TURSKA »Ho-pa« je priplula iz Smirne s 427 t, »Ar-dahan« je odplula v Carigrad natovorjena. NEMŠKA »Herta Engeline Fritzen« je pripeljala iz New Orleansa 9725 t žitario in je odplula v Hamp-ton Road »prazna, »Margot Entz« je pripeljala iz Baniasa 10.250 t mineralnega* olja. HOLANDSKA »Flelvo« je pripeljala iz Amsterdama 43 t blaga, »Selo« je priplula iz Herakliona natovorjena z lesom. ŠVICARSKA »A*n-nunciad« je pripeljala iz Houtsona 8850 t žita. NORVEŠKA »Ryvardin« je priplula s Kube s 4800 t kroma. LIBANONSKA »Travelstar« je pripeljala iz Portlanda 9800 t žita JUGOSLOVANSKE LADJE »Avala« je priplula iz severne Evrope, izkrcala 56 t blaga, vkrcala 100 t blaga in se vrnila. »Skopje« je pripeljala iz Egipta 207 t bombaža, 807 t čebule in 157 t ostalega blaga ter je odplula v Benetke* »Črna gora« je priplula iz Združenih držav, izkrcala 100 t blaga in odplula na Reko. Pričakuje se prihod naslednjih ladij: »Lošinj« 25-4, »Titograd« 26-4, »Dinara« 27-4, »Sarajevo« 28-4, »Srbija« 28-4, »Zagreb« 5-5 in »Učka« 15-5. uporabijo, da se zadovoljijo človeške potrebe na najbolj primeren način, določajo številni ukrepi, ki jih imenujemo gospodarjenje. Skupnost Ukrepov, ki se nanašajo na človeka ali na skupino ljudi, imenujemo gospodarstvo, natečaj (konkurz) — je javen razpis nekega dela, dobave, službenih mest, da bi se na..,ta način dosegla najugodnejša cena, pogoji oz. ugotovila sposobnos: za dodelitev službenega mesta. URNIK AVTOBUSOV ,.Autovie Carsiche" ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO: PADRIČE, GROPADO, TREBČE: 7.30, 9.30, 11.00, 13.20, 14.00, 17.10, 18.00* 19.10, 20.00; 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30, 22.30, ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE, BAZOVICO, TRST; 6.00, 6.45, 7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15, 18.00, 19.05; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45, 15.15, 15.40, 16.45, 17.45, 19.00, 19.30, 20.30, 21.50. ODHOD IZ TRSTA V DOLINO: Avtobusi za Prebeneg so označeni z * 6.30, 7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00, 16.30, 17.00 *, 18.00, 18.30, 19.15, 20.40; 9.00, 10.30, 12.30 \ 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00. ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00 *, 6.30, 7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18.00 *, 20.00; 6.30 *, 9.45, 11.00, 14.00 *, 15.00, 17.30, 18.00, 19.00, 20.10, 21.30. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE: 7.30, 10.30, 12.15, 13.30, 18.00, 19.15; 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST; 6.00, 8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30, 10.00, 14.30, 16.30, 20.00. ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE: 11.00, 13.30; 13.00, 22.30, ODHOD IZ MACKOVELJ V TRST: 7.10, 12.00, 14.20; 13.45. ODHOD IZ TRSTA NA PESEK: 7.45, 13.10; 7.45, 13.10. ODHOD S PESKA V TRST: 8.20, 13.50; 8.20, 13.50. ODHOD IZ TRSTA V FERNECE: 14.30; 10 DO, 13.10. ODHOD IZ FERNEC V TRST: 6.30, 15.10; 10.40, 13.15. N. B.: Ležeči tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob nedeljah in praznikih. Normalni tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob delavnikih. ..La Carska" Odhodi: Iz TRSTA v SAMATORCO (skozi Ga-orovec) ob delavnikih: 13.15, 19.30; ob nedeljah: 10.00; v SALES (skozi Gabrovec) >b delavnikih: 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, »7.30, 19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 s Poseka), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE Prosek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v lepnič in Brlščke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob delavnikih: 1.30, 15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SADEŽA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35, I. 50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, II. 05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADIŠČA v TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-liča), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča) 1.45, 10.50. Odhodi: Iz TRSTA v VELIKI REPEN ob delavnikih: 10.00 (skozi Ferneče), 12.30 (sko-ii Ferneče in Repnič), 10.00 (skozi Rep-lič); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; 3EPENTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30, 10.30 (skozi Ferneče). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikih: LOO, 11.05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah: 6.30, 12.25, 17.25, 19.15, 21.30; iz REPENTABRA v TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1305 (sko-n Ferneče), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-leče), od 3. maja do 27. sept. ob 9.10, 10.30, Odhodi: Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: L30, 15.00; ob nedeljah: 15.00. 20.30; v NABREŽINO ob delavnikih: 7.30 (sana-orij, do trga), ob 9.00, 11.30, 12.30 (v ’raprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 do trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sa-latorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v vlavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, (6.30 (trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30, (3.40. Iz CEROVELJ v TRST ob delavnikih: 1.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz PRAPROTI ob delavnikih: 6.00, 14.00; iz 5EMPOLAJA ob delavnikih: 6.05, 8.45, 17.00; ob nedeljah: 16.35, 21.40; iz NABRE-ZINE-SANATORIJ ob delavnikih: 6.10, 3.47, 14.12, 16.55, 17.05, 21.05; ob nedeljah: 1.50, 12.20, 14.00, 15.25, 16.40, 17.55, 21.45: 'z NABRE2INE-TRG ob delavnikih: 7.05, 3.50, 9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob ne. leljah: 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 00.10. Odhodi: Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih: 5.30, 6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30. 10.30, 23.30: ob nedeljah: 6.30, 8.30, 10.00, 12.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30,. 18.30, 19.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSE- KA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, '.00, 7.20, 8.10, 9.10. 10.00, 11.00, 11.30, tl.40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob ledeljah: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00, 11.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; »7.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; (2.00, 23.20, 00.20. Peron ČASA DELLA MOTO Trst, ulica Macchiavelli 28 Talefon 72-86 EDINI ZASTOPNIK MROSKRIJE CATTELIN IN SVEČ Z. K. nemškega izuma Na vašo razpolago je v popolno opremljeni delavnici za popravila vseh vrst motorjev in motoscooterjev dovršena tehnična postrežba, ki lahko zadovoli tudi najzahtevnejšega vozača. — Prodajalna pribora in originalnih nadomestnih delov. Predelava motociklov v športna in DIRKALNA VOZILA. EDINI POOBLAŠČENEC najhitrejših motorjev N. S- U. EDINI POOBLAŠČENEC najmodernejših motoscooterjev DUCATI HOTEL S L A VIJ A OPATIJA Razpolagamo s popolnim komfor-tom prvorazrednega hotelskega obrata - Topla in hladna voda. -Vse sobe z balkoni. * 350 ležišč. Pred sezono in po sezoni dajemo popust TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DREHER Za naročila kličite nas na našo telefonsko Štev. 22*506 Se priporoča Frankovič Leopold NABREŽINA ŠT. 73 KAROSERIJA D E n D I C Izvršujemo vsa popravila avtomobilov in predelavo karoserij TRST, ul. Cologna 48 - Tel. 52-32 Uvozno in izvozno podjetje I>. MERI TRST Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem pl u tov i ne ter vse vrste lesa Teleg. KAPI ZAGREB-EXPLANADE OPATIJA ob glavnem kopališču Razpolaga s 30 moderno urejenimi sobami s kopalnico in 160 prenočišči. - Tekoča topla in hladna voda. - Moderni komfort z vsemi udobnostmi. - Odlična postrežba. - Cene od din 880-1.100 IMVEKVORT Trst, ulica Cesare Battisti št. 23 - Tel. 44-208 UVAŽAMO : Gradbeni material in vsakovrsten les IZVAŽAMO : Tekstile, kolonialno blago in vsakovrstne stroje *•« ." • •. .*. > .j, ••»•c- i?-?žsp © L .1 g it-jo PROJEKTIRANJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO SOSIČ S -O S S I MARIO OPČINE, TRG MONTE RE 4 - TEL 21-155 Prodajamo plinsko, Električne in druge štedilnike znamke „ZOPPAS“; radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO „EIQUIGASA“ Nabavite ga lahko v Bazovici. Padričah. Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu Prodajamo tudi na obroke * Gene ugodneI-- KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS! Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska ■ Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine cj.tctiJLisji.iiii-. k. i, v; ftatna RAZSTAVI POHSTVA z ewial > * UL. SETTEFONTANE ST. 62 TELEFON 90-475 FILOBUSI 11-18-19 UL. SETTEFONTANE ST. 62 TELEFON 90-822 RAZSTAVA V ŠTIRIH NASTROPJIH - Dvigalo na razpolago obiskovalcem OGLEJTE SI NAŠE TRGOVINE v: Ulica Carducci 19 - Telefon : 73-98 R A Z S 1 A VEJ EN IH 120 \ ZORCEV - URNIK.: 8-12, 14-19.30 Contrada del Corso - Ulica S. Lazzaro štev. 1 (ex Zanchi) - Telefon 78-38 OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IZREDNIH PRILOŽNOSTI - ULICA DEI FABBRI 8 - TELEFON 71-12 ^k, 24. aprila GOSPODARSTVO Stran 3 S 8 n E Z. TRST . ULICA P A B I O PILZI J T. 1 • / I. T E L C P O N ST. »»-•» vestnik ITOvmSPOD^RSKEGA ZDRU2ENJA1 Izfaaz plač je obvezen IV a obisku v piranski mi la mi u&az ZVU 8t 58 z dne 2. aprila 953, ki velja od dneva objave v Urad-[j6®! listu (11. aprila), prinaša doloe-o obveznem izplačevanju zaslužka ^'ojemalcem z izkazom plače. Glavne °'Qčbe tega ukaza so: . ^fi izplačilu morajo vsi delodajalci bročiti svojim uslužbencem, razen vo-clllnim uradnikom, izkaz plače (busta Pa8a), v katerem mora biti označeno lnie. priimek in strokovna kvalifika-c*ja delavca, razdobje, na katero se 2aslužek nanaša, družinske doklade in 'fSe druge sestavine zaslužka, posebej Pa Posamezni odtegljaji. Sestavine za-.užka so, kot znano: osnovna plača, IJredna doklada, tmorebiijno nadurjno ^elo, potniinq, proiviaije, vddklada za Vuh, družinske doklade. Odtegljaji so ®a: del prispevka za penzijski fond, ki ^Bade na uslužbenca ter odtegljaj za dohodninski davek. Izkaz plače mora dositi podpis, skrajšan podpis ali žig delodajalca ali njegovega zastopnika. 2-adruge so dolžne sestavljati izkaz pdače tako za svoje pomožne delavce ®alcor tudi za uslužbence, ki so člani sa<3ruge. Posamezne postavke na izkazu plače garajo natančno ustrezati vpisom v ^hjigi plač (libro paga) ali seznamih, ** te knjige nadomeščajo, in ki se na-aašajo na isto razdobje. Izkaz plače J®ora delodajalec izročiti delojemalcu a*crati, ko mu izroči zaslužek. Določbe glede obveznosti izkaza Plač ne veljajo za državne urade in 28 avtonomna podjetja državne upra-Ve> za uprave pokrajine in občin, za Poljedelske obrate, ki uporabljajo v teku agrarnega leta mezdne delavce 2a skupno število delovnih dni, ki ne Presega 3000, in za zasebne delodajal- ce v pogledu uslužbencev, ki opravljajo izključno domače pasle n. pr. služkinje). Ce delodajalec delojemalcu ne izroči izkaza plače ali mu ga izroči kasneje ali če so podatki na izkazu plače opuščeni ali n^točnii, }se delodajalec kaznuje z globo 1000 do 5000 lir za vsakega delojemalca, na katerega se prekršek nanaša. Izvajanje teh določb bo nadzoroval inšpektorat za delo. Članom delojemalcem priporočamo, da nove določbe natančno izpolnjujejo, da ne zapadejo kazni. Vsa nadaljnja navodila in pojasnila prejmejo člani pri tajništvu Slovenskega gospodarskega združenja. Nove določbe glede razpečavanja monopolnih predmetov Ukaz ZVU št. 54 z dne 30. marca 1953 prinaša nekatere spremembe k dosedanjim določbam o razpečavanju in prodajanju monopolskih predmetov. Najvažnejše spremembe so te-le: Prodajalne monopolskih predmetov se delijo po višini dohodka v tri kategorije in sicer: Prodajalne I. kategorije z dohodkom nad 300.000 lir; prodajalne II. kategorije z dohodkom nad 200.000 lir do 300.000 lir; prodajalne III. kategorije z dohodkom do 200.000 lir. Kategorije se določijo po višini letnega povprečnega Ifiohodlka v zadnjih dveh letih. Dohodek tvorijo komisijske pristojfcifnel “d tobaka in tobačnih izdelkov. Imetniki prodajaln, podeljenih s pogodbo, morajo položiti varščino v višini ene tretjine letne zakupnine in dodatne zakupnine v času sklenitve pogodbe. Najmanjši znesek varščine za pogodbe sklenjene potem, ko stopijo ti novi predpisi v veljavo, znaša 5000 lir. Najmanjše in največje disciplinarne denarne kazni za skladiščnike v poslovalnicah za prodajo in za prodajalce monopolskih predmetov se zvišajo petdesetkratno. IZDELAVA IN PRODAJA SLADOLEDA Tržaška občina opozarja vse tiste, ki nameravajo tudi v letošnji sezoni izdelovati in prodajati sladoled, da morajo predložiti zdravstveno-higien-skemu uradu zadevno lansko dovoljenje v potrditev. Tisti, ki tega dovoljenja nimajo in nameravajo začeti z izdelavo in prodajo sladoleda letos, morajo vložiti prošnjo na občino na kol-kovanem papirju za 24 lir ter tej prošnji priložiti kdlkovni papir za 32 lir. Vse osebe, ki se bavijo z izdelavo in prodajo sladoleda, se morajo podvreči zdravniškemu pregledu še preden začnejo dejavnost. Lanska dovoljenja se predlagajo v potrditev na zdravstve-no-higienskem uradu v ul. Cavana 18, soba 31, kjer se tudi vršijo zdravniški pregledi. Prošnje za nova dovoljenja se pa vlagajo v občinski palači, v vložnem oddelku soba 32. PREGLED MOTORNIH TOVORNIH VOZIL Opozarjamo' vse lastnike motornih tovornih vozil (motocarri e motofur-goncini), da dne 30. aprila t. 1. zapade rok za predpisani pregledi za leto 1953. Pod ta pregled ne spadajo motorna tovorna vozila, ki so bila ko-lavdirana v tekočem letu. Za motorna tovorna vozila, ki bodo po tem datumu krožila ne da bi bila zakonito pregledana, bo odvzeto dovoljenje za kroženje v smislu 81. člena zakona o cestah. M1T0M0BILSRIH NESREČ vedno več Cestnih nesreč je tudi v Trstu čeda-'ie več. Zadnje dni ima sodišče opra-s šoferjem, ki je pred ribarnico do ‘Jftrti povozil človeka in nato zbežal s :v°Hm vozilom. O čedalje večjem šte-nesreč ne govorijo samo poročila ‘tj nedeljah in praznikih, ko iz današ-mest vse leti na deželo, na zrak ‘n. se meščani pogosto vračajo veselo, ^nsih preveselo razpoloženi v mesto; Nesreč je vedno več tudi ob delavni-fh- To ni samo tržaški pojav. Pri ro-'■ah imamo na pr. podatke iz Zahod-Nemčije. V tej državi povozijo vsak ,an do smrti najmanj 20 ljudi, vsaki minuti se zgodi po ena avtomobil-nesreča. V letu 1952 je to dalo: ■553 mrtvih, med temi 1.000 otrok, se *rari 1.231 več mrtvih kakor leta 1950; ‘3-S28 težkih avtomobilskih nesreč, to 'e 72.454 več. Kakšne predloge postavljajo navad-,!o Pešci, da bi se njihovo življenje '°fy zavarovalce Najbolj zgovorni so :omentarji javnosti ob nesreči: Kar 1,0 njem! Udarite! Zašiti jih je treba Pošteno... Seveda se s kaznijo ne da vsega do-;®si. Šoferja, ki se ga rad naleze, ne ‘trezneš več s povečanjem kazni. Naj-‘‘Ovejše izkušnje učijo, da je treba po-'kusiti zlasti s potrpežljivo vzgojo k 'Pnioobvladanju in disciplini. To je ’.sti potrebno, od kar se hitrost vož-?e po mestih službeno ne omejuje Toliko bolj je previdnost potreb-i? v samem Trstu, ki ima ozke ulice, '1 se poleg tega tako pogosto križajo. °^čTna mesta se danes gradijo s prodnimi žilami, ki tečejo vzporedno dgitudinalno), da bi se tako izogni-1 Prepogostemu prečkanju. Poznavalci razmer priporočajo tudi y°stritey šoferskih in vozaških izpi-°v. Ne zadostuje samo tehnična izpolnitev. Vozač mora biti duševno pro-:en in brihten. Ako se pri njem po Nesreči pokaže huda nepopravljiva du. 'e}>na hiba, mu je treba vzeti dovoljeno. Proti brezobzirnim vozačem je se-da treba nastopiti s strogimi kazni- d* dvoma, da je treba tudi pešca gojiti za sodoben promet. Izpolnje-d mora vse prometne določbe, kakor ea izdelavo iz kamna; tako je ostalo samo iri kamnitih stopnicah. Nekaj več doma-tega kamna so uporabili pri zidavi nove solnice »Inam« v Trstu. Delo ja bilo izrojeno nabrežinskemu kamnolomu Gorlat-O. TRGOVINSKA CESTA PROTI OPČINAM RAZSVETLJENA Uprava Acegata je te dni izpeljala električno razsvetljavo' po Trgovski cesti Ido Opčftn:. Svlefifilke so postavljene na razdaljo okoli 25 do 30 m. novih kvalitetnejših vrst mila in raznih krem, kar vse jim bo veliko olaj-žano, ko prispe iz Nemčije že naročena stiskalnica za oljčne tropine, ki so jih morali doslej prevažati na obdelavo v Dalmacijo. Zaradi naraščajoče produkcije so bili primorani tudi zgraditi veliko skladišče za hrambo surovin, ki je stalo okrog 5 milijonov dinarjev. Nova stiskalnica bo stala 7 milijonov dinarjev. Ko prispe nova stiskalnica, bo našlo' zaposlitev še 12 novih delavcev. Ker se izdelki tovarne odlikujejo po svoji kakovosti, si z uspehom utirajo pot po vsej Jugoslaviji. Uprava tovarne polaga namreč največjo važnost na kvaliteto njenih izdelkov, pri čemer ji je v veliko pomoč delavski svet in celotni delovni kolektiv. Saj niso red-kji primeri, da prihajajo predlogi o novih izdelkih, o zboljšanju in. zvišanju proizvodnje iz vrst samih delavcev; mnogi izmed teh imajo za seboj dolgoletno prakso in z njo pridobljene izkušnje. Ce bo delovni kolektiv vztrajal na začrtani poti, ne more biti nobenega dvoma, da čaka to tovarno in s tem delavce same še prav lepa bodočnost. F. J. Radio izpodriva klavir Ameriški klavirski trg ima spet svoje dobre čase. »Wall Street Journal« poroča, da Američani zdaj kupujejo klavirje v večji meri kot kdaj koli od časa, ko so se pojavili prvi radijski .-parati. Prej si našel klavir v skoraj vsaki ameriški hiši in so letno prodali povprečno več kot 300.000 klavirjev. Po letu 1920 je pa začel radio izpodrivati klavir, gospodarska depresija leta 1930 je nadalje zmanjšala prodajo klavirjev. Med dujgu s vele n-no vojne so izdelovanje klavirjev sploh ustavili. Po vojni so pa spet začeli izdelovati klavirje in leta 1551 so prodali že 175.511 klavirjev, sedaj je pa prodaja še za 9% večja kot leta 1951. Lani je izhajalo v Združenih državah 1786 dnevnikov s skupno naklado okoli 54 milijonov izvodov. Veliki dnevniki v malih mestih pa tudi samo nekaj tisoč. »GOSPODARSTVO" Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA; za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugosjavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 140 din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. _ OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stojpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. uredni^ dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« HOTEL »JELOVICA” BLED Sodobno urejene sobe z vsem komfortom. Restavracija na senčnati odprti terasi in vrt. Prvovrstna kuhinja, izbrana vina in druge pijače. V neposredni bližini Jezera in kopališča Za prenotacije za skupine in posameznike obračajte se na upravo hotela, telefon št. 316. Palače Hotel PORTOROŽ 200 luksuzno opremljenih sob ; prvovrstna postrežba. Vse specialitete rib. Sprejemamo naročila banketov. Od 1. maja dalje igra vsak dan orkester na terasi hotela. NOCNIBAR - TENIS IGRIŠČA Garaže — Vsak dan izleti z lastnim motornim čolnom Vse informacije in prenotacije neposredno pri upravi hotela PORTOROŽ, — Telefon štev. 44 GOSTILNA FURLAN Repentabor št. 19 Xelof. 820 Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba Kam bosle šli v nedeljo na izlet? Pridite v gostoljubni VELIKI REPEN V preurejeni gostilni KRIŽMAN št. 7G boste postreženi s pristnim teranom, vipavskim in istrskim vinom in izbornim domačim pr-šutolm. Domača kuhinjaj z djo-bro pripravljenimi raznovrstnimi jedili. POSLUZITE SE POGOSTIH AVTOBUSNIH ZVEZ Elektro-inštalacijsko podjetje V" v Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo! SILVIO SERIH Import ' Kxport^ KUl. Kank in 3.000 družb V EVROPSKEM tangerju Eri pomorskem agentu sem se malo držal. Razveselil me je z novico, da !0,ho prihodnjega dne lahko krcali d°r čaja in sladkorja za Kazablan-Poleg tega tudi pogonski maie-ki nam bo zadostoval, da doseže-1 0 Las Palmas na Kanarskih otokih. se ponudil, da nam razkaže °y°Pski del mesta. To je predel z mo-CrHmi palačami, uradi, trgovinami in Juginii javnimi lokali, ki se prav nič ‘j6 ra:likuje od drugih evropskih mest. 5 tega predela Tanger črpa svoje po-e«o zaslužene dohodke. V njem je ‘10 denarnih zavodov nad 3.000 yadov družb, katerih sedež je tu vpi-a-n ter zato plačujejo mestu 5% na yPtidlizacijo, kljub temu, da izvršu-posle često zelo daleč od njega o-nger je torej poleg zloglasnega ti-°t,lPskega meta tuli zaklonišče vseh pčvcev-špekulantov, katerim ne pri-lalo previsoki davki lastnih držav. Izložbe trgovin so lepo in bogato yTemljene. Uvoz in izvoz je popolno-ya prost ter brez vsakega nadzorstva. ® lahko kupiš najmodernejši ameri-avtomobil po nižji ceni kot v sa. j®1 Ameriki. Težave pa nastanejo, ako ® potem izkrcati v drugih drža-.. m' za to je potrebno uvozno dovo-z neštetimi drugimi listinami, 0 visokih carinskih pristojbinah ljenje' sploh ne govorim. Te skoro nepre- k ti- fj. Lin-. j. w u stljive težave same navajajo sssssfTo Z i v u:a j i u 6 v e n u e G a ) o m oTTcTFa hotapstvu, ki je edina pot ,po kateri bogato nasičen Tanger pošilja raznovrstno blago v svet. Kapitani manjših kakor tudi večjih brodov, ki plovejo skozi Gibraltarska ožino, skoro vedno najdejo opravičljiv izgovor za pristajanje v Tangerju, kljub temu, da prvotno to pristanišče ni bilo predvideno v njihovem potovanju. Mornarji radi izkoristijo to priložnost za svoje postranske zaslužke, s katerimi zaokrožijo sicer skromna plačo. Tako prihajajo v Tanger ameriške cigarete, vžigalniki, radijski sprejemniki in stotine drugih predmetov, ki jih ameriški dumping meče na trg po zelo nizkih cenah in jih na evropski črni borzi prav dobro plačajo. To pot uporabljajo tudi redki, zato pa tem bolj nevarni tihotapci, katerim je Tanger središče umazane trgovine z mamili. Policija vsega sveta jim je napovedala neusmiljen boj in le redki uspejo uživati sadove svojega nepoštenega delovanja. V mestu se beseda »droga« ali »mamilo«, le tiho izgovarja in še tc na skrivnih ter samotnih krajih. Poveljnik španske poštne ladje mi je tega dne v kavarni s strahom v očeh pripovedoval, kako so mu agenti »In- terpola« (mednarodne policijske organizacije, v kateri je včlanjenih 42 drža: s sedežem v Parizu), odpeljali z ladje tri mornarje pod obtožbo, da so trgovali z morfijem — belim prahom, ki je ljudem zadal več gorja, kot vse kužne bolezni. Toda kljub vsemu pri. zadevanju policije, da zatre razpečevanje teh za človeštvo tako škodljivih mamil, trgovina z mamili še vedno bujno cvete, ker prinaša bogastvo. K blaginji v mestu mnogo pripomorejo tudi turisti. Vse večje plovne družbe, ki prirejajo s svojimi razkošnimi potniškimi parniki krožna potovanja, vključijo v svoj spored skoro vedno tudi obisk tega tako zanimivega mesta. Velik hotel prav na kraju plaže, ki je seveda last bogatega Američana, je vedno nabito poln takih izletnikov. To naj bi torej bil površen opis vet ali manj poštenega trgovskega delovanja Tangerja. že omenjeni angleški častnik iz Gibraltarja, je prebivalce Tangerja podelil v tri skupine: v tiste, ki ves svoj čas uporabljajo za tihotapstvo, v tiste, ki se mu samo deloma posvečajo in končno v tiste, ki se ga lotijo samo od časa do časa. Kot sem se sam prepričal, pač ni mogei izbrati popolnejše opredelitve. V STAREM MESTU TI ZASTANEJO NOGE Na ulici, ki razmejuje novo mesto od starega in ki jo evropski domačin! imenujejo Rubikon, sem se poslovil od prijaznega pomorskega agenta. Smeje me je potrepljal po ramah in dejal: »Tu se začenja staro mesto in z njim številna zabavišča. Mislim, da ste dober pomorščak in zato upam, da ne boste nasedli na nevarne čeri, ki se skrivajo pod to na prvi pogled nedolžno zunanjostjo. Na svidenje!« Tudi jaz sem se nasmehnil njegovemu dovtipu, toda rad priznam, da so mi noge, za hip zastale, kot zastanejo otroku ob vstopu na prostor, kjer so veseli komedianti razpeli svoje vabeče živobarvne šotore. Neonskih napisov staro mesto še ne pozna, zato so pa skoraj na vsakem hišnem pročelju več ali manj vešče roke neznanih umetnikov skušale prikazati, kakšne vrste razvedril si lahke privoščiš. Nad vrati je seveda povsod izobešena rdeča luč, ki mrkim obrazom mimoidočih Arabcev daje še posebne skrivnosten izraz. Kdaj se pravzaprav začne, odnosno konča program teh lokalov, vam ne vem povedati. Ko sem naslednjega jutra slučajno šel tod mimo, so iz teh zakajenih lokalov še vedno odmevali prav tako razposajeni rit. mi glasbe ob spremstvu vzklikov nav-duešenih poslušalcev. K. P. (Se nadaljuje) T R I E S T E m MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 C U S CIN E T TI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumen ti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji JUGOMENSKA LINIJSKA PL0V1A Dl R E K C I J A - Rl JEKA Telegrami: lUGOLINUA - Tef. 26-61, 26.52, 26-63 (poldne)26-61 VZDRŽUJE REDKI PDTK1ŠK0 HLMOVKI PROMET IZ JADRAM za: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO 7 DNI BLIŽNJIVZHOD „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: "N 0 R D|-A D RI A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZI Telegrami: „NOBD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 76-13, 29-8-29 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1 ZALOGA PRVOVRSTNIH LIKERJEV SIRUPOV IN ŽGANJA S P E U1J A LITE TA KREMA MARŠALA IN SLIVOVKA TRST - ULICA XIDIAS ŠT. 6 - TELEFONO 96-3-32 Sprejemamo vsa naročila in dostavljamo na dom z lastnim prevoznim sredstvom Postrežba točna p Cene ugodne SPLOŠNA TRGOVSKA d. d. - KOPER S. A. CdURd IN GENERE - CAPODISTRIA IMPORT - E X P O R T Zasiopii za TRST: I. ADAMIČ, ulica Valiivo 13 - Tel. 28-449 „PARK HOTEL11 na Bledu Mednarodno znani hotel, ki leži tik ob pravljičnem Blejskem jezeru, nudi cenjenim gostom s svojim komfortom, priznano, izborno kuhinjo in odlično postrežbo prijeten oddih. Informacije in prenotacije za skupine in posameznike neposredno pri upravi hotela, telefon št. 338 in 248. 209 ležišč — Tekoča hladna in topta voda — Kavarna — Bar y kazino — Lastne garaže in teniško igrišče. EXPRESS TRADING CORP. E X P O R T - IMPORT 27-18 40th Avenue, Long Island Cify I, N. Y. Telephone STilwell 6-9083 pošilja preko svojega zastopstva v Trstu „RUN E X I M‘ Ulica Gbega 2 - Tel. 28-363 vsakovrstne DARILNE DARETE. — Ako imate svojce v Ameriki, pišite jim, naj se poslužujejo naše tvrdke. Tako bosta najhitreje in točno postreženi SUD EXPO RT E. JOSIPOVlC IMPORT - EXPORT TRST - VIA MAZZINI ŠT. 15 - TEL. 24-181 PUNTO FRANCO „ 28-328 Izvršujemo Vse posle trgovinskih operacij Specializirano podjetje za tranzitne posle JUGOSLOVANSKIM PODJETJEM NUDIMO POSEBNE POGOJE IN KREDITE Prevzemamo zastopstva poslovnih interesov j TVRDKA Golotiello cf C# I Zaloga istrskih in vipavskih vin ter krnskega terana ( Skladišče in uradi: TKST, CJ)!,. ID3EIL TKIONUTO ŠT. 3 ( T ]E JL, jE ]ET O Š T JE V. as-OTO ( IVA JOOMJCT: T JE JE. ŠT. -lUL-JL^B ifloumija Vim LJUBU AN A, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONI 20-182 20-171 BRZOJAV: VINEIPORI Ljubljana lEvažasno snaflboSfla vijmv- ®8Lei„ totrišas® is% vina ©2*iggisfc«tJS*&i H&raSESi ftetrasii SfistSsao s&st s»atJ©«3Mž-* sa®|šsa sorts&a ateEllesaažinita i® ŠtafersfiS.® FRATELLI IISEINIEI ® UVOZ - IZVOZ NADOMESTNI BELI ZA AVTOMOBILE IN ZASTOPSTVA BOSCH - MARELLI - MERCEDES Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TRST — Ul. UORONKO, št. 88 - Tel. 84-955 \ Stran * GOSPODARSTVO Petek, 24. aprila I RŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA l'rst. Brazilska kava, fob pristanišče vkr. ■anja v dolarjih za 50 kg: Rio N.Y. 5 58.50; Rio N.Y. 3 60.50; Santos Superior >2.50; Santos extra prime crivello 18 67.50; iretinjeameriška kava fob Trst v dolarjih ;a 50 kg; Haiti naravna 63; Kostarika 70; trabska kava cif Trst 50 kg: Gimma 430 Šilingov; Moka Hodeidh 1 460; afriška kava, cif Trst za cvvt: Uganda prana in orečiščena 370 šilingov; indonezijska, cif Prst za 100 kg: Bali Robusta 385 holand-ikih florintov. Srednje cene ocarinjene kave od uvoz-aika do grosista fco skladišče prodajalca ta kg netto: brazilska: Rio N.Y. 5 1.280; Rio N.Y. 3 1.295; Santos Superior 1.390; Santos E.P. crivello 18 1.425; srednjeameriška: Haiti naravna 1.390; Salvador 1.460; Kostarika 1.535; arabska: Gimma 1.285; Moka Hodeidah 1 1.375; afriška: Uganda orana in prečiščena 1.200; indonezijska: Bali Robusta 1.170; Victoria V 1.270; Eduador superior 1.330. KAKAO Trst. Cene kakava so se učvrstile. V New Yorku je stal funt kakava 32,5 sto-inke dolarja cif. Vrsta Gold Coast good fermented proti izročitvi v aprilurjuniju ali maju-juliju stane 262/6 šilinga za 50 \g cif severna pristanišča; pred dobrim r.esecem je stal le 225 šilingov. Tudi ce. la vrste Camerun fair fermented je skotila na 240 francoskih frankov proti iz-■očitvi v aprilu-maju ali maju-juliju cif \msterdam. POPER Trst. Kvotacije na viru proizvodnje so laslednje: Lampong črn poper, proti vkrcanju v aprilu v Singapuru 1.100 šilingov (a cvrt cif Trst; Malabar, proti vkrcanju f aprilu v indijskih pristaniščih 1.160 šilingov za cvvt cif pristanišče izkrcanja. Italijanski trg Dež, ki je padal v zadnjem času skoraj po vsej Italiji, je popolnoma izpre-menil dosedanje cenitve glede bodočega pridelka in s tem seveda tudi lice trga s kmetijskimi pridelki. Dež je posebno ugodno vplival na razvoj cen krmi, ki so pričele padati zlasti v zgornji Italiji. Prav tako so nazadovale cene slabših vrst žita, ki jih uporabiljajo za prehrano živine. Kupčija z maslom se vrši na nižji ravni, ki nastopa navadno v tej sezoni. Nade v boljši pridelek krme vplivajo tudi u-godno na povpraševanje po živini. Treba je pripomniti, da dežja še ni bilo dovolj. Vendar je tudi ta količina ugodno vpliva na razpoloženje pridelovalca, kar je z druge strani zopet vplivalo na razvoj trga. Na trgu je Jdaj živahnejše. Število zaključenih kupčij se je dvignilo. Komentatorji razvoja na italijanskem trgu pripominjajo tudi, da bo na trg vplivalo tudi popuščanje mednarodne napetosti. KRMA Mantova. Cene krme so precej nazadovale. Majsko seno se zdaj prodaja po 4300-4400 stot, kasnejše po 4200-4300, detelja po 4100-4200 lir. Padova. Blago v skladišču prodajalca brez provizije in davkov. Lanena pogača po 6800-6900, navadna 3700-6800, moka iz zemeljskih lešnikov 6500-6600, iz sezana 4600-4700. ŽITARICE Padova. Za stot fco vagon ali kamion trez davkov: mehka pšenica fina 7.800 — 1.850, dobra 7.750 — 7.800; koruza mara. 10 6.450 —. 6.550; ameriška hibridna ko>| irza (Phister) 6.900 — 6.000; činkvantiifl i.350 — 6.400; bela koruza 6.000 — 6.100; nozemska ‘koruza Jelovv Corn 5.750 — i.800; Plata 5.800 — 5.900; oves 5.350 — i.450; inozemski ječmen 5.000 — 5.100; ino-temska rž 6.250 — 6.300; pšenična moka ipa »00« 9.350 — 9.500, tipa »0« 8.800 — ).000; tipa »1« 8.500 — 8.650, Upa »2« 8.200 - 8.350; pšenični otrobi 4.750 — 4.800; (šenični zdrob Upa »0« 11.150 — 11.250, ipa »1« 10.650 — 10.750; koruzna moka •umena 7.100 — 7.200, bela 6.800 — 6.900. Veoluščeni riž: Arborio 7.200 — 8.000; 7ialone 7.600 — 7.800; Carnaroli 7.500 — I. 900; R. B. 7.500 — 8.000; Maratelli 7.300 — 7.700; Roncarolo 6.700 — 7.000; olušče- 11 riž: Arborio 15.600 — 16.000; Vialone (3.900 — 14.100; Carnaroli 14.200 — 14.800; R.B. 13.200 — 13.600: Roncarolo 11.400 — II. 800; Maratelli 12.600 — 12.800; Pierrot 10.700 — 10.900. ŽIVINA Mantova. Voli za delo nad 4 let starosti 320 — 380.000 Ur par; junci za delo od dveh in pol do štirih let 300 — 360.000 ear; ‘krave mlekarice 120 — 180.000 lir glava; voli za zakol I 230 — 260 lir kg, H 210 — 230; teleta 340 — 380. Debele ivinje 100 — 130 ‘kg 295 lir kg; 130 — 160 B« 41 — 42.000; semensko olje odlične takovosti 33 — 33.200, srednje kakovosti 72.300 — 32.600. VINO Milan. Cene veljajo za stop_stot fco mi-anska postaja: Piemonte črno 10-10,5 st 110 — 520; 11-12 stop. 540 — 550, 12-13 st. 150 — 580; Barbera 580 — 610; OLtrepo pa-rese 10,5-11 stop. 500 — 520, 11-12 stop. 120 — 550; Mantovano črno 470 — 490; Valpolicella in Bardolino 590 — 610; Soa. se belo 610 — 630; Raboso 490 — 520; Reggiano 10-11 stop. 510 — 520, 11-12 stop. 120 — 550; Romagna belo 500 — 520, črno 490 __ 500; toskansko navadno 480 — 500; Marche črno 510 — 540; Barletta ex-fra 13-14 stop. 475 — 495, navadno 465 — 475; Sansevero belo 505 — 520; Gorato rdeče 515 — 535; Souinzano 490 — 505; Leccese 13-14 stop. 475 — 490, 14.15 stop. 190 ___ 500; piemontski moškat 9.800 — 10.300 lir stot. KROMPIR L’Aquila. Nov beli krompir se prodaja po 3000-3500 lir. Mandeljni v Ta-rantu po 41.000-4.000, lešniki neolupljeni 18.500 lir stot. Iz Katanije poročajo, da je izvoz prvega krompirja v tujino v polnem razvoju. Najnovejši govor predsednika Združenih držav Eisenhovverja, v katerem je pokazal svojo spravljivost nasproti Sovjetski zvezi, je seveda vplival na razvoj cen na mednarodnem trgu, zlasti cen strateškega blaga. Tako so cene raznih barvnih kovin, predvsem kositra, zopet nazadovale. Na razvoj cen so vplivali tudi drugi dogodki mednarodnega pomena, kakor n. pr. ugoden zaključek pogajanj za podaljšanje mednarodnega žitnega sporazuma na novi podlagi. Obnovitev tega sporazuma je izzvala nov padec cene pšenici, ki je v teku preteklega tedna dosegla najnižjo točko, žito je zlasti padlo zaradi odpora angleške vlade, da bi pristala na novo najvišjo ceno (2,05 dolarja za bušel). ŽITARICE Kakor smo že ugotovili, je cena pše-/Tiice pod vplivom odpora angleške vlade proti mednarodnemu žitnemu sporazumu na podlagi najvišje cene 2,05, cena žita zelo padla, in sicer v tednu do 17. aprila od 224 5/8 na 218 1/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju; proti izročitvi v juliju od 227 na 221 1/4, Po mednarodnem! sporazumu je bil določen svetovni kontingent izvoznega žita na 595,542.052 bušlov na leto (prejšnje leto 580 milijonov). O žitnem sporazumu poročamo podrobno na drugem mestu. Tudi cena koruzi je nazadovala od 1591/2 na 158 1/4 proti izročitvi v maju. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je nekoliko napredovala, in sicer od 3,35 na 3,55 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi in od 3,40 na 3,56 proti izročitvi v maju. Učvrstitev cene pripisujejo odločitvi angleške vlade, da odpravi racioniranje potrošnje sladkorja. V ta namfenj je Britanca nabavila 1 milijon ton kubanskega sladkorja. — Cena kave je za malenkost popustila, in sicer v New Yorku odi 56,55 na 55,90 v tednu do 17. aprila proti izročitvi v maju. Cena kakava je napredovala od 30,75 na 31,4 proti takojšnji izročitvi. KAVČUK Na newyorški borzi je pokazal kav-šiuk vnovič znake šibkosti in nazadoval od 24,25 na 23,90 do 17. aprila. V svoji poslanici, naslovljeni Kongresu, predlaga Eisenhosver, naj bi tovarne sintetičnega kavčuka izročili zasebni pobudi. V Londonu je bil kavčuk samo za malenkost šibkejši. Cena vrste R.S.S. je nazadovala od 19 7/8 na 19 8/4 penija za funt proti izročitvi v a-prilu. Cena v Singapuru 17. 4.; 18 25/32. VLAKNA Cena bombaža na newyorški borzi je ostala neizpremenjena, to je 33,75 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Zanimivo je nazadovanje a-meriškega izvoza. Tako so ZDA v 7 mesecih sedanje sezone izvozile samo 1,997.619 bal, v istem razdobju lanskega leta pa 4,137.276 bal. V Aleksandriji je cena v tednu do 17. 4. napredovala za karnak good od 60,77 na Krompir gre zlasti na londonski trg. Ta tecten bodo nakrcali kar tri ladje namenjene v Vel. Britanijo. V Kataniji stane krompir fco vagon 64 do 65 lir kg, na kmetih 50 do 60 lir. POMARANČE IN LIMONI Katanija. Trg z limonami je miren, živahnejša je kupčija z »ovalnimi« pomarančami, ki se izvažajo predvsem v Rusijo. Cene na deželi: limone 54 — 55 lir kg, ovalne pomaranče 130 — 135. Vittoria (Ragusa). Izvoz limon je zelo omejen, vendar je povpraševanje za domačo industrijo večje. Limone na drevesih 50 — 55 lir kg. Po zaključku večje kupčije s Sovjetsko zvezo je cena pomaranč poskočila: sang sang stanejo 88 — 100 lir; ovalne 120 — 130r PARADIŽNIKOVA MEZGA Piacenza. Dvakrat koncentrirana para. dižnikova mezga proizv. 1952: v škatlah 5 — 10 kg 255 — 275, v škatlah 1 kg 260 — 270, v škatlah 1/2 kg 275 — 285. Trikrat koncentrirana: v sodih 260 — 280; v škatlah 5-10 kg 275 — 295, v škatlah 1 kg 290 — 310, v škatlah 1/2 kg 300 — 330; v škatlah 1/4 kg 320 — 350 lir kg. FAEZIT Belluno. Glede bodočega razvoja cen faezitu (lesonitnih plošč) prevladuje mnenje, da pojdejo navzgor. Cena za kvadratni meter: 3 mm debelosti 360 lir, 4 mm debelosti 432, zelo trd 5 mm debelosti 720, zelo trd 4 mm debelosti 855, luknji, čast 540. PROIZVODNJA MEDU V ITALIJI Proizvodnjo medu v zadnji čebelarski sezoni cenijo na 85.000 stotov. V to še ni vštet vosek. 61,04 talarja za kantar težine 99 funtov in za ašmuni godd od 50,88 na 51,11. Cena volne je bila v New Yorku čvrsta, suint je notirala 146 (teden poprej 143,5) stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Dne 29. aprila bodo v Londonu odprli terminski trg za mikano volno. Notirala bo vrsta Brad-ford 64 S top, in sicer 3-krat na dan. V Houbaixu v Franciji je cena ostala v bistvu neizpremenjena — 1520 za kg nasproti 1510 frankov teden poprej. KOVINE Pri nobenem blagu sa ne odraža popuščanje mednarodne politične napetosti tako ostro kakor pri barvnih kovinah. Cena cina je v Nevv Yorku padla od 107 na 96,50 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v aprilu; tudi svinec je nazadoval od 13 na 12,50, prav tako domači baker od 30 na 27,50. Nazadovalo je tudi živo srebro, in sicer od 198-200 na 195-200 dolarjev za steklenico. V Londonu je najmočneje padel cin, in sicer od 805 na 740 funtov šterlingov za tono (1016 kg) proti takojšnji izročitvi. Nazadoval je tudi cink, in sicer od 75 na 71 1/8, svinec od 86 na 81 proti izročitvi v aprilu, vse v funtih za tono. Cena! volframa neizpremenjena pri 310 za trgovinsko enoto. NOVE CENE IZVOZNEGA JEKLA Predstavništva jeklarn držav, ki so pristopile k premogovni in jeklarski skupnosti, so se dogovorila glede najnižja cene izvoznega jekla (»grande exportation«). Po tem dogovoru je bila cena običajnega (trgovinskega jekla) povišana za 2 dolarja in 200 belgijskih frankov za tono fob Antwer-pen ali prosto na belgijski meji, za žične palice pa za 4 dolarje in 400 belgijskih frankov. Cene so zdaj naslednje: običajno jeklo 84 dolarjev — 4500 belg. frankov, profili 90 dol. — 4500 bfrs, žične palice 84 dol. — 4200 bfrs, srednje debela in debela pločevina 115 dol. — 6000 bfrs, tanka pločevina 135 dol. — 6750 bfrs, billets 76 dol. — 3800 bfrs in blooms 75 dol. — 3750 bfrs. KAKO JE NARAŠČALA CENA PAPIRJA V POVOJNEM ČASU Po podatkih družbe Bowaters Orga-nisation se je cena časopisnega papim ja v povojnem času razvijala tako-le: 1945 je znašala 34 funtov šterlingov za tono, 1948 48 funtov, v začetku 1950 31 funtov, maja 1951 37, julija 1952 64, medtem ko znaša danes 52 funtov šterlingov. Na newyorškem trgu se je cena časopisnega papirja sukala tako-le: 1945 67 dolarjev za tono (2000 funtov), leta 1948 96 dolarjev, leta 1950 106 dolarjev, leta 1951 116 dolarjev, junija 1952 126 dolarjev. Po vsem tem je cena v Združenih državah v primeri s ceno pred osmimi leti narasla za: 88%, medtem ko je v Londonu samo za 53%. Danes je časopisnega papirja dovolj na svetovnem trgu. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Koruza NEW VORK Baker (stot. dol. za funt).. Cin }J »t » • • Svinec »J »» J> • • Cink )} »J * * Alurnini n )> »j • • Nikelj >> ;» >> Bombaž z., srebro dol. za steklenico LONDON Baker (f. šter. za d. tono) Cink >> » Svinec >> 1» » »» SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 27 /III. 7/Vh/. 21/IV. 229Vs 223 218/74 160 158s/8 159 7! 36.50 36.50 36.50 121.50 121.50 121.50 13.50 13.60 12..— 1L— 11. 1L— 20.50 20.50 20.50 60,— 60. 60.— 33.90 33.80 33.50 203,— 203.- 198.— 79»/, 7H 168 74 90,— 88 v, 76 V. 218.— 214.20 210.50 VALUTE V 7. IV. 1953 MILANU 21. IV. Min. Maks. Funt šterling 6.925 6.850 6.825 6.925 Napoleon 5.450 5.450 5.450 5.475 Dolar 627 627.50 62.7— 629 Francoski frank 158.50 150.50 150.- 158,50 Švicarski frank i 46.50 146.50 146.50 147,50 Funt št. papir Avstrijski šiling; L 660 1.660 1.660 1.680 24,25 24.25 24,25 24,50 Zlato 760,— 755 755 760 BANKOVCI V CURIHU dne 20 IV. 1953 ZDA (1 dol.) 4,2S1/8 Belgija (100 fr.) 8,27 Anglija (1. f: št.) 11,49 Holand. (100 fi., 109,— Francija (100 fr.} ],031U »vedska (100 kr.) 76.— Italija (100 lir) 0,68 Izrael (1 f, št.) 1,60 Avstrija (100 šil.) 16,60 Španija (100 pez.j 9,96 Čehoslov. (100 kr.) 1,65 Argent. (100 pez.) 17.75 Nernč 100 mark) 93/7» Egipt (1 f. št.) 9,30 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 8. IV.1953 7. IV. Min. Maks. Južna železnica 1.650 1.674 1 630 1.712 Splošne zavarov. 11.350 11.525 11.100 11.900 Assicuratrice 3.850 3.850 —.— —.— Riun. Adr. Sic. 5.325 5.325 4.920 5.325 Jerolimič 5.300 5.150 4.940 5.300 > Istra-Trst« 850 830 > »Lošinj« 9.000 8.000 8.000 9.000 Martinolič 4.500 4.500 —.— —.— Prernuda 8.550 8.550 —.— —.— Tripkovič 11.050 11.050 — Openski tramvaj 1.725 1.725 —.— —.— Terni 230.— 230.50 222 234.— 1LVA 260 260 255 271,— Zdr. jadr, ladjedel. 67.50 60,- 60— 67,50 Ampelea 800 800 —.— —.— Arrigoni 1.000 1.000 mscm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FASIO FILZI ŠT- TO I. - TELEFON ŠT. 54-58 PRIZNANA STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO NOVA NAROČILA IN POPRAVILA - NUDIMO PLAČILNE OLAJŠAVE Boj RoloradsKemvi Hrošču! Prišla je pomlad; ozelenela in zacvetela je narava, obdelali smo polja, sejali in sadili. Ko smo sadili krompir, smo se spomnili na hudega razbojnika, ki pustoši krompirjeva polja, ki kot potuhnjeni slepi potnik potuje po svetu iz države v državo, katerega ni zadržal niti ocean niti ga niso zadržale visoke gore niti reke. Menda se še vsi spominjamo, kako sa je ta nepridiprav pritihotapil leta 1952 na naš teritorij, kakor da ne bi bilo zadosti elementarnih nesreč. Kar odkrito si poglejmo v oči in priznajmo, da imamo na našem ozemlju pravega koloradskega hrošča ali krompirjevca. Ustrašil nas je, toda kolikor toliko smo se mu postavili v bran. Pregledana so bila krompirjeva polja, škropili smo jih s preparati DDT, s katerimi nam je kmetijsko nadzorništvo priskočilo na pomoč. Toda kljub temu se je razširil skoraj na vse naše ozemlje. Da bomo proti njemu uspešno nadaljevali borbo, moramo nanovo proučiti, kakšen je, kako se razvija, kako živi. Koloradski hrošč ali krompir j evec je približno 1 cm dolg, podolgovat, skoraj zbočen, spodaj ploščat. Samec je navadno manjši od samice. Značilna je barva sprednjih kril, ki je svetle rumena in ima vsaka po dolgem pet črnih prog. Po trebuhu je hrošč rdeč-kasto-rumen. Opnasta zadnja krila sc živorožnata; kadar miruje se ne vidijo, ker jih pokrivajo pokrovke. Hro. šči prilezejo spomladi iz zemlje, v kateri so prezimili 10 do 20, nekateri pa tudi 70 cm globoko. Prikažejo se na površino meseca aprila ali v začetku maja, v največji množini takrat, ko je srednja dnevna toplina 14 stopinj C. Navadno se prve samice, ki izležejo iz zemlje že oplojene, one pa, ki sc pojavijo kasneje, samci pomladi opic-de. Samica zleze 25 do 45 jajčec. Jajčeca so pomarančno rumena, 1.5 mm dolga, valjasto podolgovata, tesno drugo ob drugem prilepljena na spodnjo stran listov. Ena samica, ki lahko živi tudi dve leti, zleze v tem času 700 do S00 jajčec. Iz teh jajčec se v treh do dvanajstih dnevih izležejo ličinke. Cim ličinka izleze iz jajčeca poje, svojo lupino ali pa sosedovo lupino, potem pa začne žreti krompirjevo listje. Mlade ličinke so rdeče, pozneje pa postanejo svetlo-rumene, le glave, ovrat- nica, noge in dve vrsti bradavičastih pik ob straneh trupa so črne. Mlade ličinke so dolge 1 do 2 mm, popolnoma razvite pa 15 mm. Ličinke, ki ostanejo ves čas na površini, so mnogo požrešnejše od hroščev, če imajo mir požro vse krompirjeve liste, včasih tudi pecelj in stebla. Po dveh do treh tednih ličinke dorastejo, zapuščajc krompir in se zarijejo v zemljo 2 dc 18 cm globoko, kjer se zabubijo. Pc šest do 15 dnevih se iz bube razvije hrošček in zleze na površino. Tako se hrošči iz prvega rodu javljajo že junija, hrošči drugega rodu pa se lahko pojavijo do avgusta. V sušni dobi, ko je razvoj krompirjevca hitrejši, je možen že razvoj tretjega rodu. Jeseni, včasih že avgusta, se hrošči podajo prezimovat v zemljo. Nekateri ostanejo v zemlji dve leti, večina pa že prvo pomlad zapusti zemljo. Najvažnejše pri zatiranju koloradskega hrošča je -stalno pregledovanje krompirjevih polj, da takoj zapazimo, kje se je pojavil. Preglede je najboljšo napraviti množično, to je sodelovati bi morali vsi prebivalci posameznih vasi. Hrošča zatiramo na kemijski in mehanični način. Mehanični način obstaja v tem, da zbiramo jajčeca, li. činke in hrošče ter jih takoj z mečkanjem uničimo. Pri kemičnem načinu zatiranja uporabljamo želodčne strupe in žveplen ali kalcijev arzenat v 6.7% gostoti. Poleg arzenikovih pripravkov uporabljamo lahko tudi druge preizkušene pripravke, predvsem dotikalne strupe na bazi DDT. Letno moramo izvršiti vsaj 4 do 5 škropljenj, ker mora biti rastlina vedno pokrita s strupeno prevleko. Kjerkoli se bo hrošč pojavil, ga je treba takoj z vso silo in popolnoma uničiti. Tam, kjer so stare okužbe, pa mu ne smemo dati dihati. Preprečiti moramo, da bi odlagal jajčeca. Ličinke se morajo takoj uničiti, ko so še čisto mlade. S tem preprečimo nastanek žarišča v zemlji. Tudi pred vsakim škropljenjem bo treba krompir v podrobno pregledati in vse odrasle hrošče mehanično uničiti. Pri pregledih pa ne smemo pozabiti, da živi koloradski hrošč razen na krompirju tudi na paradižniku in jajčevcu. Zavedajmo se nevarnosti, ki nam preti s strani koloradskega hrošča in pričnimo ga neusmiljeno preganjati. Stroj za škropljenje krompirja proti oloradskemu hrošču. Načrt za ta stroj je pripravilo britansko podjetje Potection Ltd v Londonu. Te vrste strojev izdeluje sedaj angleška tovarna Ramsomes, Sins and Jefferies Ltd v Suf-folku. KMET IN VRTNAR KONEC APRILA Na polju. Posevke pšenice in drugega žita očisti plevela, preden gre ta v seme Iz pšenice odstrani klasje drugih žit, zlasti, če je nameravaš pustiti za seme. Seveda moraš enako ravnati tudi na njivi z ječmenom ali z ržjo. Primeren je čas za setev koruze in fižola, za katere mora biti zemlja globoke preoraoa in dobro pognojena, kar velj: zlasti za koruzo. Krompir moraš pridne okopavati in mu rahljati zemljo, da gr. plevel ne bo dušil in da bo ostala vlaga v zemlji. Tudi druge okopavine moraš skrbno okopavati in pleti, posebno dokler so še majhne. Krompirišče preglej večkrat, da se na njem ne zaleže koloradski hrošč, ki jr najhujši sovražnik krompirja. Ko j:-krompirjevica močno razvita in vreme toplo, je najbolje, da krompir temeljito poškropiš z 1% bordoško brozgo, kateri pri. mešaš še 1% škropilnega DDT pripravka (Gesarol 1). S takim škropljenjem bo) krompir branil hkrati pred strup-eino roso in pred koloradskim hroščem. Ako je krmna pesa ž-e v petem ali šestem lističu, jo moraš razredčiti, ker h posamič rastoče pesne rastline se lahke močno razvijejo in debelijo. Na vrtu. Vrtne rastline moraš pridne pleti in jim rahljati zemljo. Poskrbi, da boš imel večno dovolj rastlinic glavnate solate za presajanje. Sej tudi že poletno glavnato solato »goštano«, ki pride ob vročini konec junija že prav za rabo. Presejaj čim več paradižnikov in jajčevcev ter paprike. Presejane rastline moraš tudi pridno zalivaiti, da se bodo dobre prijele in hitro rasle. Semeniče in druge rastline preglej, ali jih niso morda napadle listne uši in podoben mrčes. Mrčes odpraviš najlažje, če napadene rastline temeljito poškropiš ob lepem vremenu z nikotinskimi pripravki. Gomoljasta zelena, ki jo presadiš v -tem času, bo napravila že do konca septembra debele gomolje. Zeleno glavnato solato pre-sejaj plitvo s srcem iznad zemlje Plodovke.paradižni-ke, jajčevce itd. pa nresejaj globlje, kot so rastle v semenja-ku. V zaprti gredi utrjuj še sadike in hrani zalogo teh, dokler ne mine zadnja nevarnost pozebe in pomandranja po bur-ji v obdobju treh ledenih mož sredi maja. V vinogradu. Odstranjuj nepotrebne po ganjke na starem lesu trt in preščipava] rodne poganjke za drugim ali tretjim li. stom nad zadnjim grozdičem. Listov iz-pod grozdičev in vršičkov mladik, ki so namenjeni za rodni les v prihodnjem le. iu ne smeš preščipavati. Pomni, da je pr-edhodno zatiranje trtne peronospore in plesni ali oidija najbolj uspešno. Zaradi tega ne odlašaj s prvini škropljenjem in žveplanjem trt. To delo boš najlep-še opravil, če boš trte škropil z 1% bordoško brozgo, kateri primešaš 1 kg škropilnega žvepla (Mormino) na 100 litrov vode, oziroma brozge. Bordo-ška brozga (raztopina bakrene galice in apnenega mleka) mora biti pravilno pripravljena, da bo učinkovita in ne bo razjedala ali osmodila rastlinskih listov. V sadovnjaku. Ko je sadno drevje odcvetelo, ga moraš temeljito poškropiti, zlasti mlade plodove. Za škropilo uporab. Ijamo arzenale ali pa škropilne DDT pripravke (Gesaro L.). Ako imamo pod drevesi zelenjavo ali travo, je nevarno uporabljati arzenale, ker so hud strup za ljudi in za živino. Arzenale in škropilni DDT mešajmo s pol-odstotno bordoško brozgo in -tako bomo z istim škropljenjem zatirali nekatere glivične bolezni in večino škodljivega mrčesa. V kleti. Z naraščanjem toplote zunaj in v stavbi moramo posvetiti več pažnje čistoči in snagi tudi v kleti. Vina ne pu. ščajmo v odprtih posodah! Vino, ki je morda že postalo kislo ali cikasto, mora. mo spraviti iz kleti ta ga čimprej porabiti ali prodati. V kleti bi nam lahko kislo vino pokvarilo še ostalo vino in vinsko -posodo. Klet zračimo poredkoma in le v jasnih ter hladnih nočeh ali v jutranjih urah. Od časa do časa zažgimo v kleti malo čistega žvepla; klet naj bo nekaj dni dobro zaprta, da se tako razkuži. Prijava obdavčljivih dohodkov za leto 1932 Vse naše kmetovalce in davkoplačevat. ce obveščamo, da je bil rok za prijavo obdavčljivih dohodkov za leto 1952 po Va-nonijevem zakonu podaljšan do 39 t. m. Te dohodke mora prijaviti vsak gospo, dar pri svojem davčnem uradu na obrazcu pr:ja’.'e »Vauoniu, podobnem prijavi, ki so jo morali naši davkoplačevalci predložiti lansko leto o svojih dohodkih za leto 1951. Prijavo mora izpolniti in predložiti do 30. t. m. vsak kmetovalec in gospodar, ki je imel od svoje hiše lansko leto najmanj 159 lir dohodka ter od vsega svojega gospodarstva in kmetije pa naj. manj 240 tisoč lir čistega dohodka. Kmečka zveza je na razpolago svojim članom kmetovalcem za navodila in izpol-nitev obrazcev omenjene predpisane prijave. Na urad zveze v ul. Fabio Filzi 10 naj prinesejo prizadeti s seboj poleg obrazcev za prijavo tudi davčne plačilne pole iz leta 1952. Zatirajte koruznega molja! Področno kmetijsko nadzorništvo opozarja kmetovalce, da je edini koristen način zatiranja koruznega molja ročno pobiranje stebel in korenik (Šircljev) koruze. Zadevni zakon tudi določa, da se morajo pobrati in pokončati stebla, kot štrclji-korenike, naj. kasneje do 30. aprila, Ker je borba proti temu škodljivcu obvezna, naj kmetovalci porijejo koruznico s koreninami vred ter zažgejo, kajti koruz-nica kot korenike so pravo zaklonišče ličink koruznega molja. Opozarjamo, da bo gozdna policija po pretečenem roku izvršila pregled njiv in dvorišč in bo kršitelje kaznovala. ATOMSKI MOTOR ZA PODMORNICE Iz Washingtona poročajo, da je komisija za atomsko energijo objavila, da so izdelali motor na atomski pogon, ki bo gnal podmornice. Prva ameriška podmornica z atomskim motorjem bo »Nautilus«; poskusi s tem motorjem so se popolnoma obnesli. T/prašanja in odgovori ŽERJAL MIROSLAV . Boljunec. Vprašali ste za nasvtet,, kako se da uničiti mrčes, ki razjeda cvetne lističe vaših vrtnic. Najboljše sredstvo proti takemu mrčesu je tobačni ekstrakt (NICOL), ki ga lahko kupite v vsaki prodajalni semen. Ekstrakt se primeša vodi v razmerju 1 liter na 100 litrov vode; s to mešanico dobro poškropita rastline, ki jih je napadel mrčes. V mešanico lahko tudi pomakate napadene vršičke ali cvetne popke preden se popdlncma odprejo. Tako boste najtemeljiteje uničili mrčes. Ko pripravljate mešanico, pazite na razmerje (lOdkg NICOL-a na 10 litrov vode); če je namreč mešanica premočna1, osmodi občutljilvo mladoi brstijet Priporoča se PRAČEK MARTIN Skedenj - ULICA Dl SERV0LA 124 . MESNICE SKUPINE LOIGO GUIDO Najboljše meso vseh vrst dobite v Trstu v sledečih mesnicah: CATTAUZOIVIO VEBUITIR1AN0 ULICA GENOVA 17 ULICA C. BATTISTi 25 Telefon 23-770 Telefon 68-17 BliT EBMINIO mieo guido ULICA GENOVA 15 ULICA UDINE 57 Telefon 23-760 Telefon 55-06 HOTEL „KVARNER“ OPATIJA - JUGOSLAVIJA Reprezentativni HOTEL kvarnerske rivijere Renovirana restavracija Aperitiv Bar GRAND CAFFfi KVARNER VSAK VEČER PLES VSAK VEČER PLES Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa U IR AL lO : TRST - ULiCA KR1SPI ŠTEV/. 14 - TELEFON 93-502 iS 1K 1L J5. iU> I Š