Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 1 Gospodarstvo Podravje  Bo slovensko industrijo poganjala madžarska elektrika?  Stran 5 V središču Slovenija, Podravje  Kako se oglašujejo bencinski servisi  Stran 6 Politika Ptuj  Občinski uslužbenci z dodatkom za delo od doma  Stran 8 Ljudje in dogodki Hrvaška, Avstrija  Dunajčani in Varaždinci v pripravah na adventne sejme  Stran 11 Družba Podravje  CSD razvili pomoč na domu, sedaj od nje odstopajo  Stran 9 Ptuj, torek, 27. oktobra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 85  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Črtomir Goznik Aktualno Ptuj  Drive in testiranje: dnevno več kot 200 testov  Stran 2 Kronika Podravje  Ko se bolj splača prekršek spregledati kot napisati listek  Stran 24 Podravje, Slovenija  Koliko socialnih transferjev prejemajo tujci Socialne pomoči izplačujemo tudi v tujino Iz proračuna Republike Slovenije denarno socialno pomoč prejema blizu 11.000 tujcev in okoli 88.000 državljanov Slo- venije. Samo septembra letos je proračun RS na račune v tujini nakazal 128 socialnih pomoči v skupnem znesku blizu 57.000 evrov. Na območju Spodnjega Podravja je tujcev, ki prejemajo socialno pomoč, 170, največ na Ptuju (105). Več na straneh 2 in 3. V središču  Vladni piarovci bi lahko organizirali kar svojo vojsko  Strani 6 in 7 Ormoško  Več kot 60 % Ormo- žanov ne dobi dela v domači občini  Strani 10 in 11 Zavrč  Ko prepoved prehajanja meje obtiči na papirju  Stran 2 Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 2 »Moj sosed živi na hrvaški stra- ni, a po cesti neposredno ne more v Hrvaško, pač pa se mora v svojo domovino odpraviti po slovenski cesti do mejnega prehoda. Torej, ko se pelje po hrvaški, mora čez mejo na slovensko stran, da lahko dostopa do svojega doma, ki je na hrvaški strani. Tako je spošto- vanje ukrepov pri nas res zakom- plicirano in fi zično sploh ni mož- no. Ob spoštovanju vseh pravil človek ne more priti do svojega doma, ne da bi naredil prekršek,« je realno stanje ponazoril Slavko Pravdič, župan občine Zavrč. Del haloške vasice Goričak in del hrvaške vasi Cestica namreč sestavljata strnjeno naselje. Dr- žavna meja poteka po mejah med sosedi, ob cesti, malce na levi strani ceste in zopet po des- ni. V praksi v običajnih razmerah to ne predstavlja nobenih težav. Sosedje so namreč skozi zgodovi- no sobivanja vzpostavili dobre so- sedske odnose in se ne ukvarjajo posebej z vprašanji državljanstva. Vendar trenutno ne vladajo obi- čajne razmere. Po deveti hitro čez cesto ... Zaplete se pri ukrepih, ki ne se- žejo čez mejo. Medtem ko na slo- venskih tleh med deveto zvečer in šesto zjutraj gibanje na prostem ni dovoljeno, na hrvaških tleh ni tako. V praksi bi to pomenilo, da se gibanje v tem naselju po deveti uri lahko odvija le na hrvaški stra- ni meje, a kaj ko meja v realnosti ni označena z rdečo barvo kot na zemljevidu. Poleg tega v Goriča- ku ne eni strani ceste stoji gasilski dom, na drugi pa gostilna, ki pa na podlagi hrvaških predpisov še ni zaprla svojih vrat. Slovenci tako lahko le z masko na obrazu opazujemo, kako hrvaški sosed v miru popije jutranjo kavico. Stavijo na zdravo pamet Čeprav se v Zavrču zaveda- jo kazni, ki bi jih lahko doletele, če ukrepov ne bi spoštovali, pa ima pri samozaščiti Haložanov veliko večjo težo zavedanje, da je okužba z aktualnim virusom lahko nevarna. »V Zavrču imamo nekaj aktivnih okužb, ki občane še bolj spodbujajo k previdnosti. A reči moram, da so občani ves čas previdni in se držijo ukrepov,« je dejal Pravdič. Prav tako pa je omenil, da je pogosto v kontaktu z županom sosednje hrvaške ob- čine Cestice. Vse odkar so se zadeve v zvezi z okužbami začele pojavljati, ve- likokrat skupaj določita ukrepe, ki veljajo tako ta tiste, ki živijo na levi strani ceste, kakor tudi za tis- te na desni strani. Dobri medso- sedski odnosi imajo v tem času še posebno vrednost. torek  27. oktobra 20202 Aktualno Zavrč  Kraj, ki bi ga zakonodajalec moral obravnavati kot izjemo Ko prepoved prehajanja meje obtiči na papirju Na podlagi odloka o prepovedi gibanja med regijami je v veljavo vstopila tudi prepoved prehajanja dr- žavne meje. Tak ukrep je za prebivalce marsikaterega kotička v završki občini povsem nesmiseln, saj ob upoštevanju predpisov sploh ne bi mogli do svojih domov. Foto: KG Levo slovenska tla, desno hrvaška z odprtim gostinskim lokalom. »Dela je ogromno, zadnje dni je res velika gneča, ogromno ljudi je naročenih na testiranje,« pravi direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. V torek so vzpostavili nov sis- tem testiranja, tako imenovano drive in točko. Oseba, pri kateri obstaja sum, da je okužena z vi- rusom covid-19, se kar z avtomo- bilom zapelje v prirejen šotorski prostor. Bris se ji vzame nepos- redno, skozi okno avtomobila. »Ali gre tisti, ki bi lahko bil okužen, v covid ambulanto ali drive in, je odvisno od simptomov, ki jih ima. O tem odloča osebni zdravnik,« pojasnjuje Petek Uhanova. Pravi- loma tiste z blažjimi simptomi te- stirajo kar v drive in točki, ki dela natanko teden dni, in sicer od 9. do 17. ure. V vsakem primeru je brezplačno testiranje možno le v primeru, da vas napoti zdravnik. Nenaročenih pacientov ne spreje- majo. Možno pa se je na testiranje naročiti tudi samoplačniško, cena je 93 evrov (naročanje na telefon- ski številki 02 787 15 18). Posledica velikega števila odvzetih brisov je povečanje dela v laboratorijih. Vse brise, vzete v ZD Ptuj, pošljejo v Maribor. Izje- moma, če tam ne utegnejo anali- zirati vseh pravočasno, jih pošilja- jo tudi drugam. Čakalna doba na sporočanje rezultata ni več 24 ur, pač pa se je podaljšala na 48 ur. Da bodo pacientom, ki potre- bujejo pregled zdravnika in niso okuženi, zagotovili primerne po- goje, pa so pred glavnim vhodom postavili velik šotor, namenjen ča- kanju na vstop v Zdravstveni dom. Petek Uhanova pravi, da je bilo to nujno, da ne čakajo zunaj, pred- vsem v primeru dežja ali mraza. Ptuj  Drive in testiranje: 200 brisov dnevno Ogromno dela tudi v drive in točki V Zdravstvenem domu Ptuj imajo te dni ogromno dela z jemanjem brisov na novi koronavirus. Dnevno jih vzamejo okrog 200, nekatere v covid kontejnerjih, druge na drive in točki, ki deluje od torka naprej. Foto: CG Septembra je proračun RS na račune v tujini nakazal 128 soci- alnih pomoči v skupnem znesku blizu 57.000 evrov. 69 pomoči je bilo nakazanih v Nemčijo (30.800 evrov), 40 v Avstrijo (18.600 evrov), deset v Veliko Britanijo (3.932 evrov), štiri na Hrvaško (1.170 evrov), po dve v Litvo in Bel- gijo (900 in 800 evrov) ter ena na Irsko (400 evrov). MDDSZ denar- ne socialne pomoči v tujino naka- zuje od leta 2018. Na to jih je tedaj opozorila Banka Slovenije. „Za vse transferje smo tako omogočili nakazovanje v tujino, SEPA obmo- čje,“ so pojasnili na ministrstvu. Center za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje, ki ga vodi Mi- ran Kerin, je septembra skupno nakazal za dober milijon evrov so- cialnih pomoči. Transakcij v tujino po besedah direktorja ni bilo. Ke- rin je povedal, da evidenc o drža- vljanstvu upravičencev posebej ne vodijo. Smo pa podatke o številu tujcev, ki na ptujsko-ormoškem območju prejemajo socialno po- moč, pridobili od ministrstva. Na območju Spodnjega Podravja jih je 170, največ na Ptuju (105). Vseh upravičencev za denarno socialno pomoč je v spodnjepodravski regi- ji po podatkih CSD sicer 5.069. Prejemniki slovenske socialne pomoči iz najmanj 85 držav Do denarne socialne pomoči so v Sloveniji pod določenimi po- goji upravičeni tudi tujci. Največ jih je državljanov Kosova (3.616), sledijo državljani Bosne in Herce- govine (3.253), Makedonci (1.419), Srbi (560) in Hrvati (414). Pomoč prejema 208 Sircev, 176 Ukrajin- cev, 110 Črnogorcev, 88 Bolgarov, 58 državljanov Irana, 53 Irana, 39 Afganistancev in enako število Eritrejcev, 26 Moldavcev ter 23 Kazahstancev. Na seznamu pre- jemnikov so dejansko državljani vseh evropskih držav, od juga do severa, vzhoda in zahoda, ljudje iz obeh ameriških kontinentov, Azi- je, Bližnjega Vzhoda, Afrike. Štirje prejemniki so brez državljanstva, za 287 državljanstvo ni znano. Po- drobno so podatki o prejemnikih državne socialne pomoči glede na državljanstvo prikazani v tabeli. Pridobili smo tudi podatke, v katerih slovenskih občinah je pri- javljenih največ tujcev, ki so pre- jemniki denarne socialne pomoči. 2.541 jih je v Ljubljani, 1.056 Mari- Podravje, Slovenija  Koliko socialnih tra Socialne pomoči i Iz proračuna RS denarno socialno pomoč prejema bli za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ( račune, odprte v Sloveniji. Možna so tudi nakazila v Slovenija od leta 2018 socialne transferje nakazu 141.000 evrov socialnih pomoči, glavnina v Nemč Med podravskimi občinami največ tujcev denarno socialno pomoč prejema v Mariboru (1.056 Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 3 boru, 614 Celju, 455 Kranju, 385 Kopru, 313 Velenju, 282 Slovenski Bistrici, 251 Izoli, 223 Novem mes- tu, 210 Postojni, 210 v Krškem, 198 Novi Gorici in 181 Domžalah. V Spodnjem Podravju socialno pomoč prejema 170 tujcev V mestni občini (MO) Ptuj je 105 tujcev prejemnikov denarne torek  27. oktobra 2020 3Aktualno Prejemniki socialne pomoči po državljanstvu Država Število upravičencev Kosovo 3.616 Bosna in Hercegovina 3.253 Makedonija 1.419 Srbija 560 Hrvaška 414 Sirija 208 Ukrajina 176 Črna Gora 110 Bolgarija 88 Rusija 73 Iran 58 Irak 53 Turčija 49 Slovaška 45 Afganistan 39 Eritreja 39 Romunija 36 Moldavija 26 Palestina 24 Kazahstan 23 Madžarska 19 Italija 16 Dominikanska Republika 14 Filipini 14 Albanija 11 Kitajska 10 Nemčija 9 Belorusija 8 Nigerija 8 Egipt 7 Kongo 7 Kuba 7 Poljska 7 Somalija 7 Češka 6 Tunizija 6 Argentina 5 Brazilija 5 Kenija 5 ZDA 5 Velika Britanija 5 Brez državljanstva 4 Maroko 4 Etiopija 3 Indija 3 Peru 3 Srbija, Črna Gora 3 Tajska 3 Alžirija 2 Armenija 2 Avstrija 2 Francija 2 Gana 2 Irska 2 Izrael 2 Jamajka 2 Jemen 2 Jugoslavija 2 Kamerun 2 Libanon 2 Litva 2 Mehika 2 Nizozemska 2 Nova Zelandija 2 Španija 2 Vietnam 2 Burkina Faso 1 Burundi 1 Estonija 1 Gvineja Bissau 1 Indonezija 1 Japonska 1 Jordanija 1 Latvija 1 Mongolija 1 Mozambik 1 Pakistan 1 Portugalska 1 Ruanda 1 Senegal 1 Sierra Leone 1 Sudan 1 Švica 1 Uzbekistan 1 Zimbabve 1 Neznana Država 278 Skupaj tujci 10.847 Državljani RS 87.781 Oboji skupaj 98.628 Vir: MDDSZ, oktober 2020 Oktobrska izplačila: 25,6 milijona evrov 2. oktober DSP: 313.000 evrov, 872 prejemnikov Izredna DSP: 253.000 evrov, 699 prejemnikov 21. oktober DSP: 22,3 milijona evrov, 62.500 prejemnikov Izredna DSP: 2 milijona evrov, 5.600 prejemnikov Po smrti družinskega člana: 197.000 evrov, 489 prejemnikov Za kritje stroškov pogreba: 421.000 evrov, 524 prejemnikov *DSP: državna socialna pomoč **Prikazani so skupni zneski vseh nakazil socialnih pomoči vsem upravičencem, ne glede na nji- hovo državljanstvo. Foto: Arhiv M24 ansferjev prejemajo tujci izplačujemo tudi v tujino izu 11.000 tujcev in okoli 88.000 državljanov Slovenije. Vseh prejemnikov je po podatkih ministrstva (MDDSZ) 98.600. Ni nujno, da se denarna socialna pomoč upravičencem nakazuje na transakcijske tujino. Največ jih gre v Nemčijo in Avstrijo. Foto: STA/M24 uje na transakcijske račune v tujino, na območje SEPA – okolje, ki omogoča plačila v evrih. Lani je bilo v tujino nakazanih za čijo in Avstrijo, manjši delež v Litvo. Foto: Sta/M24 6) in Slovenski Bistrici (282). socialne pomoči, na Hajdini in v Majšperku po 13, v Kidričevem, Vidmu in Staršah po osem, Go- rišnici sedem, Središču ob Dravi štirje, v Cirkulanah trije, Dornavi, Zavrču in Svetem Tomažu dva, v občinah Juršinci, Markovci in Ormož po eden. V spodnjepodra- vskih občinah Destrnik, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas in Žetale nimajo prijavljenih tujcev, ki bi bili tudi prejemniki socialne pomoči. Glede na število prebivalcev ob- čine je delež tujcev, prejemnikov državne socialne pomoči, najvišji v Postojni (1,28 %), kjer je tudi Center za tujce. V Celju je ta delež 1,24, Slo- venski Bistrici 1,09, Šoštanju 1, Ma- riboru 0,94, Velenju in Sežani 0,93, Slovenskih Konjicah 0,89 in Ljublja- ni 0,86. Ptuj pri deležu ne izstopa, z 0,45 % se giba nekje v sredini. Nakazilo dvakrat mesečno, skupaj 25,6 milijona evrov Slovenska država mesečno izve- de dve tranši nakazil denarne soci- alne pomoči, ki je je več kategorij. Najpogostejša je tako imenovana redna denarna socialna pomoč, potem so tukaj še izredne ter dve vrsti pomoči ob smrti družinske- ga člana. Za vse naštete social- ne transferje je bilo po podatkih MDDSZ v oktobru izplačanih 25,6 milijona evrov. Ta mesec je bilo prvo nakazilo izvedeno 2. oktobra (567.000 evrov) in drugo 21. okto- bra (25 milijonov evrov). Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  27. oktobra 20204 Podravje Z odprtjem avtoceste do MMP Gruškovje se je število osebnih avtomobilov in tudi tovornih vozil znatno povečalo, ocenjuje podlehniški župan Sebastian To- plak. »Sprva so pot do Leskovca uporabljali le domačini, danes jo uporabljalo vsi, ki se želijo izogniti plačilu cestnine.« In seštevek raz- ličnih dejavnikov je pripomogel k slabšanju stanja in s tem tudi prometne varnosti. »Sanacijo pla- zu smo prijavili že v preteklosti in skušali pridobiti državna sredstva, a vse do danes neuspešno. Letos v jeseni smo prejeli ustno zagoto- vilo okoljskega ministrstva, da se lahko nadejamo državne pomoči,« je povedal Toplak. Investicija je ocenjena na nekaj več kot pol milijona evrov in naj bi se izvedla v dveh letih. »V ta na- men bomo sprejeli tudi rebalans proračuna, saj si želimo, da bi raz- pis za izvajalca del objavili še v tem letu,« je dodal. A to niso edina sredstva, ki naj bi jih prejeli iz državnega prora- čuna. »Prejeli smo tudi sklep o priznani škodi na infrastrukturi, nastali v poletnih mesecih, in sicer v višini 167.000 evrov,« je zaupal Toplak. S tem denarjem naj bi sa- nirali plazove Sedlašek, Ložina in Podlehnik. Noben izmed plazov ne ogroža stanovanjskih hiš, so pa seveda grožnja cestni infrastruk- turi in tako dostopnosti do domov občanov in občank Podlehnika. V Žetalah izvajalec že čaka Ustno obljubo o odobritvi sredstev naj bi prejeli tudi v Žeta- lah za plaz na cesti Podpeč–Ledin- ca. A med tem ko v Podlehniku še nimajo izbranega izvajalca, v občini z višjo nadmorsko višino izvajalec, to je Podjetje za gradnje in ekolo- gijo iz Maribora, že slabo leto čaka na zeleno luč. »Pričakovali smo, da bomo sredstva dobili v letošnjem letu, a do zdaj še nismo prejeli skle- pa,« je povedal župan Anton Buto- len. Sanacija plazu v Žetalah naj bi stala nekaj več kot 117.000 evrov. Žetale, Podlehnik  Letos in prihodnje leto sanacija večjih plazov Ustno zagotovilo imajo, pisnega še čakajo Prve razpoke na cesti med naseljema Leskovec in Podlehnik so se pojavile že pred desetletjem. Neugodna geološka sestava, številna neurja pa so pripomogla, da se je stanje plazu, ki najeda vse bolj obremenjeno prometnico, še poslabšalo. Foto: Občina Podlehnik Plaz ogroža povezovalno pot med Podlehnikom in Leskovcem. V Kidričevem bi letos decem- bra zaznamovali deseto obletnico Parka pod tisočerimi zvezdami. Vendar prazničnega dogajanja za- radi nevarnosti koronavirusa ne bodo priredili, je povedal župan Anton Leskovar. Župan obžaluje, da se je prav na deseto obletnico tega uspešnega projekta zgodila epidemija. »A če ne gre, ne gre. Zdravje ljudi je na prvem mestu, za vse ostalo bo še tudi priložnost,« je poudaril. V nakup svojega drsališča »Bo pa zato morda v prihod- njem letu vse skupaj bolj pričako- vano, doživeto, veselo. Ker letos z organizacijo Parka pod tisočerimi zvezdami ne bomo imeli stroškov, smo se odločili, da bomo denar na- menili za nakup drsalne ploskve. Do sedaj smo si jo izposojali od občine Starše, mi pa smo njim po- sojali šotor. Vsak december je bilo drsališče v Kidričevem, januarja v Staršah. Ker tudi v Staršah želijo, da bi imeli drsališče že decembra, in ker imajo svoj šotor, smo se odločili za nakup drsališča. 200 metrov drsalne steze že imamo, to je 400 m². Nabavili bi še drsal- no ploskev velikosti 200 m². Če bi imeli svoje drsališče, bi ga lahko koristili vse zimske mesece, od de- cembra do februarja,« je povedal kidričevski župan Leskovar. Pod zvezdami nepozabna doživetja Kljub temu da letos drsališča in decembrskega dogajanja v Kidri- čevem ne bo, bodo park, središ- če občine in vsa naselja okrasili s praznično razsvetljavo. »Vsekakor bomo poskrbeli za okrasitev, tudi smreko bomo postavili in okrasili. Žal pa bomo prikrajšani za vsa lepa doživetja prazničnega meseca. Otroci so neizmerno uživali na dr- sališču, se veselili obiska Božička, obdarovanja, pričakovali Božičkov avtobus in palčke. Skupaj so pre- pevali, plesali, nastopali v predsta- vah. Res je bilo lepo in verjamem, da bo tako tudi v prihodnjih letih. V projekt smo vključevali domača društva, ki so si s prodajo napit- kov in prigrizkov lahko zaslužila kakšen evrov. Letos bodo za ta prihodek prikrajšana. Sem pa opti- mist in upam, da bo priložnost za druženje že v prihodnjem letu,« je pojasnil župan občine Kidričevo Anton Leskovar in dodal, da se bodo to jesen v Kidričevem odpo- vedali tudi martinovanju in priredi- tvi Zahvala jeseni. Za december se sicer še ne ve, kakšna bo situacija, a zelo verjetno je, da bo javnega in družabnega življenja bistveno manj kot v minulih letih. Kidričevo  Zaradi korone ob praznični december Drsališča ne bo, lučke in smrečica pa vsekakor Drugi val epidemije koronavirusa bo glede na obsege okužb nedvomno za nekaj časa še bolj spremenil vsako- dnevno življenje, kot je to bilo v času spomladanskega prvega vala. Do konca leta tudi ni pričakovati večjih druženj in dogodkov. Foto: MZ Tako je lani decembra v kidričevskem Parku pod tisočerimi zvezdami uživalo na stotine otrok. Žetale  Projekt vetrnih elektrarn v teku Prve študije čez eno leto Lani jeseni je direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej žetalskim svetnikom predstavil projekt iz- gradnje polja vetrnih elektrarn na Maclju. Že takrat je na- povedal, da gre za dolgotrajen postopek. Trenutno so v prip- ravi analiz, so sporočili iz družbe, ki pridela skoraj četrtino vse slovenske električne energije. Zadnja v nizu aktivnosti je bila pridobitev sklepa o izvedbi držav- nega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Rogatec, s čimer je vlada Dravskim elektrarnam Maribor, torej investitorju, prižgala prvo zeleno luč za temeljit pregled in analizo prostora z vseh vidikov. »Smo v iskanju primernih, strokovno usposobljenih inštitu- cij, ki bodo izdelale vse potrebne analize, katerih rezultat bo končna ugotovitev, ali je gradnja vetrnih agregatov primerna in mogoča ali ne.« Ob tem zagotavljajo, da bodo v okviru študij posebno pozornost namenili obravnavi vplivov na okolje, zdravje ljudi, na podzemne in površinske vode, varstvu narave in krajinskih značilnosti … »Obrav- navali in analizirali bomo tudi vse druge vplive, ki se ob umeščanju objektov v prostor, ob njihovi gradnji ter v času obratovanja pojavijo – vsaj tako skrbno kot mora to narediti vsak med nami, ko se odloči za gradnjo hiše, v kateri kasneje biva. Rezultate opravljenih študij, ki pa bodo vzele svoj čas – pričakuje se, da bodo v celoti zaključene v dobrem letu dni – bomo delili z lokalno skupnostjo in vsemi zaintere- siranimi javnostmi,« obljubljajo. Sicer pa na podlagi izračunov vetrnega potenciala ostajajo pri načr- tu postavitve šestih agregatov, mikrolokacije vetrnic še niso določe- ne in bodo opredeljene v postopku priprave državnega prostorskega načrta. »Trenutno se načrtuje, da bodo vetrni agregati povezani z 20- kV kablovodom na predvideno razdelilno postajo, od tam pa z dve- ma 20-kV kablovodoma na srednjenapetostne zbiralnice v razdelilno transformatorsko postajo Rogaška Slatina,« so še zaupali. Foto: Mojca Vtič Župan Anton Butolen je na zadnji seji dejal, da še vedno ostaja odprto vprašanje, kaj bo imela lokalna skupnost od tega projekta. »Če izgradnji vetrnic ne nasprotujemo, moramo od tega vsaj nekaj pridobiti.« Središče ob Dravi  Solarna cestna razsvetljava Za večjo varnost pešcev V središki občini te dni urejajo cestno razsvetljavo na neka- terih najbolj obremenjenih odsekih naselij Šalovci, Obrež in Godeninci. »Po projektu naj bi bila dela dokončana do konca novembra, a kot kaže, bodo zaključena kak mesec prej,« je povedala Jelka Zidarič Tr- stenjak, direktorica občinske uprave. Skupno bodo postavili 35 solar- nih svetilk. »Klasična cestna razsvetljava je neizvedljiva, ker nimamo položene električne napeljave. Solarne svetilke so tako na eni strani enostavnejša, na drugi pa tudi cenovno veliko ugodnejša izbira, saj se napajajo s sončno energijo,« je še dodala Zidarič Trstenjakova. Z javnim povabilom so na občini k sodelovanju povabili štiri izva- jalce. Za izvedbo del so izbrali najugodnejšega, podjetje Elektroset, Janežič Vekoslav, s. p., iz Središča ob Dravi. Projekt, ki je vreden sla- bih 70.000 evrov, občinskega proračuna ne bo obremenil. V celoti bo fi nanciran iz sredstev, ki jih je občina prejela zaradi bližine meje. Foto: Arhiv občine Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  27. oktobra 2020 5Gsopodarstvo Ker je Talum pomemben za re- gijo, državo in vse zaposlene, smo na urad vlade za komuniciranje (predsednika vlade) ter gospodar- sko in infrastrukturno ministrstvo naslovili vprašanja o načrtih vlade v zvezi s podjetjem. Na kratko jih povzemamo v nadaljevanju: „Jas- no je, da nekateri segmenti proi- zvodnje v podjetju kujejo izgubo, a naj bi bili pomembni z vidika na- rodnega gospodarstva. Kako rešiti ta gordijski vozel? Z državno po- močjo? Morda razmišljate v smeri, da bi podjetja, ki delujejo v okviru Taluma, razdelili; profi tabilna oh- ranili, neprofi tabilna ugasnili, pro- dali ...“ Spomnili smo tudi na bese- de madžarskega voditelja Orbana o nujnosti povezovanja držav sre- dnje Evrope, v smislu krepitve sa- mooskrbnosti in neodvisnosti od drugih močnih evropskih držav. „Talum lahko elektriko kupuje od kogarkoli in kjerkoli“ Na Madžarskem, nedaleč od Slovenije, se gradita dva nova blo- ka jedrske elektrarne, Slovenija je med državama začela graditi pre- nosni daljnovod, Talum pa je eden največjih porabnikov električne energije v Sloveniji. Zato so vpraša- nja o morebitni prodaji Madžarom lahko povsem utemeljena. „Ali bo elektrolizo v Kidričevem gnala ele- ktrična energija iz Madžarske, iz jedrske elektrarne Paks?“ nas je še zanimalo. Večina naših vprašanj je ostala neodgovorjenih. Po elektronski pošti so se nam oglasili z ministrstva za infra- strukturo (MZI) in med drugim zapisali: „O prodaji družbe Talum odločajo lastniki, večinski je Eles. Vlada, ki je 100-odstotni lastnik Elesa, kot skupščina daje soglasje k prodajam odvisnih družb, s tem, da mora Eles prodajo načrtovati v letnem in srednjeročnem poslov- nem načrtu družbe.“ Na vpraša- nje, ali bo Talumovo elektrolizo poganjala madžarska elektrika, so na MZI odgovorili: „Talum lahko kupuje električno energijo na trgu od kogarkoli in od koderkoli. Že danes je mogoče kupiti tudi ener- gijo iz Madžarske, ki lahko pride k nam preko Avstrije ali Hrvaške. Takšni veliki nakupi se, zaradi ob- vladovanja tveganj, običajno izve- dejo od več večjih trgovskih družb in ne od ene konkretne elektrarne. Kje konkretno Talum danes kupuje elektriko in kje jo bo v prihodnosti, nam na MZI ni znano.“ Urad vlade vrgel žogico ministrstvu za okolje Iz gospodarskega ministrstva so nam po telefonu sporočili, da na vprašanja, čeprav je Talum go- spodarska družba in obenem v večinski državni lasti, nimajo kaj povedati. Iz urada vlade za komu- niciranje smo prejeli elektronsko pošto, da bo na vprašanja odgovo- rilo ministrstvo za okolje. Ta vladni resor bo s sprejemanjem novelaci- je zakona o okolju, ki bo podlaga za fi nančno pomoč podjetju (emi- sijski kuponi), v prihodnje v veliki meri krojil usodo kidričevskega industrialca. Tudi na ministrstvu za okolje so nam po telefonu dejali, da ne morejo odgovarjati na vpra- šanja o prihodnosti oziroma načr- tih podjetja, poslovanju, prenosu na drugo pravno osebo v javni lasti, morebitni prodaji, nakupu in potrošnji elektrike … Vse to drži, a vsak od navedenih sogovornikov, ki smo jih zaprosili za pojasnila, je na nek način, predvsem posredno, vključen v upravljanje in poslova- nje družbe. Drobnič: „Eles je skrben in odgovoren lastnik“ Predsednik uprave Taluma Mar- ko Drobnič je dejal, da Mervarjevih besed, da Eles ne bo mogel več biti dolgo lastnik podravskega aluminijskega giganta, ne more komentirati, saj to ni v pristojno- sti uprave. Je pa sodelovanje z Elesom kot lastnikom ocenil kot zelo dobro. „Eles se je kot največji delničar Taluma izkazal za skrbne- ga in odgovornega, podpira našo strategijo prestrukturiranja in se- veda hkrati od nas zahteva njeno uresničevanje. V svoje aktivnosti nas vključuje tam, kjer mu lahko s svojimi storitvami pomagamo – predvsem pri sodelovanju v za- gotavljanju stabilnosti v elektroe- nergetskem sistemu. Oboji skupaj si prizadevamo, da v naslednjem srednjeročnem obdobju izpelje- mo dokončno prestrukturiranje programov v smeri višje dodane vrednosti in da končno vzpostavi- mo konkurenčni sistemski okvir za delovanje aluminijske energetsko intenzivne industrije, ki bo primer- ljiv z ostalimi proizvajalci v Evropi. Če bomo skupaj dosegli oboje, se za prihodnost Taluma ni bati, vred- nost naložbe Elesa v Talumu pa bo s tem samo pridobila.“ Kidričevo  Vlada se odgovorom o Talumu izmika Bo slovensko industrijo poganjala madžarska elektrika? Nedavno srečanje predsednikov vlad Slovenije in Madžarske v Kidričevem je v zraku pustilo nemalo ugibanj, ali se državnika morebiti nista pogovarjala ali dogovarjala o Talumu. Obenem je Elesov direktor Aleksander Mervar obelodanil, da Eles ne bo več mogel biti dolgo lastnik Taluma. Foto: ČG Rače-Fram  Zapleti pred gradnjo čistilne naprave Cestno podjetje Ptuj izpodbija odločitev o izbiri izvajalca Po dolgoletnih prizadevanjih, da bi na mestu dotrajane in premajhne čistilne naprave v Račah zgradili novo, sodobno in zmogljivejšo, je kazalo, da bodo letos le lahko začeli dela. Po odobritvi evropskih in državnih sredstev je načrt postal uresničljiv in na občini Rače-Fram so začeli z izbiro izvajal- ca. Ko so ga izbrali, pa se je zapletlo. V boj za več milijonov evrov vreden posel se je podalo šest več- jih gradbincev, upoštevajoč razpisne pogoje pa bi moral biti izbran najugodnejši med njimi. Ponudbe, ki so jih gradbena podjetja podala, so se gibale od 2,7 do 3,7 milijona evrov, z najugodnejšo ceno pa je kandidiralo Cestno podjetje Ptuj. Za izgradnjo sodobne komunalne čistilne naprave (KČN) z zmogljivostjo 9.600 PE so v ponudbi navedli ceno 2.738.160 evrov. Vendar pa ptujski gradbinec – kljub izpolnjeva- nju pogoja najnižje cene ni bil izbran. Na občini so namreč izbrali ljubljanski Hidroinženiring, ki bi dela izvedel za plačilo v višini 2.978.176 evrov. Hidroinženiring naj bi bil namreč med ponudniki, ki so izpolnjevali vse pogoje, najugodnejši. Težava v tehnični in strokovni podkovanosti Cestnemu podjetju Ptuj naj bi se posel izmaknil zaradi nedosega- nja razpisnih pogojev. »Padli« naj bi pri zadoščanju tehnične in stro- kovne usposobljenosti kadrov, natančneje pri usposobljenosti vodij del. Ta pogoj pa bi morali izpolnjevati tako izvajalec kakor tudi vsi podizvajalci. Zapletlo se je pri podizvajalcu. Podjetje Marn, d. o. o., kot podizvajalec namreč ni nominiralo vodje del. Iz dokumentacije je sicer razbrati, da je na pobudo občine kandidat priložil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z določeno osebo, vendar podatek naj ne bi bil preverljiv. Ptujski gradbinec se ne strinja z odločitvijo Na Cestnem podjetju Ptuj so se odločili, da se poslu ne bodo odpo- vedali. »Podali so pritožbo na revizijsko komisijo, zato sedaj zadeva stoji. Lahko se zgodi, da bomo na odločitev komisije čakali dva tedna, lahko več mesecev, pravzaprav sedaj nihče ne ve, kdaj bomo sploh lahko začeli graditi,« je bil nekoliko nejevoljen župan Branko Ledinek, ki je sicer v preteklosti že omenil, da bi prav pritožbe lahko začetek del zamaknile za nedoločen čas. Foto: KG Slovenija, Podravje  Po sprejetju zakona Trgovci bodo delali tudi ob nedeljah Sindikat delavcev trgovine Slovenije opozarja, da skušajo ne- kateri trgovci izigrati zakonsko zaprtje trgovin ob nedeljah, ki je bilo uveljavljeno, da bi zaposlenim omogočili en prost dan v tednu. Nekateri trgovci zaposlenim določajo delo ob nedeljah, „ko naj bi skrbeli za pripravo naročil ali celo dosta- vo za namene spletne prodaje“. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije so nad tem ogorčeni in opozarjajo, da je iznajdljivost delodajalcev pri iskanju pravnih praznin v imenu višjih dobičkov „že res tragikomična“. Generalni sekretar sindikata Ladi Rožič je dodal, da še bolj bode v oči sprenevedanje na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na Trgovinski zbornici Slovenije, „saj je razumeti, da omejeni deležniki to namero delodajalcev celo podpirajo, kljub zavedanju, da ne gre zgolj za prav- no praznino, temveč za škandalozne poskuse obida namena spreje- tega zakona“. Ministrstvo je namreč pojasnilo, da novela, ki omejuje delo trgo- vin ob nedeljah in je stopila v veljavo ta konec tedna, ne omejuje nedeljske spletne prodaje. V Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da ovir za takšno prodajo po noveli ni. Prodaja ob polletju za četrtino nižja od lanske V Talumu so si za letošnje poslovno leto zadali cilj ustvariti 325 milijonov evrov prihodkov. Že zdaj je jasno, da takšnega rezultata ne bo moč doseči. Prihodki bodo za okoli 60 milijonov evrov nižji od načrtovanih. Ob polletju so proizvedli in prodali za četrtino manj kot lani. Kljub temu poslovanje ohranjajo v zelenih številkah, ohranili so tudi večino delovnih mest. Ne skrivajo, da jim je pri tem, tako kot drugim podjetjem, pomagala država z interventnimi ukrepi. Ob koncu leta bodo poslovanje predvidoma končali pozitivno, čeprav so naročila precej nestabilna, oziroma kot je povedal šef Taluma Drobnič, kratkoročna. Delovna mesta so varna Podjetje je večino delovnih mest ohranilo, trenutno zaposlujejo 1.465 sodelavcev. Konec prihodnjega leta jih bo okoli 1.400, številka se bo zmanjšala na račun naravnega pretoka delovne sile in upokojevanja. Z jesenjo se je zaradi povečanega obsega naročil delež delavcev, ki so bili v ukrepih začasnega čakanja na delo ali skrajšanega delovnega časa, zmanjševal. Trenutno je v ukrepe vključena približno petina zaposlenih, večina jih je v skrajšanem delovnem času. Foto: ČG „Povečevanje dodane vrednosti naših izdelkov ostaja ključna usme- ritev. Proizvodnjo in prodajo za leto 2021 predvidevamo ohraniti na letošnji ravni, na nivoju 115.000 ton,“ napoveduje predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  27. oktobra 20206 V središču Marsikje v tujini namreč ob cesti že daleč pred bencinskim servisom stojijo visoki osvetljeni stebri, ki reklamirajo dnevne cene pogonskih goriv na nekem servi- su, kar vozniku pomaga, da mu ni treba s ceste zavijati na servis in šele tam iskati cen. Zanimalo nas je, kako je to pri nas, za kakšne metode obveščanja so se odloči- li distributerji goriv in kaj o vsem skupaj pravi naša zakonodaja. Način obveščanja o cenah je v rokah trgovcev »Zakonodaja v zvezi z oglaše- vanjem cen ne predpisuje poseb- nih obveznosti, da bi morale biti cene dostopne stranki še pred obiskom prodajnega mesta, npr. bencinske črpalke. Določeno je, da mora podjetje pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potro- šnika zavezuje ponudba, na jasen in razumljiv način zagotoviti tudi informacije o končni ceni blaga ali storitve, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izra- čunati vnaprej. Obveznost ozna- čevanja cen pa je regulirana v 26. členu zakona o varstvu potrošni- kov in na njegovi podlagi izdanem pravilniku o načinu označevanja cen blaga in storitev, ki pravi, da je treba ceno vidno označiti v evrih in označene cene tudi upo- števati. Verjamemo, da poslovna strategija posameznega trgovca opredeljuje tudi, kako svoje po- tencialne stranke obvešča o ce- nah svojih storitev in blaga. Obve- ščanje o cenah je torej predvsem poslovna odločitev trgovcev,« so nam pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Odredba o sporočanju cen So pa na vladi oziroma ome- njenem ministrstvu v pomoč po- trošnikom sprejeli odredbo o po- datkih, ki so jih distributerji naf- tnih derivatov in drugi zavezanci dolžni zagotavljati ministrstvu. »Ta odredba določa obveznosti podjetij, da ministrstvu pošiljajo obvestila o spremembi cen pre- ko spletne aplikacije. Opredeljeni so tako vsebina, način in roki za predložitev in objavo podatkov, ki so jih podjetja dolžna predlo- žiti. Podjetja morajo vsako spre- membo drobnoprodajnih cen naftnih derivatov na vsakem po- sameznem bencinskem servisu v Sloveniji sporočiti ministrstvu naj- pozneje eno uro pred uveljavitvi- jo cene na prodajnem mestu. Na podlagi odredbe je ministrstvo vzpostavilo tudi spletno aplika- cijo goriva.si, kjer so objavljene ažurne drobnoprodajne cene ne- osvinčenega motornega bencina, dizelskega goriva, ekstra lahkega kurilnega olja, avtoplina in biogo- riva. Spletna aplikacija omogo- ča natančno spremljanje cen in hkrati informiranje potrošnikov o cenah posamezne vrste goriva na vseh bencinskih servisih po Sloveniji.« Mobilne aplikacije in spletne strani Družba Petrol omogoča vpog- led v aktualne cene goriva za vsa prodajna mesta na več načinov. »Lahko jih najdejo na spletni stra- ni Petrola, v mobilni aplikaciji Na poti, na telefonski številki klicne- ga centra za pomoč uporabnikom 080 22 66 in na obcestnih prika- zovalnikih cen, ki so nameščeni na nekaterih naših prodajnih mes- tih. Skladno z veljavno zakonoda- jo je vsaka stranka seznanjena z aktualno ceno goriva na izbra- nem prodajnem mestu ob dvigu iztakalne ročke pred začetkom točenja goriva. Aktualne cene go- riv vseh ponudnikov lahko stran- ke najdejo tudi na spletni strani goriva.si,« so našteli na Petrolu. OMV že z velimi prikazovalniki Da lahko vozniki ob obisku OMV bencinskih servisov preve- rijo že na velikih prikazovalnikih cen ob dovozu pred prihodom na sam servis, pa razlagajo na OMV Slovenija. »Takšni visoki osvetlje- ni drogovi ali malo manjši postajni znaki so na naši mreži postavljeni na glavnini bencinskih servisov in vsi prikazujejo aktualne cene go- riv v ponudbi. Torej jih voznik vidi že, ko se pelje mimo bencinskega servisa oziroma preden zapelje nanj. Cene je poleg tega mogo- če že prej preveriti na spletu v iskalniku bencinskih servisov in v mobilni aplikaciji OMV Station Finder, ki je brezplačno na voljo v Google Play in App Store. Prav tako so aktualne cene na voljo tudi na neodvisnih spletnih stra- neh, ki jih pripravlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno- logijo.« Slovenija  Kako se oglašujejo bencinski servisi Vse več prikazovalnikov cen na dovozih Ob nedavni liberalizaciji cen goriv smo bili potrošniki najbolj v skrbeh, da bodo šle cene znova v nebo, a se naše bojazni vsaj za zdaj na srečo niso uresničile. Je pa res, da se cene razlikujejo od enega do drugega bencinskega servisa. So aktualne cene goriv zato po vzoru nekaterih drugih držav označene na že od da- leč vidnih mestih, da se voznik lažje odloči, na katerem servisu bo natočil gorivo? Foto: Auto Express Večji bencinski servisi v Sloveniji že imajo velike prikazovalnike cen goriv na svojih dovoznih poteh, ne pa še reklamnih panojev ob cestah, ki bi voz- nike že nekaj kilometrov pred servisom opozarjali na dnevne cene pogonskih goriv, kot je to praksa ponekod v tujini. Foto: Plineks Novejši Petrolovi bencinski servisi se prav tako že ponašajo z velikimi prikazovalniki cen. Gradnja pozitivnega imidža neke osebe ali podjetja je v dana- šnjih časih seveda zelo pomemb- na, a bi morala biti tudi fi nančno vzdržna, še posebej, če je plačana iz davkoplačevalskega denarja. V družbi Gorenje so imeli ob 11.000 zaposlenih tri piarovce, na kmetij- skem ministrstvu pa, kot rečeno, kar osem. Ki so po današnjih poli- tičnih manirah brez kriterijev odle- teli tisti hip, ko njihovi vodji ni več ustrezala podoba v ogledalu, zato se ga je pač odločila razbiti, da bo poslej spet vse lepo kot prej. A to je že neka druga zgodba. Specifi ka organiziranosti službe za odnose z javnostmi Da se v javnosti napačno navaja visoko število njihovih piarovcev, so nas opozorili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no (MKGP). »Služba za odnose z javnostmi in promocijo (SOJP) na MKGP je bila pred 20 leti organizi- rana in opredeljena kot neodvisna in samostojna služba, ki ni ne- posredno podvržena strankarski politiki in političnim odločitvam. Zagotavlja podporo tudi drugim notranjim organizacijskim eno- tam, torej raznim direktoratom in službam ter organom v sestavi pri svojem delu, kot so Uprava za var- no hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Zaradi pokrivanja ve- likega obsega vsebine, področij dela in organizacijskih enot z orga- ni v sestavi je na prvi pogled v služ- bi več zaposlenih kot pri drugih ministrstvih, kjer imajo drugi orga- ni pogosto svoje lastne PR-službe, medtem ko je na MKGP vse zdru- ženo v eni službi. Na področju od- nosov z javnostmi so dejansko za- poslene tri osebe, štiri so zadolže- ne za promocijsko-komunikacijske aktivnosti in projekte, ena oseba pa za informiranje o skupni kme- tijski politiki in programih razvoja podeželja. Omenjeni zaposleni poleg tega skrbijo tudi za vso teh- nično podporo, javne dogodke in nastope ter zagotavljajo pripravo na projekt predsedovanja Sloveni- je Svetu EU.« Različne oblike zaposlitev Kot je razvidno iz priložene tabele, se število zaposlenih v službah za odnose z javnostmi po posameznih ministrstvih res precej razlikuje, odvisno pa je tudi od raznih direkcij, uprav, uradov, inšpektoratov …, ki delujejo pod okriljem ministrstev. Poleg redno zaposlenih v piar oddelkih na mi- nistrstvih in njihovih organih so za odnose z javnostmi zaposlene tudi osebe na tako imenovano zaupanje ministra, ponekod pa z javnostmi komunicirajo ljudje, ki obenem opravljajo še druge de- lovne naloge. Na šolskem ministrstvu se s pi- arjem ukvarjajo štiri osebe, dve sta zaposleni za nedoločen čas, dve pa delata na zaupanje ministrice. Odnose z javnostmi ministrstva za infrastrukturo v ožjem krogu pokrivajo štirje piarovci, v ostalih organih pa nimajo samostojne službe, ampak to področje poleg drugih nalog pokriva eden od za- poslenih javnih uslužbencev, torej po en na Direkciji za infrastruktu- ro, Inšpektoratu za infrastrukturo in Upravi za pomorstvo. Službe za odnose z javnostmi fi nančno mi- Slovenija  Na ministrstvih in raznih ura Vladni piarovci b Ob novici, da je zdaj že nekdanja kmetijska minis je poleg nenavadne poteze javnost presenetilo de na drugih ministrstvih in vladnih službah? Za bivšo kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec Poleg redno zaposlenih v piar oddelkih na minist novano zaupanje ministra, ponekod pa z javnost Foto: Wikipedia OMV bencinski servis v Benediktu z velikim oglaševalnikom cen goriv. Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  27. oktobra 2020 7V središču nistrstvo nima, so nam sporočili, vendar ga »pokrivajo« tri osebe, ki so trenutno zaposlene v kabinetu ministra in ki obenem skrbijo tudi za piar Uprave za javna plačila, Urada za preprečevanje pranja denarja in Urada za nadzor prora- čuna. Samostojno pa z javnostmi komunicira Finančna uprava, ki sicer za to nima organiziranega posebnega oddelka, ampak delajo trije piarovci v službi generalnega direktorja. Nimajo vsi PR-služb Tudi Ministrstvo za delo, druži- no, socialne zadeve in enake mož- nosti nima samostojne službe za odnose z javnostmi, so pa za to področje zadolžene štiri osebe in pol, in sicer dve za nedoločen čas v kabinetu ministra, še dve mesti sta vezani na zaupanje ministra, na Inšpektoratu za delo pa ena uslužbenka ob drugem delu po potrebi komunicira še z javnostmi. V okviru službe za strateške komunikacije so na zunanjem mi- nistrstvu zaposleni uradni govo- rec in hkrati vodja službe ter dve predstavnici za stike z javnostmi. Dve piarovki na ministrstvu za pravosodje spadata pod kabinet ministra, s tem da je ena na daljši bolniški odsotnosti; na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pa je za PR-področje zaposlena še ena oseba. Na okoljskem ministrstvu so za odnose z javnostmi zaposle- ne tri osebe, dve v piar službi, vod- ja v ministrovem kabinetu, po ena pa še na Inšpektoratu za okolje in prostor, Agenciji za okolje (ARSO) in Direkciji za vode (DRSV). Na medijsko trenutno najbolj izpostavljenem zdravstvenem mi- nistrstvu za piar skrbi pet oseb, od tega na zdravstvenem inšpekto- ratu tudi dva inšpektorja, ki poleg rednega dela po potrebi komuni- cirata z javnostmi. V službi za od- nose z javnostmi sta na gospodar- skem ministrstvu zaposlena dva človeka, na Tržnem inšpektoratu ter v Uradu za intelektualno lastni- no in Uradu za meroslovje pa to delo po potrebi opravljajo osebe, ki so sicer zaposlene na drugih področjih. Tri svetovalce za odno- se z javnostmi imajo v PR-službi Ministrstva za javno upravo, dva pa delata na Ministrstvu za kul- turo, od tega en na zaupanje mi- nistra. Na notranjem ministrstvu delajo štiri piarovke, še šest pa jih je zaposlenih v sektorju za odnose z javnostmi Policije. Skupaj skoraj sto oseb za promocijo V različnih organizacijskih obli- kah redno, na zaupanje ministra, v posameznih organih, ki delujejo pod okriljem ministrstev, ali samo delno za promocijo 14 slovenskih ministrstev torej skrbi 83 sveto- valcev za odnose z javnostmi. A to še ni vse, saj se število piarov- cev poveča, če jim prištejemo še druge vladne službe. Tako se v kabinetu predsednika vlade z od- nosi z javnostmi ukvarjajo tri ose- be, dve v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, po ena pa v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Uradu za makroekonomske analize in razvoj, Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov. V General- nem sekretariatu vlade se z odno- si z javnostmi občasno ukvarja ena oseba, v Protokolu RS po potrebi dve, v Uradu vlade RS za narodno- sti pa je za komuniciranje pristojen direktor. Na Statističnem uradu si- cer nimajo samostojne PR-službe, vendar odnose z javnostmi poleg ostalega dela pokriva oddelek za odnose z uporabniki oziroma štir- je zaposleni. Tudi v Uradu vlade za varovanje tajnih podatkov nimajo službe za odnose z javnostmi niti določene osebe, ki bi se ukvarja- la s tem področjem. Podobno je v Službi vlade RS za zakonodajo, kjer pa se zaposleni glede na po- dročje, ki ga pokrivajo, ob rednih nalogah ukvarjajo tudi s piarjem. Zgoraj omenjenim 83 piarovcem z ministrstev lahko torej prištejemo še vsaj 16 svetovalcev za odnose z javnostmi. In se tako ustavimo tik pod okroglo stotico tistih, ki skrbi- jo za promocijo vladnih služb. Rekorderji na obrambnem ministrstvu Kar 16 piarovcev dela v sklopu Ministrstva za obrambo. Kot so nam pojasnili, imajo orga- nizirano službo za strateško komuniciranje, v kateri je skupaj z vodjo zaposlenih pet sveto- valcev za odnose z javnostmi, ki so pristojni tudi za druge naloge, kot so lektoriranje, preva- janje, pripravo filmov in založniška dejavnost. »Poleg službe za strateško komuniciranje na ravni ministrstva je v Generalštabu Sloven- ske vojske organiziran še oddelek za odnose z javnostmi, v katerem naloge s tega področja opravljajo načelnik in še trije zaposleni, v posameznih enotah Slovenske vojske pa še pet višjih častnikov in podčastnik. Tudi v Upravi za zaščito in reševanje dela ena svetovalka za odnose z javnostmi. Za enotno politiko odnosov z javnostmi je za koordinacijo naštetih subjektov pristojna služba za strateško komuniciranje.« Foto: Sta /M24 adih mrgoli svetovalcev za odnose z javnostmi bi lahko organizirali kar svojo vojsko strica Aleksandra Pivec tik pred svojim odhodom s funkcije brez kakršnekoli napovedi razpustila PR-službo na kmetijskem ministrstvu, ejstvo, da je tam zaposlenih kar osem ljudi. Ali neko ministrstvo res potrebuje toliko kadra za svojo promocijo, koliko jih je zaposlenih Foto: Sta/M24 je delalo kar osem zaposlenih piarovcev. Foto: Sta/M24 trstvih in njihovih organih so za odnose z javnostmi zaposlene tudi osebe na tako ime- tmi komunicirajo ljudje, ki obenem opravljajo še druge delovne naloge. Število oseb v službah za odnose z javnostmi po posameznih ministrstvih Redno delo Delo na zaupanje ministra Direkcije, uprave, uradi, inšpektorati … Kombinirano delo Skupaj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 2 2 4 Ministrstvo za infrastrukturo 2 2 3 7 Ministrstvo za fi nance 3 3 6 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2 2 1 5 Ministrstvo za zunanje zadeve 3 3 Ministrstvo za pravosodje 2 1 3 Ministrstvo za okolje in prostor 3 3 6 Ministrstvo za obrambo 5 11 16 Ministrstvo za zdravje 3 2 5 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 8 8 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 2 3 5 Ministrstvo za javno upravo 3 3 Ministrstvo za kulturo 1 1 2 Ministrstvo za notranje zadeve 4 6 10 Skupaj 43 7 24 9 83 Vir: Foto: Sta/M24 Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  27. oktobra 20208 Podravje „Glede na razglašeno epidemi- jo in vse bolj razširjene okužbe v našem mestu smo se odločili, da delo organiziramo na način, ki bo v največji možni meri omejeval stike med zaposlenimi. Ker je delo na občini zelo raznoliko, enotnega sistema ne moremo uvesti, zato se sproti prilagajamo. Nekaj je dela izven uradnih prostorov občine, nekaj v dveh skupinah. Upamo, da se bomo lahko ukrepu čakanja na delo v tem valu izognili. Če bi se razmere slabšale, bomo morali razmisliti še o kakšnih drugačnih ukrepih. Naš cilj je, da delo kar se da nemoteno teče, da ne pride do zastoja investicij in drugih postop- kov. Hkrati postopoma vzpostav- ljamo in testiramo pogoje za delo od doma,“ so pojasnili na Mestni občini Ptuj. A zagotoviti pogoje za delo od doma, skladne z zakono- dajo, še zdaleč ni enostavno. Občina mora za svoje zaposle- ne urediti dostope do omrežja HKOM, katerega skrbnik je Mini- strstvo za javno upravo, hkrati pa mora to izvajati racionalno, saj so kapacitete omenjenega omrežja in tovrstnih dostopov omejene. Delavci morajo pridobiti tudi licen- ce za delo od doma, nadzor nad aktivnostjo licence opravlja prav omenjeno ministrstvo: „Zato bo ta prehod postopen in ga bo nad- zorovala tudi občina. Zagotoviti moramo tako ustrezne licence kot dostope za oddaljen dostop do omrežja občine.“ Na ptujski občini pravijo, da si bodo prizadevali, da bodo vse investicije potekale nemoteno, saj da je to tudi namen države, ki spodbuja izvajanje in vlaganje v investicije. Se je pa epidemiološko stanje vendar odrazilo tudi na delu ob- činske uprave. V prvem valu so se morali zelo hitro prilagoditi novonastali situaciji. Vodstvo smo vprašali, kako so to sprejeli delavci in v kolikšni meri so bili pripravljeni pomagati, da se projekti, ki tečejo, vendarle peljejo naprej: „Glede na razmere se je treba prilagoditi dani situaciji, ne gre za to, ali je nekdo pripravljen sprejeti spre- menjene pogoje dela ali ne – gre za solidarnost v teh težkih časih, ko se je treba prilagoditi, zato da se čim prej vrnemo na ustaljene tirnice.“ Ne glede na to, kdo upravlja pokopališče, vsak mesec nastajajo razni stroški, ki so povezani z ve- likostjo samega pokopališča, šte- vilom pogrebov, ob tem pa se iz meseca v mesec stroški spreminja- jo. »Ob koncu oktobra in v začetku novembra se stroški povišajo, saj občani grobove v večji meri ureja- jo, prav tako pa grobove obiskuje- jo v večjem številu. Tako nastane več stroškov z odvozom odpada,« so pojasnili na občini Ormož. Ob tem čez celo leto nastajajo tudi stroški za električno energijo, vodo, zavarovanje, čiščenje in se- veda stroški z vzdrževalnimi deli. Upravitelji stroške vzdrževanja be- ležijo na letni ravni, ti pa naraščajo z velikostjo pokopališč. Najnižje stroške na letni ravni beležijo na pokopališču na Kogu, ki je tudi najmanjše med pokopališ- či. Na pokopališču v velikosti 2.572 m² je 300 grobov, stroški vzdrže- vanja na letni ravni pa znašajo do 9.500 evrov. Na drugi strani pa najvišji stroški vzdrževanja nasta- jajo pri vzdrževanju pokopališča v Ormožu, in sicer na letni ravni okoli 22.500 evrov. A pokopališče Ormož je tudi največje med vsemi, trenutno je na pokopališču okoli 780 grobov, ki se razprostirajo na kar 9.500 m² velikem območju. Na vseh devetih pokopališčih na letni ravni nastanejo stroški v skupni višini čez 120.000 evrov le- tno, prenašajo pa se na najemnike grobov. Dela izvajajo tudi zaposleni v občinskih upravah Vzdrževalna dela na nekaterih pokopališčih so občine oziroma KS prepustile podjetjem ali po- godbenim delavcem. Na pokopali- ščih v Svetinjah, Humu in Ormožu vzdrževalna dela izvaja podjetje Aura, d. o. o., v Veliki Nedelji pa podjetje Lotos. Na pokopališčih Kog in Miklavž pri Ormožu ima KS sklenjeni pogodbi z delavcema, v Podgorcih pa za pokopališče skrbi delavec, ki je delno zaposlen kot hišnik v osnovni šoli. Na občinah Sveti Tomaž in Sre- dišče ob Dravi pa so delavca za urejanje pokopališča zaposlili. »Vzdrževanje in skrb za poko- pališče izvaja hišnik, zaposlen v občinski upravi občine Središče ob Dravi,« je dejala Jelka Zidarič Trstenjak, direktorica uprave ob- čine Središče ob Dravi. Predstavila pa je tudi namere občine v zvezi s predvideno investicijo: »Obnoviti nameravamo dve kuhinji v mrliški vežici, ocenjena vrednost znaša okrog 6.000 evrov.« Prenove številnih mrliških vežic na Ormoškem O investicijah razmišljajo tudi v KS Velika Nedelja, kjer bi v pri- hodnjem letu izvedli širitev veži- ce. »Dozidava in razširitev mrliške vežice je potrebna za izvedbo maš v vežici,« so povedali na občini Ormož. Vrednost investicije naj bi znašala okoli 66.500 evrov, denar pa naj bi zagotovila krajevna skup- nost sama. Vežico bodo v prihodnjem letu širili tudi v Miklavžu pri Ormožu, na pokopališču v Podgorcih pa bodo uredili kuhinjo in prostor za duhovnika za potrebe maše v ve- žici. »Vrednosti še nimamo, pred- videno pa je do 25.000 evrov,« so povedali v KS Velika Nedelja. Prenova stare vežice se obeta tudi na pokopališču v Ivanjkovcih. Za pokopališče v Ormožu pa so napovedali, da bodo pristopili k celostni preureditvi celotnega po- kopališča. Ormoško  Večja, kot so pokopališča, višji so stroški Za vzdrževanje pokopališč več kot 120.000 evrov letno Občine so pristojne za urejanje javnih površin, kamor spada tudi skrb za pokopališča. Ponekod v ta namen občine zaposlujejo delavce, v drugih primerih pa skrb prepustijo podjetjem. Na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž imajo skupaj devet pokopališč, od tega jih je na območju ormoške občine kar sedem. Skrb za ormoška pokopališča je občina predala krajevnim skupnostim. Ptuj  Način dela občinske uprave v času omejitev Uslužbenci z dodatkom za delo od doma Pandemija koronavirusa je vse postavila pred nove izzive, tudi občine, ki so zaradi nezmožnosti prido- bivanja soglasij, dokumentacije in primanjkljaja kadra morale marsikatero investicijo terminsko pre- staviti. Preverili smo, kakšen je trenutni način dela ptujske občine, koliko delavcev dela na kak način in kako bodo skušali zagotoviti, da bodo vsaj ključne projekte peljali naprej. Zelo verjetno bodo že kmalu del zaposlenih napotili na delo od doma in jim za to povrnili materialne stroške. Še prej pa morajo za to pridobiti ustrezne licence in sprejeti nov pravilnik. Foto: M24 Vodstvo Mestne občine Ptuj si prizadeva, da bi delo potekalo kar se da nor- malno, za delo od doma pa bodo uslužbencem izplačali dodatek oz. povrnili materialne stroške. Foto: KG Ptuj  Težave z okužbami v domu upokojencev Okuženi zaposleni in stanovalci Zaradi dodatno potrjenih okužb v matični enoti Doma upo- kojencev (pri stanovalcih in zaposlenih) je celotno prvo nad- stropje ABC od ponedeljka naprej opredeljeno kot siva cona, po dodatno potrjenih okužbah pa od srede tudi prvo nad- stropje še dveh oddelkov. Zaradi okužbe stanovalke so že minuli ponedeljek najprej kot sivo cono opredelili en del doma, v sredo po potrjenih okužbah pri zaposleni in še enem stanovalcu pa na ta seznam dodali še dva oddelka: nadstropji oddelkov E I in E IV. »Gibanje stanovalcev je omejeno, zaprosili smo jih, da ostajajo v sobah in da se stanovalci ostalih oddelkov zadržujejo v sobah in na etaži ter se ne družijo s stanovalci drugih etaž. Če morajo iz Doma zaradi neodložljivih opravkov, o tem obvestijo in se posvetujejo z etažno sestro. Širjenje virusa bomo preprečili le s skupnimi močni,« je povedala direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Zaradi poslabšane epidemiološke situacije v enoti Ptuj je gibanje začasno omejeno. Kakšni bodo nadaljnji ukrepi, bo odvisno od tega, kako hitro jim bo uspelo zajeziti širjenje virusa . Foto: ČG Vodstvo doma je stanovalcem svetovalo, naj se zadržujejo v sobah. Pokopališča Letni stroški (€) Svetinje 10.450 Velika Nedelja 22.585 Podgorci 10.550 Ormož 23.499 Hum 11.729 Miklavž 9.606 Kog 9.268 Sveti Tomaž 12.000 Središče ob Dravi 12.000 Skupaj 121.687 Vir: Občine Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi Povračilo materialnih stroškov za delo od doma Na Mestni občini Ptuj v času prve razglasitve epidemije no- ben javni uslužbenec ni opravljal dela od doma, zato materi- alnih stroškov tudi niso izplačevali. Nimajo še niti sprejetega pravilnika, ki bi jim to omogočal. Ta je v zaključni fazi in tik pred podpisom. „Pri tem smo se zgledovali po praksi ostalih organov. Večinoma imajo nadomestilo za delo od doma ureje- no na način, da povrnejo en evro za materialne stroške in pol evra za uporabo računalnika in telefona v primeru, če ju ne zagotovi delodajalec,“ so pojasnili na MO Ptuj. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  27. oktobra 2020 9Podravje Storitev pomoč na domu je namenjena osebam, ki imajo za- gotovljene pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, a se za- radi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne in duševne motnje ne morejo os- krbovati in negovati sami, svojci pa take oskrbe sami ne zmorejo ali ne zanjo oz. nimajo možnosti. Po podatkih Inštituta RS za soci- alno varstvo uporabniki storitev v največjem deležu potrebujejo za gospodinjsko pomoč (37,9 %); sle- di pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (35,3 %), najnižji pa je delež pomoči pri temeljnih dnevnih op- ravilih (26,8 %). Razlogi za to, da se uporabniki v storitev ne vključijo, pa ostajajo različni, v splošnem pa so štirje osrednji: fi nančni razlogi, pomanjkanje osveščenosti o sto- ritvi, dostop do neformalnih oblik pomoči (pomoč v okviru družine, prijateljev ter medsosedske pod- pore) ter tudi občutki sramu in sti- gme. Na inštitutu še ugotavljajo, da je med uporabniki pomoči na domu približno dve tretjini žensk (5.103). Slaba polovica (49,3 %) uporabnikov je ovdovelih, 28,6 % je poročenih oz. v izvenzakonski skupnosti. Največ oseb (6.820 oseb) je v storitev vključenih za- radi starosti ali pojavov, ki sprem- ljajo starost in so nezmožne za popolnoma samostojno življenje. CSD-ji se pomoči na domu otepajo Pomoč na domu lahko izvajajo centri za socialno delo, domovi za starejše, zasebni izvajalci na pod- lagi koncesije ter zavodi, ustano- vljeni posebej za ta namen. Izbira izvajalca storitve je v pristojnosti občin, saj slednje podajo tudi so- glasje k ceni storitve za uporabni- ke, z višjo ali nižjo subvencijo pa vplivajo na ceno storitve za upo- rabnike. V zadnjem letu smo bili na območju, kjer pomoč na domu izvaja CSD Spodnje Podravje, po- novno priča povišanju cen te sto- ritve in v marsikateri občini se je pojavilo vprašanje glede upraviče- nosti podražitev, v Majšperku pa so za opravljanje te storitve izbrali (cenejšega) zasebnika. Drugačno zgodbo so zabeležili v Makolah, kjer je Center za socialno delo Maribor, enota Slovenska Bistrica, sporočil, da sklenjene pogodbe po 31. 12. 2020 ne bodo podaljšali. Razlog za to odločitev je preobre- menjenost z drugimi nalogami in pristojnosti, so pojasnili v Centru. V Makolah so tako izbrali drugega izvajalca, to bo Dom Danice Vogri- nec iz Maribora. Socialnovarstveno storitev po- moč na domu so pred dobrimi 20 leti razvili in nato uvedli centri za socialno delo in bili vrsto let med večinskimi izvajalci, so pojasnili v CSD Maribor, a kot kažejo podatki pristojnega ministrstva, se CSD-ji od teh nalog odmikajo. Od nekaj več kot 60 centrov za socialno delo oziroma njihovih enot jih to storitev izvaja le še 23. Sicer pa na ministrstvu zagotavljajo, da s pre- nosom te storitve na druge izvajal- ce nihče ni prikrajšan za kakršne- koli oblike pomoči. »Do drugih oblik pomoči, ki jih nudijo centri za socialno delo, imajo vsi uporabniki enak dostop, ne glede na to, ali so uporabniki pomoči na domu (pri CSD ali katerem koli drugem izva- jalcu) ali ne.« Ena ura pomoči = en dan v domu Ministrstvo smo prosili tudi za komentar o višini ekonomske cene storitve pomoč na domu. Namreč ekonomska cena ene ure oskrbe je skorajda enaka ceni dnevne oskr- be v domovih za starejše (oskrba 1, dvoposteljna soba). Priznali so, da so uporabniki storitve institu- cionalnega varstva in pomoči na domu pretežno starejši in pogos- to potrebujejo podobno oskrbo, a da se storitvi težko primerjata med seboj, še posebej zaradi orga- nizacije dela. »Izvajalec pomoči na domu pride na dom uporabnika in je npr. eno uro sam pri uporabni- ku, kjer izvaja različne oblike oskr- be. Pri institucionalnem varstvu pa živi uporabnik v domu, oskr- bovalki se ni treba voziti do upo- rabnika, oskrbovalka tudi ni ves čas pri enem uporabniku, temveč skrbi za več uporabnikov.« Ob tem so še dodali, da je zaradi subvencij občin povprečna cena storitve po- moč na domu, ki jo plača uporab- nik, 5,4 evra. Podravje  Delež vključenih občanov v storitev pomoč na domu med najnižjimi Centri za socialno delo storitev razvili, sedaj od nje odstopajo Centri za socialno delo (CSD) imajo pregled nad gmotnim stanjem posameznika in upravljajo s košarico drugih pravic, ki jih imajo državljani in državljanke s področja sociale. Pogosto so tisti, ki imajo poleg drugih humanitarnih organizacij tudi fi zični stik z ljudmi na socialnem robu. In zaradi narave njiho- vega dela se je zdelo, da je storitev izvajanja pomoči na domu eden izmed gradnikov te službe, a vsaj na Bistriškem so se odločili, da od izvajanja te storitve odstopajo, na Ptujskem za zdaj še ostajajo v 14 občinah. Foto: Dreamstime/M24 Pomoč na domu v večji meri na plečih občin • Celotna sredstva za pomoč na domu (z oprostitvami) so v letu 2018 skupaj znašala 25,3 milijona evrov. • Občine so za subvencioniranje pomoči na domu v letu 2018 skupaj namenile 19,2 milijona evrov • Državne subvencije so v letu znašale 52.819 evrov. • Uporabniki in zavezanci so v letu 2018 skupno plačali šest milijonov evrov, kar je za 8,2 % več kot v letu 2017. Najcenejša ura pomoči na domu v Majšperku Občina Subvencionirana cena med delovniki Makole 4,77 € Majšperk 4, 72 € Žetale 5,95 € Podlehnik 7,53 € Videm 5,91 € Cirkulane 9,91 € Zavrč 9,91 € Vir. Občinska gradiva in Inštitut RS za socialno varstvo Foto: Inštitut RS za socialno varstvo Na splošno upada delež občin, kjer je v storitev vključenih do vključno 1,5 % oseb v starosti 65 let in več (to so obči- ne z najnižjo realizacijo) in narašča delež občin, kjer je v storitev vključenih nad 1,5 % do vključno 3,0 % oseb. Cilj resolucije socialnega varstva za sedemletno obdobje, ki se izteče letos, je sicer vključenost 3,5 % ciljne populacije. Z zemljevida, ki je oblikovan na podlagi podatkov ob koncu leta 2018, pa izhaja, da je Spodnje Podravje regija, ki beleži zelo nizko realizacijo vključenosti. Destrnik  Iztekel se je razpis za podelitev koncesije Pukšič še ne razkriva imena novega zdravnika Ker destrniško splošno zdravstveno ambulanto z 11. no- vembrom zapušča dolgoletni koncesionar, je morala občina Destrnik skozi zahtevno proceduro pridobivanja potrebnih soglasij za pridobitev novega zdravnika. Razpis se je iztekel prejšnji teden, vendar župan Franc Pukšič še ni želel razkriti podrobnosti o kandidatih. »Lahko rečem samo to, da je prispelo več prijav, da smo že izbrali novega koncesionarja in da sem z izborom zelo zadovoljen ter obenem prepričan, da bodo tudi naši občani. O izboru smo zdaj obvestili ministrstvo za zdravje, ko dobimo od njih zeleno luč, da je vse v redu, bomo z izbranim kandidatom pod- pisali pogodbo o koncesiji, kar upam, da se bo zgodilo še ta mesec. Do takrat pa naj ime novega zdravnika ostane skrivnost.« Kot rečeno, je pridobivanje zdravstvenega koncesionarja dolgo- trajen postopek. »Najprej smo čakali na izjavo Zdravstvenega doma Ptuj, da tam ne razpolagajo z zdravnikom splošne in družinske me- dicine, ki bi lahko prevzel ambulanto na Destrniku. Potem smo pot- rebovali soglasje ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Objavili smo razpis, komisija je izbrala kandidata, z ministrstva za pravosodje je bilo treba pridobiti potrdilo o njegovem nekaznovanju, prav tako z zdravniške zbornice, da ni v nobenem postopku. Vse to smo pridobili, pred podpisom pogodbe zdaj torej čakamo še na zadnjo potrditev ministrstva. Če bo vse po sreči, bomo 12. novembra izpeljali primopredajo, 800 občanov, ki je v zadnjem letu zapustilo destrniško ambulanto, pa že zdaj pozivam, naj se ponovno vpišejo kot njeni pacienti. Kajti od števila pacientov je odvisno, ali bo novi zdravnik na Destrniku delal pet ali tri dni,« je sklenil Pukšič. Foto: SD Sredi novembra bodo na Destrniku dobili novega zdravnika-koncesi- onarja. Slovenija  Omejitveni ukrepi Trgovski centri niso zaprti Trgovski centri so s soboto, ko so v veljavo stopili novi ukrepi, prilagodili svoje poslovanje. Središča, ki jih upravlja druž- ba SES – to so Aleja Ljubljana Šiška, Citypark Ljubljana, Ci- tycenter Celje, Europark Maribor in Center Interspar Vič – obratujejo v omejenem obsegu, saj nekatere trgovine lahko ostanejo odprte. Kot so sporočili iz družbe SES, so pri omejevanju delovanja trgo- vskih centrov tudi tokrat izjeme. »Dejstvo je, da je teh izjem, torej tr- govin, ki obratujejo znotraj trgovskih centrov, precej. Za zdaj je vlada med izjeme določila živilske trgovine, gradbeni in tehnični material, hrano za živali, kmetijske potrebščine, zato gre v resnici le za delno omejitev delovanja trgovskih centrov,« so navedli. So pa v centrih prilagodili delovni čas. Tudi v Citycentru Celje so ob tem izpostavili, da ne gre za zaprtje, temveč le delno omejitev delovanja trgovskih centrov, saj so pri njih med drugim odprta živilska trgovina, drogerija, lekarne in še nekate- re druge trgovine, ki so umeščene med izjeme. Premier Janez Janša je sicer v četrtek napovedal, da vlada s soboto za teden dni ugaša večino dejavnosti v državi v želji, da bi ustavili šir- jenje novega koronavirusa. Zaprti pa so frizerski in kozmetični saloni. Foto: Arhiv ŠT Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  27. oktobra 202010 Ljudje in dogodki V Ormoški občini danes po po- datkih Statističnega urada RS živi skorajda 12.000 prebivalcev. Šte- vilo občanov iz leta v leto nekoli- ko upada, a trend na tej točki za zdaj še ni alarmanten. Vprašanje pa je, kako dolgo bo takšno stanje vzdržalo, saj so trendi na trgu dela vse prej kot obetavni. Če primer- jamo podatke o delovnih mestih, je bilo na območju občine Ormož v letu 2005 zaposlenih ali samo- zaposlenih (vključno s kmeti) kar 1.447 več oseb kot ob koncu leta 2019, kar v deležu predstavlja 28% padec števila zaposlitev na obmo- čju občine. Ob koncu preteklega leta je število zaposlitev v ormoški občini doseglo zgolj višino 3.753. Najbolj strm padec pri zaposlova- nju pa so zabeležili pri številu sa- mozaposlenih kmetov, kjer se je število v 14-letnem obdobju zniža- lo za kar 58 %. Povprečna mesečna bruto plača je ob koncu leta zna- šala slabih 1.500 evrov, višina neto plače pa ni dosegla 1.000 evrov. Večina občanov dela v domači občini ne dobi Dejstvo je, da nekateri posa- mezniki dela v domači občini niti ne iščejo. Kljub temu pa podatki pričajo o visokem razkoraku med številom domačinov, ki so zapos- leni na območju občine, in števi- lom, ki se na delo vsakodnevno vozijo v bolj ali manj oddaljene kra- je. Med prebivalci občine Ormož je število zainteresiranih za delo krepko višje od števila aktualnih delovnih mest. Med zaposlenimi, samozaposleni in brezposelnimi Ormožani je bilo ob koncu leta kar 5.536 oseb, od tega pa je bilo na območju občine zaposlenih zgolj 2.206. Kar 2.780 občanov je službo našlo v drugih občinah, 550 oseb pa je brezposelnih. Število brezposelnih se niža, razlog niso zaposlitve na območju občine V letu 2015 so bile med občani kar 803 brezposelne osebe, kot že rečeno, je število do konca leta padlo na 550. Razlog za razveselju- joč padec niso nova delovna mesta v domači občini. Še več, v tem ob- dobju je število zaposlenih doma- činov upadlo. Medtem ko je bilo na Ormoškem v letu 2015 zaposle- nih še 2.446 Ormožanov, se je do konca preteklega leta to število znižalo na 2.206 oseb, kar znaša skoraj 9 %. Na drugi strani je v tem obdobju delo na območjih drugih občin dobilo službo vsaj 362 Or- možanov, vendar pa je treba upo- števati dejstvo, da bi bilo morebiti število krepko višje. Podatki števila Ormož  Statistični podatki o zaposljivosti razkrivajo skrb vzbujajoče trende izseljevanja Več kot 60 odstotkov Ormožanov ne dobi dela v d Na ormoškem koncu se vedno znova veliko govori o slabi perspektivi za mlade, pomanjkanju delovnih mest in možnosti za zaslužek ter da se nič kaj d kako podpreti gospodarstvo, turizem, pripeljati investitorje in posledično mladim omogočiti svetlo prihodnost. Očitno velja rek, da papir prenese vs Foto: Dreamstime/M24 Število delovnih mest na ormoške iz leta v leto pada; od leta 2005 se je znižalo za kar 1447. (Fotografi ja je simbolična.) Večina Ormožanov se na delo vozi v druge občine Najpogostejše delovne migracije prebivalcev občine Ormož v letu 2019: Kraj zaposlitve Oddaljenost v km Število zaposlenih Ptuj 24 555 Maribor 54 399 Ljubljana 162 358 Ljutomer 18 290 Kidričevo 32 230 Murska Sobota 35 89 Križevci 25 70 Hoče 47 57 Odranci 31 55 Rogaška Slatina 60 26 Vir: SURS in spletni zemljevidi (Google maps) Več kot polovica danes zaposlenih prebivalcev občine Ormož vsako- dnevno delovno migrira na različne konce po Sloveniji. Najpogosteje izbrana destinacija je Ptuj, ki je od Ormoža oddaljen 24 km. Skoraj 400 Ormožanov se je v letu 2019 bilo pripravljeno voziti do uro odda- ljenega delovnega mesta. Skoraj 360 pa se jih je podalo v prestolnico in vsakodnevno prevozilo več kot 300 km. V Zakonu o vrtcih se ponovno uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka, ki je hkrati s starejšim v vrt- cu. Ta ukrep je veljal do leta 2012, ko je zaradi gospodarske krize za- kon (ZUJF) določil, da starši za dru- gega otroka plačajo 30 % plačilo, ki jim je določeno z odločbo CSD, preostali delež (70 %) pa krije dr- žavni proračun. Tretji otrok iz iste družine, ki je hkrati v vrtcu s starej- šima, je za starše v vrtcu že sedaj brezplačno. Na novo pa zakon pra- vico do brezplačnega vrtca širi na družine, ki imajo tri ali več otrok, in sicer tako, da je tretji in vsak nadalj- nji otrok upravičen do brezplačne- ga vrtca, ne glede na to, ali je še kateri otrok v vrtcu ali ne. Na pri- stojnem ministrstvu so prepričani, da se bo s to spremembo izbolj- šala fi nančna dostopnost vrtca za starše, zaradi česar gre pričakovati dvig deleža vključenosti predšol- skih otrok v vrtce. Po podatkih sta- tističnega urada je bilo v lanskem vrtčevskem letu v vrtce vključenih 87.708 otrok, to je bilo 82,7 % vseh otrok, starih 1–5 let. Večina otrok (94,3 %) je obiskovala javne vrtce. V zadnjem desetletju se je število otrok v vrtcih povečalo za četrti- no: z 71.124 (2009/10) na 87.708 (2019/20). Tega povečanja ne gre pripisati večjemu številu otrok, statistki namreč izpostavljajo, da število rojstev v zadnjih letih poča- si upada, temveč gre za večji vpis. Sicer pa so na šolskem ministr- stvu in na vladi prepričani, da bo predlog zakona imel pozitivne učinke na socialno stanje družin, ki imajo v vrtcu hkrati vključena dva otroka. S spremembo zakona bodo razbremenjene plačila vrtca v višini 30 % sedanjega plačila, kar pomeni prihranek za gospodinjstva v povprečju 400 evrov letno, so iz- računali. Družine, ki imajo tri ali več otrok, bodo deležne brezpogojne brezplačnosti vrtca, kar pomeni, da bodo prihranile celoten znesek, ki bi ga morale plačati za otroka v vrtcu. Sprememba zakona prinaša tudi pravno podlago za učinkovi- tejše delovanje inšpektorata za šol- stvo in šport v primeru neregistrira- nih izvajalcev varstva otrok. Novela pa ni upoštevala predloga občin, da se jim omogoči zavrnitev sofi - nanciranja zasebnih vrtcev, ki sicer izvajajo javno veljavni program. Slovenija  S 1. 9. 2021 brezplačno varstvo za drugega vključenega otroka Družina do 400 evrov letnega prihranka Vlada bo v državni zbor poslala predlog po ponovni uvedbi brezplačnega vrtčevskega varstva za drugega otroka, ki je hkrati v vrtcu s sorojencem, in brezpogojno fi nan- ciranje vrtca za tretjega oz. vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine. Ukrep bo državni proračun stal dodatnih 5,83 milijona evrov, v praksi pa naj bi začel veljati s 1. septembrom prihodnje leto. Foto: Mojca Vtič Vir: SURS Evropski strateški cilj predvideva, da naj bi bilo do leta 2020 v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % štiri- in petletnih otrok. Slovenija tega cilja še ni dosegla, se mu je pa zelo približala. V šolskem letu 2019/20 je vrtec obiskovalo 94,1 % otrok te starosti, šest odstotkov več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših (tj. otrok, starih eno in dve leti) v vrtce se povečuje; v 2019/20 je vrtce obiskovalo 67,5 % otrok te starosti, v 2009/10 le polovica. Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  27. oktobra 2020 11Ljudje in dogodki odseljenih oseb, ki so se odselili po nastopu na delovno mesto, žal iz teh podatkov niso razvidni. Pripravljeni so se voziti tudi po več ur na dan, a kako dolgo Od 4.986 zaposlenih Ormoža- nov se jih na delo v drugo obči- no vozi kar 2.780, kar je več kot polovica med vsemi zaposlenimi Ormožani. Zanimalo pa nas je, kako daleč so se pripravljeni vo- ziti. V preteklem letu se je največ ormoških delovnih migrantov vo- zilo v službo na Ptuj, in sicer 555. Kot druga najpogostejša izbira delovnega mesta se je izkazal od Ormoža kar 54 km oddaljen Ma- ribor, kjer je zaposlenih skoraj 400 Ormožanov. Kar 358 oseb pa je zaposlenih v 162 km oddaljeni Ljubljani. Gotovo se marsikomu ni treba vsak dan voziti v službo in lahko dela na daljavo. Ormoža- ni, ki se vsakodnevno vozijo, pa se bodo morebiti sčasoma prese- lili. Tri ure in pol na dan preživeti za volanom, in to vsak delavnik, se pač ne zdi najbolj ekonomična praksa, četudi ne razmišljamo o fi nančnih posledicah. omači občini dosti ne premakne. Na drugi strani se zopet veliko načrtuje, pišejo se projekti, se, podatki o realnem stanju pa govorijo svojo zgodbo. Foto: GT /M24 e. Število delovnih mest v Ormožu vztrajno pada Delovna mesta v Ormožu 2005 2010 2015 2019 Razlika Razlika v % Delovno aktivno prebivalstvo 5200 4276 3861 3753 –1 447 –28 Zaposleni v podjetjih skupaj 4163 3.601 3229 3162 –1001 –24 Samozaposleni brez kmetov 236 236 253 266 + 30 +13 Samozaposleni kmetje 801 439 379 325 –476 –58 Vir: SURS Število delovnih mest v občini Ormož z leti vztrajno upada. V skupnem seštevku se je število zaposlenih na območju občine zmanjšalo za kar 1.447 delovnih mest. Trend je skrb vzbujajoč na vseh področjih, izmed vseh podatkov pa najbolj bode v oči zmanjšanje števila samozaposlenih kmetov. Od leta 2005 se je njihovo število zmanjšalo za kar 58 %. Trend je perspektiven zgolj na področju samozaposlovanja, a bistveno ne pripomore k celotni sliki. Foto: Dreamstime/M24 Zaposleni prebivalci občine Ormož glede na kraj zaposlitve v letih: Ormožani 2015 2016 2017 2018 2019 Zaposleni 4864 4790 4830 4893 4986 Zaposleni na območju občine (brez kmetov) 2067 2096 1900 1920 1881 Samozaposleni kmetje 379 237 332 361 325 Skupaj zaposleni na območju občine 2446 2333 2232 2281 2206 Zaposleni izven območja občine 2418 2457 2598 2612 2780 Število brezposelnih 803 711 649 681 550 Število domačinov, ki niso zaposleni na območju občine 3221 3168 3247 3293 3330 Delež zainteresiranih, ki niso zaposleni na območju občine 57 57 59 59 60 Vir: SURS Pozitivno dejstvo je, da se iz leta v leto niža število brezposelnih občanov ormoške občine. Podatki o tem, da niso zaposleni na območju občine, pa vendarle ne dajejo najboljše perspektive. Delež občanov, ki na območjih občine ne najdejo zaposlitve, je v letu 2019 že presegel magičnih 60 %, pri tem pa je treba upo- števati še dejstvo, da v tem podatku niso zajete številke že izseljenih domačinov, ki so bivališče že preselili bližje delovnemu mestu v oddaljenem kraju. Drugače kot pri nas je očitno v dveh sosednjih državah, Avstriji in na Hrvaškem. Varaždinske vijesti so konec minulega tedna poroča- le, da bodo trgi in ulice avstrijske prestolnice od sredine novembra do konca decembra zaživeli v duhu čarobnih adventnih sejmov. Ob zvokih božičnih pesmi in v sijaju tisočih lučk bo na Dunaju ponov- no zavladalo praznično vzdušje. Z vprašanjem, kako letos prirediti tradicionalni božični sejem, se Du- najčani ukvarjajo že dalj časa. Do- godek bodo prilagodili aktualnemu dogajanju v zvezi s koronavirusom. Nošenje mask bo obvezno za vse, za mizo bodo lahko sedele največ štiri osebe. Zmanjšali bodo število sejemskih stojnic, ponudnikom in obiskovalcem bodo na voljo razku- žila. Redarji bodo nadzirali razdaljo med ljudmi. Postavili bodo drsa- lišče, medtem ko silvestrovanja na prostem ne bodo priredili. V Varaždinu za zdaj vse pripravljeno za letošnji advent Čeprav je Varaždin le streljaj od Slovenije in Podravja, pa očitno tam veljajo povsem druga pravila za obvladovanje virusa. Kolegi iz Varaždinskih vijesti so pred dnevi Tujina  V Sloveniji „lock down“, sosedje v organizacijo božičnega dogajanja Dunajčani in Varaždinci v pripravah na adventne sejme Zaradi širjenja koronavirusa je v Sloveniji ponovno zamrl večji del javnega in družbenega življenja. Kot smo že poročali, letos martinovanj, božičnih sejmov in drsališč večinoma ne bo. Foto: Arhiv Svet24 objavili, da se mesto pripravlja na tradicionalni praznični december. „Varaždinska turistična organizaci- ja je na svojih spletnih straneh ob- javila, da bo letošnji advent potekal od 27. novembra do 6. januarja,“ so poročali v varaždinskem časniku. Direktorica Varaždinske turistič- ne organizacije Jelena Toth je za časopis sicer povedala, da so vse priprave končane, a da bo organi- zacija dogodka vseeno odvisna od nadaljnjega razvoja epidemiološke situacije. Kot je trenutno v načrtu, bi bilo adventno dogajanje na več lokacijah v mestu, postavili bi tudi drsališče. Sejemske hišice bodo postavljene v skladu z navodili, omejeno bo število sedežev pri po- nudnikih prigrizkov in pijač, zabav- no-glasbenega programa pa ne bo. Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  27. oktobra 2020Kronika12 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Pozivnik je gasilce na interven- cijo poklical ob 4.35. Deset minut za tem so bili na lokaciji in začeli gasiti. Na gospodarskem poslopju sta po podatkih gasilcev zgorela ostrešje in streha, stanovanjsko hišo so plameni uničili v celoti. »Gasilo nas je okoli 60 gasilcev iz šestih gasilskih društev: PGD Ža- menci, Mezgovci ob Pesnici, Po- lenšak, Dornava, Gabrnik in Ptuj. V intervencijo je bilo vključenih 11 gasilskih vozil. Nekaj pred 9. uro v ponedeljek zjutraj smo ogenj po- gasili, gasilci so na požarišču sicer ostali še ves dan,« je povedal po- veljnik PGD Žamenci in vodja inter- vencije Borut Fekonja. Včeraj dopoldan so iz Policijske uprave Maribor sporočili, da naj bi materialna škoda po prvi oceni presegala 500.000 evrov, v poža- ru pa ni bil nihče poškodovan.Po- licisti so preiskavo kraja dogodka, da se ugotovi vzrok požara, op- ravljali še včeraj čez dan. Dornava  V Žamencih se je oglasil rdeči petelin Gasilo 60 gasilcev V noči z nedelje na ponedeljek je gorelo na domačiji Antona Kovačeca v Žamencih. Najprej je zagorelo gospodarsko poslopje in nato še stanovanjska hiša. Policisti ocenjujejo, da bi materialna škoda po prvi nestrokovni oceni lahko presegla pol milijona evrov. Foto: ČG Zadnji oktobrski teden se je v spodnjepodravski regiji začel z velikim po- žarom v Žamencih. Gorela sta stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Pred dobrim tednom so iz Naci- onalnega inštituta sporočili, da epi- demiologi ne bodo več iskali stikov okuženih in zanje ne bodo podajali predlogov za karanteno, saj da za- radi povečanja števila okužbe tega več ne zmorejo. Kaj je to pomenilo v praksi, torej v konkretnem podje- tju? Eden izmed delavcev je zbolel, o tem je sam obvestil druge, a ti so imeli na voljo le izrabo dopusta, če so ga še imeli in če so ga dobili, ali vztrajanje na delovnem mestu, dokler se tudi pri njih ni pokazala okužba. Kar se naposled je. Med zaposlenimi namreč ni zagotovlje- ne varnostne razdalje, za zaščitne ukrepe pa delodajalec ni poskrbel, tako se na primer delovno mesto po odhodu zaposlene in prihodu druge (delo v izmenah) ni razkuži- lo. Do testiranja pa si po izkušnjah ene izmed zaposlenih upravičen le, če poleg kašlja in bolečin v grlu rečeš, da imaš še vročino (četudi je nimaš), torej šele takrat, ko je bolezen že v polnem razmahu. Na opozorila delavcev, da lahko pride do okužbe, pa se delodaja- lec ni odzval. Na drugi strani se je v tem vmesnem času zaradi veča- nja okužb sprejela policijska ura, v veljavi je prepoved prehajanje mej regij, kazni za kršitve pa od 400 evrov dalje. A kot je dejal eden izmed zaposlenih okuženih: »Ne okužiš se v trgovini ali na spreho- du, temveč zboliš zato, ker si ves- ten oziroma ker moraš v službo.« Po tednu dni nejasnosti vendarle več informacij Ko je delavec v proizvodnji po- trjeno okužen, mu seveda pripada bolniški dopust. Kako pa je s člani v gospodinjstvu? Pojasnjeno jim je bilo, da normalno odhajajo na delo, dokler ne pokažejo simp- tomov, torej dokler že sami ne postanejo kužni. In tako nastane začaran krog številk. Po tednu dni mrtvega teka, ko se ni vedelo, na koga naj se ljudje, ki so bili v tes- nem stiku (to pomeni, da je bila razdalja z okuženo osebo manj kot 1,5 metra) in delodajalci obrnejo, sta ministrstvi za delo in zdravje povedali, da naj bi potrdilo o odre- jeni karanteni izdali izvajalci medi- cine dela in športa. Predvideno je, da bo delavec o stiku z okuženo osebo obvestil delodajalca, in če ta delavcu, npr. zaradi specifi ke dela, ne bo mogel urediti dela od doma ali delovnih pogojev, pod katerimi zaposleni ne bi ogrožal drugih, bo lahko delodajalec v do- govoru z medicino dela za delavca dobil potrdilo, s katerim bo uve- ljavljal povračilo nadomestila pla- če za tega delavca. NIJZ bo nato zaposlenemu posredoval potrdilo o odrejeni karanteni, s katerim pa bo zaposleni pri delodajalcu uve- ljavljal nadomestilo. Podravje  Okužbe se med zaposlenimi množično širijo Ni se okužil na sprehodu brez maske, temveč na delovnem mestu Medtem ko je prvi mož slovenske politike pozival državljane k upoštevanju vladnih ukrepov, na drugi strani pa pretil z novimi ukrepi, so se zaposleni v proizvodnem podjetju v Poljčanah spraševali, kako naj omejitve upo- števajo. Razdalja med delavci je manj kot meter, delodajalec jim je spomladi (!) zagotovil dve bombažni maski (tudi te imajo svojo življenjsko dobo), o okužbah v delavski sredini jih ni niti obvestil. Ob tem pa je seveda prišla v veljavo še sprememba, da se odločbe o karanteni ne izdajajo. Posledica? Množične okužbe. In vprašanje – kdo je na tej točki ravnal neresno in nevestno? Foto: Arhiv Kidričevo  Gramoznica sanirana do decembra Lovrenc kmalu brez odpadnih gum Sanacija gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju, kamor je propadlo podjetje Albin Promotion odložilo več deset tisoč ton odpadnih gum, se po zagotovilih inšpektorata za okolje kljub pravdanju med stečajno upraviteljico in državo bliža koncu. Kot so pojasnili, bodo dela končali do konca novem- bra, kot od njih zahteva Evropska komisija. Inšpektorat je družbi Albin Promotion odstranitev vseh izrabljenih gum, odpadkov iz mehanske obdelave, komunalnih odpadkov in odpadnih gum iz postopka vulkanizacije iz gramoznice odredil že leta 2012. Ker podjetje obveznosti ni izpolnilo, so leta 2013 začeli inšpekcijsko izvršbo odvoza gum, za kar so v več fazah izbrali izvajalce, ki so poskrbeli za sanacijo. V prvem sklopu del so do leta 2015 odstranili 2.085 ton starih gum, nato pa so izvršbo pospešili in do konca leta 2018 odstranili skupaj 36.000 ton gum. Zadnji sklop sanacije je pred letom dni začela mariborska Surovina, ki je bila na javnem razpisu izbrana za prevzem, prevoz in predelavo še okoli 18.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum ter tisoč ton odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Sanacija zahtevala 5,5 milijona evrov Dela po zagotovilih inšpektorata potekajo v skladu s terminskim načrtom, rok za dokončno izvedbo javnega naročila pa se izteče konec novembra. Kot so še pojasnili, celotna vrednost pogodbe znaša slabih 5,3 milijona evrov, pri čemer dela obračunavajo glede na dejanske količine prepeljanih gum v predelavo. Foto: ČG Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, je 72-letnik s kom- bajnom zapeljal vzvratno proti vozišču lokalne ceste, da bi začel z žetvijo nove vrste. Med vzvratno vožnjo je z zadnjim delom kom- bajna trčil v 66-letnega pešca, ki je stal ob desnem robu vozišča in se pogovarjal z 72-letno voznico osebnega avtomobila, ki je sedela v vozilu in se je ustavila zgolj zato, da je pozdravila pešca. Voznik kombajna ga je po trče- nju z zadnjim delom kombajna sti- snil ob desni bok avtomobila in ga z avtomobilom vred potisnil proti sredini vozišča. Pešec se je ob tem hudo poškodoval in so ga z reše- valnim vozilom prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je tri ure pozne- je zaradi hudih poškodb umrl. Pri vozniku kombajna so poli- cisti opravili preskus alkoholizira- nosti, ki je pokazal še dovoljenih 0,19 miligrama na liter. Policisti so nato zanj odredili strokovni pregled, s katerim bodo ugoto- vili natančno stopnjo alkohola v njegovem organizmu. Sicer pa so voznika kombajna kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu. Kraj prometne nesreče si je ogledala tudi dežurna preiskovalna sodnica ptujskega sodišča, ki je odredila nekatera nujna preiskovalna deja- nja, prisotna je bila tudi dežurna državna tožilka. Na podravskih cestah je letos v 13 prometnih ne- srečah umrlo že 14 ljudi, medtem ko je v primerljivem obdobju lani v devetih prometnih nesrečah umr- lo devet ljudi. Destrnik  Tragična nesreča ob žetju S kombajnom do smrti stisnil pešca Ob lokalni cesti proti Levanjcem v naselju Dolič v občini Destrnik je minuli četrtek okoli 13. ure prišlo do prometne nesreče, v kateri je umrl 66-letni pešec, v katerega je z bližnje njive s kombajnom trčil 72-letni moški. Državo je v sanacijo degradiranega območja prisilila tudi sodba evropskega sodišča, ki jo je sprožila Evropska komisija in je Sloveniji leta 2017 naložila sanacijo zaradi kršitev v zvezi z neustreznim skladiščenjem in odlaganjem velike količine izrabljenih gum, delno mešanih z drugimi odpadki. Inšpektorat je nameraval stroške sanacije naknadno naložiti družbi Albin Promotion, a je podjetje v lasti Albina Brencla v začetku lanskega leta končalo v stečaju. Stečajna upraviteljica Vida Gaberc je sprva skušala najti interesenta za odkup preostanka odpadnih gum, a zanimanja po pričakovanju ni bilo, zato je želela, da bi lastnik odpadkov postala država. Povzročitelj je odgovoren, četudi je v stečaju Čeprav je ptujsko sodišče sprva pritrdilo njenemu predlogu, je državno odvetništvo uspelo s pritožbo na ljubljanskem višjem sodišču, zaradi česar je prvostopenjski organ nato z novo odločitvijo zavrnil predlog stečajne upraviteljice. Okoljsko ministrstvo je namreč mnenja, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja tudi v primeru stečaja, stečajna zakonodaja pa narekuje, da se to premoženje oziroma odpadki prenesejo na državo le, če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov sanacije. Sodni cenilec mora zato oceniti stroške sanacije in ugotoviti, ali je v stečajni masi dovolj denarja. Na okoljskem inšpektoratu sicer zagotavljajo, da stečaj ne vpliva na sanacijo, ki jo nameravajo zaključiti do zastavljenega roka, torej do konca novembra, doslej neizterjane stroške pa so že posredovali na državno odvetništvo, ki jih je prijavilo v stečajno maso podjetja. Država sicer Evropsko komisijo sproti obvešča o poteku sanacije, od družbe iz Majšperka, ki je bila že od leta 2016 v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, pa ji je do stečaja uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 13 Nogomet Senzacija v pokalu, branilka naslova klonila v Zavrču Stran 14 Rokomet Prestavljene vse tekme 8. kroga NLB lige Stran 14 Motokros Timovi nedeljski vožnji za anale Stran 15 Tenis Dvojni uspeh Tare Gorinšek na Hrvaškem Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Do nadaljnjega prekinjeni tudi 2. SNL in 1. SFL Čeprav je pred dnevi NZS objavila, da se bodo kljub večanju šte- vila okužb z novim koronavirusom lahko nadaljevala tekmovanja v prvi moški in ženski ligi ter tudi v drugi moški in prvi fustal ligi, pa je naknadno sporočila, da sta slednji do nadaljnjega prekinjeni. Pri NZS so pojasnili, da kljub velikemu prizadevanju zveze državne institucije zaradi poslabšane epidemiološke slike ne dovoljujejo na- daljevanja tekmovanj v 2. SNL in 1. SFL. Nogometaše Brava in Aluminija na lestvici ločita le dve točki, zato je bilo v Šiški mogoče pričakova- ti izenačen obračun. Dejansko je tako tudi bilo … Po izpadu iz pokalnega tekmo- vanja so Kidričani strnili vrste, tre- ner Grubor je v začetno enajsteri- co znova postavil nogometaše, ki so nanizali dobro serijo rezultatov, manjkal je le Luka Petek. Prekršek za 11-metrovko? Ne za Periča … Tekma se je točno opoldan začela dinamično, s poskusoma Nukića za domačine in Krajnca za goste. Gostje iz Štajerske so bili v tem delu nevarnejši, lahko bi po- vedli v 16. minuti, a je strel Jakšića zadel prečko. Minuto kasneje je poskusil še Flakus Bosilj, nato pa je v 18. minuti sledila zelo lepa akcija Horvata, ki je izmenjal dvojno po- dajo z Matjašičem in Čermakom, na koncu pa je nad njim Kurtović storil očiten prekršek, a sodnik Perić tega ni ocenil kot najstrožjo kazen… Te situacije so predramile do- mačine, ki so zaigrali nekoliko podjetneje. V 22. minuti je Šego po podaji s strani dosegel zadetek, a je bil v prepovedanem položaju, dve minuti kasneje pa je ponovil vajo, tokrat je zadetek obveljal. Po prostem strelu iz velike razdalje so Kidričani na prvi vratnici Michelu Šegu pustili preveč prostora in ob Azemoviču je zadel z glavo - 1:0. Za 20-letnega Hrvata je to prvi zade- tek v dresu Brava. Do konca polčasa sta za doma- čine nevarno poskusila Nukić in Ogrinc, za goste pa Čermak in zelo aktivni Jakšić – brez sprememb re- zultata. Drugi polčas so podjetneje za- čeli rdeče-beli, a je domači vratar Matija Orbanić ubranil strela Ma- tjašiča in Pečnika. Na drugi strani je Ogrinc v 54. minuti iz prostega strela zadel vratnico, kar je bila edina omembe vredna akcija varo- vancev trenerja Dejana Grabića v drugem polčasu … Rezervista sodelovala pri izenačenju Trener šumarjev Slobodan Gru- bor je nato opravil dve menjavi, v igro sta vstopila Kim in Pršo. Pote- REZULTATI 8. KROGA: Bravo – Aluminij 1:1 (1:0); Maribor – Koper 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Vršič (34., z 11 m), 1:1 Kronaveter (45.); Celje – Gorica 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Mevlja (45. + 2), 1:1 Dangubić (91., z 11 m); Tabor Sežana – Olimpija Ljubljana 2:1 (1:1); strelca: 0:1 Elšnik (11.), 1:1 Djalo Aldair (17.), 2:1 Djalo Aldair (67.); Domžale – Mura 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Sikošek (52.), 1:1 Kozar (80.). Rdeči karton: Gorenc (15., Mura). 1. CB24 TABOR SEŽANA 8 5 0 3 13:11 15 2. MURA 8 4 2 2 12:6 14 3. MARIBOR 8 3 4 1 17:9 13 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 8 3 3 2 8:7 12 5. BRAVO 8 3 2 3 10:12 11 6. KOPER 8 2 4 2 10:9 10 7. DOMŽALE 8 2 3 3 11:12 9 8. CELJE 8 2 3 3 8:9 9 9. ALUMINIJ 8 2 3 3 6:11 9 10. GORICA 8 1 2 5 7:16 5 RAZPORED 9. KROGA, V SREDO OB 16.00: Gorica – CB24 Tabor Sežana; OB 18.00: Koper – Celje; V ČETRTEK OB 15.45: Olimpija – Bravo; OB 17.30: Mura – Maribor; OB 18.00: Aluminij – Domžale. Bravo – Aluminij 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Šego (24.), 1:1 Prša (71.). BRAVO: Orbanić, Kurtović, Drku- šić, Trontelj, Žinko, Ogrinec (od 69. Kramarič), Agboyi, Kancilija (od 74. Žugelj), Brekalo, Nukić, Šego (od 87. Kidrič). Trener: Dejan Grabić. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšić, Krajnc, Pantalon, Azemović, Hor- vat, Grajfoner (od 63. Prša), Čer- mak (od 63. Kim), Matjašič, Pečnik (od 73. Klepač), Flakus Bosilj (od 73. Maletić). Trener: Slobodan Gru- bor. RDEČI KARTON: Klepač (79., Aluminij). Le Djalo Aldair izstopil iz okvira Osmi krog je bil na srečo izveden v celoti, »visela« je edino tekma v Domžalah, kjer so domačini prijavili devet pozitivnih testov na co- vid-19 (nekaj igralcev, nekaj iz strokovnega štaba). NZS kljub temu ni prestavila tekme. Kar štiri tekme od petih so se končale z remijem 1:1, devet od de- setih ekip je doseglo en zadetek. Iz »popolnega sistema je izstopil« samo Tabor iz Sežane, ki je edini dosegel dva; natančneje povedano jih je dosegel 28-letni Portugalec Aldair Abdulai Djalo Balde. To je bilo dovolj za zmago proti Olimpiji, ki je sicer povedla z lepim zadet- kom Timija Maxa Elšnika. Tabor se je s popolnim izkupičkom na domačem igrišču – pet te- kem, pet zmag – zavihtel kar na vrh lestvice! V gosteh varovanci tre- nerja Gorana Stankovića niso osvojili še nobene … Po Mariboru in Muri je Tabor tretja ekipa v sezoni, ki je vsaj en teden številka 1. Do sedmega mesta so se ekipe razvrstile v gosji red, vsaka ima točko manj od ekipe pred sabo. Najtežje sta do točke prišli ekipi Celja in Mure. Celjanom je to proti Gorici uspelo šele v sodnikovem podaljšku, ko so izkoristili najstrož- jo kazen, Mura pa je v Domžalah izenačila deset minut pred koncem tekme, potem ko je praktično celotno tekmo igrala z igralcem manj. Nino Kouter se je na tekmi zelo približal pretečenim 13 kilometrom, kar je tudi v najmočnejših evropskih ligah zavidanja vreden dosežek. Posebna tekma je bila odigrana v Ljudskem vrtu, kjer so gostovali Koprčani. V dresu prvoligaša z obale je namreč nastopilo kar nekaj igralcev, ki so v preteklosti nosili dres Maribora: Vršič, Rajčevič, Palčič, Mulahusejnović in Dodlek. »Bivši« imajo vedno motiv več, zato so takšne tekme vedno zahtevne. Delitev točk se zdi logična, čeprav je imel Maribor v drugem polčasu domala popolno prevlado na igrišču, le pika na i – zadetek – je zmanjkal … JM V četrtek z Domžalami doma Prvoligaši bodo – če se zdravstvena situacija bistveno ne spre- meni – med tednom odigrali tekme 9. kroga, s čimer bodo zaključili prvo četrtino sezone. Na sporedu bo veliko zanimivih obračunov, vsak prinaša s seboj veliko naboja. Ekipe so na lestvici izjemno ize- načene, vsaka zmaga lahko pomeni velik pomik navzgor, vsak poraz občuten padec navzdol. Nogometaši Aluminija bodo v četrtek gostili Domžalčane. »Gre za mojo nekdanjo ekipo, ki pa ima v zadnjih dveh letih velike težave na več področjih, nazadnje tudi s covidom-19. Tudi mi smo bili pred se- zono v podobni situaciji, poznamo te težave. Naša naloga je, da smo osredotočeni nase in da poskušamo zmagati. Igramo na domačem igrišču, tukaj moramo prikazati najboljši obraz,« je tekmo napovedal Jure Matjašič. 1. SNL, 9. krog: Aluminij – Domžale, v četrtek ob 18.00 v Kidričevem. za se mu je kmalu obrestovala, saj sta v 71. minuti oba sodelovala v akciji za izenačenje. »Kim mi je lepo podal globin- sko podajo, nato pa je pri mojem predložku odlično delo opravil Flakus, ki je nase povlekel dva bra- nilca, točno tako kot vadimo na treningih. Pršo je posledično ostal sam na kakšnih 13 metrih in lepo zadel,« je gol videl asistent Jure Matjašič. Klepač na igrišču zdržal le šest minut Gostje so pobudo zadržali tudi po izenačenju, več so bili pri žogi in počasi stopnjevali pritisk proti golu Brava. Z dvema novima me- njavama – Maletičem in Klepačem – je bilo pričakovati novo energijo v igri, vendar se je izteklo povsem drugače. Klepač si je že nekaj mi- nut po vstopu ob povsem nene- varni akciji z rokoborskim vložkom nad Ninom Žugljem prislužil rdeči karton. V lanski sezoni odlični Kle- pač je v letošnji povsem neprepo- znaven; s sebično igro si je najprej prislužil odhod na klop za rezervis- te, z zadnjo potezo bo tudi tja tež- ko prišel … Tako so šumarji morali zaradi igralca manj na igrišču spremeniti taktični načrt, z nekoliko bolj za- prto igro so branili točko. To jim je uspelo brez posebnega napora, Bravo niti enkrat ni neposredno streljal proti golu Luka Janžekovi- ča. V tej statistični prvini – strelih na gol – so bili Kidričani na koncu veliko boljši – 1:7. Tudi to je eden od kazalnikov, kdo lahko bolj žalu- je za zmago v tem srečanju … Jože Mohorič Nogomet  1. SNL, 8. krog Dve igralski in ena sodniška napaka krive za remi Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Brava in Aluminija so si na tekmi 8. kroga razdelili točke. Jure Matjašič, Aluminij: »Iz- pad iz Pokala nas ni tako po- trl, da v Ljubljani ne bi startali na zmago. Moje mnenje je, da smo proti Bravu odigrali dob- ro tekmo, predvsem v prvem polčasu pa bi morali bolje iz- koristiti visoko postavitev do- mačinov. Zmage sta nas stali dve neumnosti, ki si jih eno- stavno ne bi smeli privoščiti: prva je bila prejeti gol iz pro- stega strela, kjer enostavno nismo dobro zaprli prostora, druga pa je bila izključitev Kle- pača v trenutku, ko smo imeli pobudo in smo lahko računali na zaključni pritisk. Na koncu je delitev točk realna. Pomembno je, da smo v zadnjih tednih dvignili formo, neporaženi smo že tri tekme. Ekipa je po težavah s korona- virusom in posledični karante- ni na začetku sezone pač pot- rebovala več časa za postavi- tev prave igre. Ob tem smo med sezono dobili še nekaj novih igralcev, ki potrebujejo določen čas za prilagajanje. Upam, da v sedanjem ritmu nadaljujemo.« Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 14 torek  27. oktobra 2020Šport, šport mladih14 Zmagovalec pokala bogatejši za 70.000 evrov Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je sprejel nekatere spremembe za pokalno tekmovanje, sicer vezane na trženje pravic v sezoni 2020/21. Zmagovalec pokala bo dobil 60.000 evrov in 10.000 evrov v brezplačnih izdelkih, poraženec v fi nalu pa 10.000 evrov in 10.000 evrov v brezplačnih izdelkih. Zdravstvene težave v moštvih so preprečile izvedbo vseh tekem 8. kroga lige NLB. V soboto je bil zaradi okužbe s koronavirusom v posavski ekipi naposled odpove- dan še edini predviden obračun, na katerem bi se morala pomeriti Dobova in Ljubljana. Že prej so bile preložene osta- le tekme med Koprom in Slovenj Gradcem 2011, Urbanscape Loko in LL Grosistom Slovanom, Trimom Trebnjem in Mariborom Branikom, Jeruzalemom Ormožem in Buta- nom plinom Izolo, Rikom Ribnico in Gorenjem Velenjem ter Krko in Celjem Pivovarno Laško. Sprva je bilo predvideno, da bosta odloženi tekmi rednega kro- ga izkoristili zasedbi Urbanscapa Loke in Gorenja Velenja, ki bi se po- merili na zaostali tekmi 4. kroga, a je zaradi novih zdravstvenih težav gorenjske zasedbe tekma znova preložena. 1. A SRL (ž) REZULTATA 7. KROGA: Trgo ABC Izola – Zelene doline Žalec 22:28 (10:16), Litija – Krka 22:28 (9:9). Tekme Mlinotest Ajdovščina – Ptuj, Z'dežele – Ž.U.R.D. Koper in Krim Mercator – Velenje so bile prestavljene. 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 5 5 0 0 10 2. ZELENE DOLINE ŽALEC 6 5 0 1 10 3. KRKA 5 4 0 1 8 4. KRIM MERCATOR 2 2 0 0 4 5. ZAGORJE 3 2 0 1 4 6. Z'DEŽELE 4 2 0 2 4 7. VELENJE 5 2 0 3 4 8. Ž.U.R.D. KOPER 5 1 1 3 3 9. IZOLA 6 1 1 4 3 10. PTUJ 3 0 0 3 0 11. LITIJA 6 0 0 6 0 JM Rokomet  NLB liga Prestavljene vse tekme 8. kroga Letno prvenstvo Slovenije za kadete in kadetinje v 50 m bazenih Od četrtka do nedelje je prejšnji teden v Kranju potekalo letno od- prto prvenstvo Slovenije za kadete, mladince in člane. Prvenstvo je po- tekalo pod strogimi navodili NIJZ in pristojnih institucij s ciljem, da se prvenstvo izpelje. Na tekmovanju je nastopilo 311 plavalcev in plavalk iz 23 slovenskih klubov, ter po eden iz Srbije, Hrvaške in Izraela. Plavalno akademijo Kurent so med kadeti zastopali Špela Sedič, Nika Gabrovec in Alen Adrian Plo- šinjak, vodil jih je trener Boštjan Maračić. Kurenti so odplavali od- lično in popravili večino svojih re- kordov, žal pa to ni bilo dovolj za fi nalne nastope. Najboljša ptujska plavalka je bila tokrat Špela Sedič. Plavala je najdaljše in najtežje plavalne di- scipline v kravlu. Najvišje mesto je osvojila v disciplini 800 m prosto, kjer je s časom 10:58,25 s popravila osebni rekord za 11 s in si priplavala 8. mesto med kadetinjami. Na pol krajši razdalji na 400 m prosto je s časom 5:21,99 s zasedla 18. mesto in za las zgrešila fi nalni nastop. »Za športnike so žal znova na vidiku težki časi, odmor bo povzro- čil pad psihofi zičnih sposobnosti, zaradi katerih bo nadaljevanje se- zone veliko težje,« je dejal Boštjan Maračić. UR Foto: Črtomir Goznik Dravaši so drugi gol na tekmi dosegli po podaji iz kota, zadel je Gabriele Piras (levo, ob njem še Nelson in Martinčević). Plavanje  PA Kurent Najvišje uvrščena Špela v najdaljši disciplini Trojica nastopajočih iz PA Kurent s trenerjem Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (na fotografi ji Matic Marcius) so pripravili največje presenečenje osmine fi nala Pokala Pivovarne Union, izločili so vodilnega prvoligaša in branilca naslova prvaka iz lanske sezone. Pokal Pivovarne Union, osmina fi nala: Drava – Mura 2:0 (0:0), Koper – Aluminij 3:1 (1:1, 0:1), Rudar Velenje – Maribor 0:3 (0:0), Kalcer Radomlje – CB24 Tabor Sežana 3:2 (0:2), Bre- žice Terme Čatež – Olimpija Ljubljana 3:5 (3:3, 1:1 – po 11 m). Tekmi Beltinci Klima Tra- tnjek – Domžale in Triglav Kranj – Celje bosta 11. 11. Tek- ma Nafta 1903 – Fužinar Vza- jemci pa je preložena. Pokalna tekmovanja so zanimi- va predvsem zaradi »faktorja pre- senečenja«, ki jih vedno spremlja. Prvoligaši v pokalu vedno vidijo krajšo pot do evropskih tekmo- vanj, ekipe iz nižjih lig pa imajo pro- ti ekipam iz višjih lig vedno dodatni motiv za dokazovanje. Včasih – niti ne tako redko – ta pretehta proti kakovosti … Prav to se je zgodilo tudi v Zavrču, kjer je Drava izločila Muro. Drava – Mura 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Marcius (49., z 11 m), 2:0 Piras (79.). DRAVA PTUJ: Klasinc, Gassmann, Kryeziu, Kralj, Martin- čević (od 33. Dravenšek), Piras, Kahrimanović (od 69. Bah), Nel- son, Ninkovic Quintana, Marcius, Đurić (od 87. Šlamberger). Trener: Viktor Trenevski. MURA: Zalokar, Šturm, Lovrić (od 61. Kous), Marič (od 46. Go- renc), Karničnik, Travner (od 61. Bobičanec), Brkić (od 46. Horvat), Kouter, Maroša, Filipović, Cipot (od 68. Žižek). Trener: Ante Šimu- ndža. Še pred nekaj tedni bi bila izločitev Mure proti Dravi na stavnicah dobitna kombinacija za nove bogataše, saj je Mura z naskokom petih točk vodila na prvoligaški lestvici, Drava pa je bila na dnu 2. lige in ni mogla premagati »nikogar« (sedem porazov v uvodnih osmih krogih). A tudi v nogometu – tako kot vsepovsod okrog nas – se zade- ve spreminjajo z veliko hitrostjo. Mura je doživela dva zaporedna boleča poraza (z Bravom v gosteh in Aluminijem doma), Drava pa je v zadnjih štirih krogih osvojila 7 točk (zmagi proti Jadranu in Triglavu, remi z Rudarjem, poraz s Kalcer- jem). Medsebojna pokalna tekma je bila tako samo nadaljevanja trenda padanja forme pri Muri in vzpona pri Dravi. Na stadionu v Zavrču pred tek- mo vseeno ni bilo veliko tistih, ki bi si upali napovedati zmago »do- mačinov« iz Ptuja. Eden redkih je bil trener Drave Viktor Trenevski: »Veselim se tekme zaradi tega, ker moji igralci ne bodo igrali pod pritiskom, s katerim igrajo prvenstvene tekme. To je tekma za uživanje, a obenem tudi za do- kazovanje proti močnemu tekme- cu, ki ima igro organizirano najbo- lje v Sloveniji. Nikakor nismo brez možnosti!« Drava je tekmo začela brez bratov Rogina, Simon je bil na klopi, Anton pa na tribuni, zato je kapetanski trak nosil Nelson. Ptujčani so brez pretresov zdržali uvodni del, kar je bil osnovni del načrta. Mura si praktično ni pri- igrala nobene resne priložnosti. Ničla ob polčasu je bila realen od- sev dogodkov na igrišču, čeprav je bilo pri črno-belih na igrišču od samega začetka kar sedem prvokategornikov, ki so začeli v začetni enajsterici tudi na zadnji prvenstveni tekmi z Aluminijem: Kouter, Karničnik, Šturm, Cipot, Brkić, Lovrić in Filipović. Drugi del se je za modre začel izjemno, saj je po prekršku nad Maticem Marciusom sodnik Bojan Tkalčič brez oklevanja pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajale je bil Matic sam – 1:0. Mura tudi po zaostanku ni uspe- la prevzeti nadzora na igrišču, tako da je v 57. minuti Đurić zapretil za povečanje vodstva. V 61. minuti je trener Mure Ante Šimundža sprevidel, »da je vrag odnesel šalo«, saj je v igro poslal še Bobičanca in kapetana Kousa (že pred tem Horvata, nekaj minut zatem še Žižka). Dravaši so bili še naprej nevarni: tako je v 62. minuti v protinapad povedel Marcius, Kahrimanović pa je akcijo zaključil s strelom v vratni- co … Že v naslednji minuti so prvič resno zapretili muraši, po poskusu Horvata s strani je žoga oplazila prečko. To so bile edine minute Mure, v katerih je nekoliko pritiska- la. V to obdobje spada poskus Ma- roša z glavo, ki pa je iz bližine slabo zaključil akcijo. Nato so znova sledile »minu- te Drave«, najprej je bil po podaji Baha v sredini Đurič za las prekra- tek, da bi žogo potisnil v mrežo, v naslednjem napadu pa je Nelson z močnim strelom zadel vratnico, Marcius in Đurić pa odbite žoge nista uspela spraviti v gol. V 79. minuti pa je Drava vendarle kronala podjetno igro: po podaji iz kota je bil v skoku najvišji Gabriele Piras in žoga je končala za hrbtom vratarja Zalokarja – 2:0. Nemoč Mure najbolje ponazarja prosti strel z roba 16-metrskega prostora v 90. minuti, ko je Bobi- čanec iz idealne situacije namesto gola zadel svojega soigralca v gla- vo … Napredovanje med najboljših osem ekip v pokalnem tekmovanju je za Dravo resnično zaslužena nagrada za lepo in tudi učinkovito predstavo. Dva dosežena gola, še dve vratnici in kup obetavnih situacij je le statistični kazalnik zasluženega napredovanja drugoligaša. Lanski pokalni prvak, ki je Slovenijo odlično zastopal v evropskih kvalifi kacijah, se je tako poslovil v osmini fi nala. Jože Mohorič Klasinc: »Razveseljivo je, da smo do priložnosti prišli skozi igro« Ivo Antonio Kralj, Drava: »Pred tekmo je bilo čutiti nekaj negoto- vosti, ali bo tekma zaradi koronavirusa odigrana ali ne. Želeli smo si izziva igranja s prvoligašem, dobili smo ga, nato pa na sami tekmi tudi upravičili pričakovanja našega trenerja. Zmaga 2:0 je dragoce- na, gremo naprej. Sam sem na Ptuju šele nekaj tednov, odlično sem se znašel. Ekipa in trener sta prava, tudi infrastruktura in vse ostalo je na visokem nivoju. Vesel sem, da napredujemo iz treninga v trening in da smo nanizali nekaj pozitivnih rezultatov. Edina želja je, da bi se prvenstvo čim prej nadaljevalo in da bi zadržali dobre rezultate.« Marko Klasinc, Drava: »Dobro smo začeli tekmo, organizirano smo se branili in si pripravili tudi nekaj polpriložnosti. Razveseljivo je, da smo do njih prišli skozi igro, s kombiniranjem. V takšnem tem- pu se je potem nadaljevalo skozi vso tekmo, tako da je naša zmaga na koncu zaslužena. Med ekipama sicer ni bilo velike razlike, en gol bi lahko vse obrnil v drugo smer, zato sem toliko bolj vesel, da nis- mo prejeli gola. Po številnih porazih na začetku sezone se nismo predali, trenirali smo dvakrat več, kot smo načrtovali, kar se nam je v zadnjih tekmah že obrestovalo.« Nogomet  Pokal Slovenije, osmina fi nala Senzacija v pokalu, branilka naslova klonila v Zavrču Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 15 torek  27. oktobra 2020 Šport, rekreacija 15 Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je dosegel tretjo letošnjo zmago za veliko nagrado na dirkah svetovnega prvenstva razreda MXGP, še drugič v dobrem tednu je slavil na mivki v Lommelu. Prvič v sezoni je zmagal v obeh vožnjah in ima zdaj v skupnem seštevku že 74 točk prednosti pred Cairolijem. Gajser je prepričljivo dobil prvo vožnjo, z najboljšega izhodišča v kvalifi kacijah se je brez težav pre- bil v vodstvo in potem na prvem mestu vožnjo v dežju tudi končal. Za njim sta ostala Francoz Romain Febvre in Italijan Antonio Cairoli. Dirkaški konec tedna je bil izpeljan brez Jorga Prada, ki je bil na testi- ranju pozitiven na koronavirus in posledično ni smel nastopiti. Tudi druga vožnja se je za Gaj- serja začela dobro, saj je najhitre- je potegnil iz startnega bloka. Ob koncu prvega kroga pa je zdrsnil in končal v mivki ter vožnjo nada- ljeval iz osmega mesta. A to ga ni ustavilo, iz kroga v krog je z naj- boljšimi časi pridobival mesta, na koncu se je pet minut pred kon- cem dirke približal vodilnemu Fe- bvreju in ga z izjemnim manevrom tudi prehitel. Do zaključka dirke si je pridobil neverjetnih 18 sekund prednosti! Febvre je bil drugi, tretji pa Švicar Jeremy Seewer. Cairoli je imel v drugo veliko težav, dvakrat je padel in bil le deseti. Gajser je dobil dirko s polnim izkupičkom 50 točk, Febvre je bil s 44 drugi, tretji pa Seewer z 38. Najbližji zasledovalec Gajserja v SP ostaja Cairoli, a ima zdaj že 74 točk zaostanka za Slovencem. V boju za naslov prvaka je veliko iz- gubil Prado, ki je bil na zadnjih dir- Motokros  Dirka za VN Lommela Nedeljski vožnji za anale Dirka za VN Lommela, rezultati: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 25 25 50 2. Romain Febvre Francija Kawasaki 22 22 44 3. Jeremy Seewer Švoca Yamaha 18 20 38 4. Gautier Paulin Francija Yamaha 16 18 34 5. Antonio Cairoli Italija KTM 20 11 31 Skupni vrstni red za SP: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 583 2. Antonio Cairoli Italija KTM 509 3. Jeremy Seewer Švoca Yamaha 499 4. Jorge Prado Španija KTM 476 5. Romain Febvre Francija Kawasaki 465 Foto: MXGP Tim Gajser ima tri tekme pred koncem sezone 74 točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem. V Lommelu je dosegel prvo »popolno« zmago za veliko nagrado v sezoni. V Poreču je pretekli teden potekal mladinski ITF-turnir 5. kategorije, na katerem je izmed članov TK Terme Ptuj nastopala Tara Gorinšek. 18-letnica je med posamezni- cami svojo pot na turnirju začela v kvalifi kacijah, ki jih je z dvema zmagama suvereno opravila in se uvrstila v glavni žreb. S prepričljivo igro je Tara nada- ljevala vse do fi nala, skupno je tako nanizala šest uspešnih partij. V ne- deljskem fi nalu se je srečala s svojo soigralko iz igre dvojic, Majo Do- dik. Z vrstnico iz Bosne in Hercego- vine sta odigrali dober in zanimiv dvoboj, na koncu pa se je veselila Dodikova. Zanimivo je, da se Tara in Maja nista srečali prvič, to se je namreč zgodilo že pred dvema le- toma na turnirju v Mostarju, tam je po dveh dobljenih tie-breakih z 2:1 zmage veselila Slovenka. Sta pa Gorinškova in Dodikova med dvojicami upravičili status 1. nosilk in brez izgubljenega niza osvojili turnir. Za Taro je to sploh prva turnirska lovorika. Mladinski ITF-turnir v Poreču, rezultati, posameznice: 1. krog: Gorinšek (4.) – Lara Hraščanec (Hrvaška) 6:0, 6:2; 2. krog: Gorinšek (4.) – Iana Su- bašić (Avstralija) 7:6(5), 6:1; četrtfi nale: Gorinšek (4.) – Malwina Rowinska (Poljska, 6.) 6:2, 6:2; polfi nale: Gorinšek (4.) – Ema Bubalo (Hrvaška) 6:1, 6:3; fi nale: Gorinšek (4.) – Maja Do- dik (BiH, 8.) 6:7(2), 4:6. Dvojice: 1. krog: Gorinšek/Dodik (1.) – Skegro/Zuvela (Hrvaška) 6:1, 6:4; četrtfi nale: Gorinšek/Dodik (1.) – Mišković/Tarocco (Hrvaška) 6:2, 6:2; polfi nale: Gorinšek/Dodik (1.) – Drame/Lanišek (Slovenija, 4.) 6:4, 6:1; fi nale: Gorinšek/Dodik (1.) – Bu- balo/Vukičević (Hrvaška, 3.) 7:5, 6:2. JM Veterani Atletskega kluba Ptuj so v zadnjih mesecih nastopali na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Odlično so tekmovali na prven- stvu avstrijske Štajerske, kjer so Miki Prstec, Dušan Koren, Boris Žontar, Ivo Klarič in Marko Sluga osvojili številne medalje. Prstec je v svoji starostni skupini zmagal v suvanju krogle, metu diska in kla- diva. Najbolj se je izkazal v metu diska z rezultatom 42,98 metra. Četrto zmago je dosegel Dušan Koren v suvanju krogle, medtem ko je trikrat zmagal tudi Marko Slu- ga v kategoriji M85 – v metu kopja, suvanju krogle in skoku v višino. Sledilo je največje atletsko vete- ransko tekmovanje jeseni – odprto prvenstvo Slovenije v Mariboru. Izmed ptujskih atletov so se zmag veselili Barbara Gačnik, Aljaž Kla- rič, Dušan Koren, Ivo Klarič, Miki Prstec in Marko Sluga. Medalje sta osvojila tudi Mitja Hribar in Boris Žohar. Med omenjenimi sta bila naj- uspešnejša Prstec s petimi zmagami v kategoriji M60 in Sluga s štirimi v kategoriji M85. Slednji je v skoku v višino preskočil 113 centimetrov, kar je državni in balkanski rekord, hkrati pa tudi najboljši rezultat sezone na svetu v kategoriji M85. Sluga je uspešno nastopil še na tekmovanju v Ljubljani, saj je v nje- govi starostni kategoriji postavil državni rekord v suvanju krogle. Izkazal se je tudi v metalskem pe- teroboju, saj je postavil državni in balkanski rekord, prav tako pa je dodal državna rekorda v metu gire in kladiva. Tako so veterani Atletskega klu- ba Ptuj sezono zaključili s številni- mi dobrimi rezultati in osvojenimi medaljami. Upali so še na nastope na nekaterih velikih mednarodnih tekmovanjih – na balkanskem pr- venstvu v Albaniji, na evropskem prvenstvu na Portugalskem in na svetovnem prvenstvu v Kanadi –, ki pa so žal odpadla zaradi korona- virusa. David Breznik Tenis  Mladinski ITF-turnir na Hrvaškem Dvojni uspeh Tare Gorinšek, tudi prva turnirska zmaga Atletika  AK Ptuj Veterani s številnimi uspehi Tara Gorinšek (desno) je v Poreču skupaj z Majo Dodik slavila v konkurenci dvojic, med posameznicami pa je zaigrala v fi nalu. Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj) Foto: arhiv AK Ptuj Ptujski atletski veterani Gajser: »Se že veselim Trentina« »S celotnim tednom sem zelo zadovoljen. Na vseh treh dirkah sem imel dobro hitrost in sem res užival. Danes mi je v prvi vožnji uspel izjemno pomemben start, ker je deževalo, tako da bi s slabim startom tvegal, da obtičim v gneči. Tudi drugi start ni bil slab, toda po padcu sem se moral prebijati s sedmega mesta. Potreboval sem nekaj krogov, a sem potem našel pravo linijo. Super je šlo, še pose- bej sem zadovoljen, da imam danes dvojno enko. Hvala vsem v ekipi, se že veselim Trentina,« je za spletno stran svoje ekipe dejal Gajser. »Kakšen odličen dan za Tima! Ves teden je vozil sijajno, a druga nedeljska vožnja je bila neverjetna in je vsem pokazal, kje je trenu- tno. Ne glede na to, kakšna je podlaga, je najboljši dirkač v tej sezoni. Moraš biti nekaj posebnega, da v Lommelu prednost povečaš za 50 točk,« je svojega aduta pohvalil vodja ekipe Honda Marcus Pereira de Freitas. kah najnevarnejši tekmec Gajserja. Španca je prehitel tudi Seewer. Mivka? Ni problema! Gajser je v Belgiji, na terenu, kjer se nekoč ni najbolje znašel, iztržil ogromno. Z zmago, prvo v sezoni, v kateri je iztržil maksimalnih 50 točk za zmagi v obeh vožnjah, je postavil le še piko na i trojčku, ki se je začel prejšnjo nedeljo. Dve zmagi in eno drugo mesto so izjemen dosežek, še več pa Gajserju lahko pomeni točkovni izkupiček. Čeprav v teoriji naslova še nima v rokah, pa ga bo v zadnjih treh dir- kah zelo težko še kdo prehitel. Nje- gova prednost znaša skoraj tri po- samične zmage, skupaj pa je zdaj v sezoni na voljo le še 150 točk. »Super zadovoljen sem. V prvi vožnji sem užival, čeprav so bile razmere izjemno težke. Dež je na mokri stezi storil svoje, veliko pa so dodale tudi globoke luknje in ni bilo lahko. Romain je nekaj časa še grozil, ampak vozil sem res dob- ro in vse se mi je izšlo po željah. V drugi vožnji pa sem dobro startal, a sem potem naredil napako, ker sem vozil preveč na zunanjem delu proge in padel. Bil sem jezen, a sem se zbral in nato odpeljal, kot znam in uspelo mi je priti do zmage tudi v drugo,« je po dirki dejal Tim. Do konca sezone so le še tri dirke, vse bodo v italijanski Pietramurati. Trojček za konec sezone se bo začel 1. novembra s preizkušnjo za VN Trentina. sta, UR Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  27. oktobra 2020Na sceni16 mladih ansamblov, po tem, zlasti še, ko gre za studijske posnetke, da še vedno vztrajajo pri melosu oz. glasbi Slaka, Miheliča, Avse- nika in podobnih. Na nastopih igrajo glasbo skoraj vseh naro- dno-zabavnih ansamblov oz. glasbo, ki jo ljudje radi posluša- Štirje glasbeni mački so pred dvema letoma ustanovili an- sambel Generacija, ki ima se- dež v Sevnici. Gre za štiričlan- sko moško zasedbo s štiriglas- nim petjem, ki jo podpira in- strumentalni trio z diatonično harmoniko. Člani ansambla so: Željko Lončar (kitara, vokal, povezova- nje programa in vodja ansambla), Silvo Bizjak (vokal, diatonična harmonika, bas kitara, ozvoče- nje), Roman Juntez (klaviatu- re, bas kitara, bariton, vokal) in Marko Kosem (vokal). Ime Ge- neracija so si izbrali iz dveh ra- zlogov: vsi člani so skoraj ista ge- neracija in zaradi tega, ker igrajo glasbo za vse generacije oz. se z glasbenim izborom prilagajo ob- činstvu. Lani so izdali zgoščenko z desetimi skladbami z naslovom Most do sreče. Na njej so skladbe priznanih avtorjev narodno-za- bavne glasbe: Tineta Lesjaka, Pe- tra Finka, Igorja Podpečana, Bo- jana Lugariča, Davorja Pušnika, Nevenke Kos, Slavka Topliška, Mojce Šipek in še nekaterih dru- gih. Prepričani so, da so z vsemi skladbami zgradili most do srca poslušalcev, ne samo z valčkom Most do sreče. To so še polka V zrak klobuk leti, pa polka Lepi ženski svet ter skladbe Obletnica poroke, Valček želja, Moja pot, Moj oče, Vinogradniška polka, Pesem zate in Rož'ca za ljubezen. Njihova glasba se razlikuje od drugih ansamblov, predvsem jo. Nastopajo po celi Sloveniji, kamorkoli jih povabijo, zaigrajo z največjim veseljem. Željko Lončar v imenu ansambla pove, da gre slovenska narodno-zabav- na glasba v pravo smeri. Moti ga edino, da jo premalo vrtijo na radijskih in TV-postajah. Festivali so vedno dobrodošli, predvsem za mlade ansamble, ki se še uveljavljajo, pravijo člani ansambla Generacija. Vsi so že v prejšnjih ansamblih uspešno nastopili na več festivalih naro- dno-zabavne glasbe. Zdaj to pre- puščajo mlajšim ansamblom, ki se šele uveljavljajo. „Nikoli pa ne reči nikoli, morda pa se še kdaj vidimo in srečamo na katerem od festivalov narodno-zabavne glasbe,“ pravijo uveljavljeni glas- beniki. Koronavirus je hud udarec za vso populacijo, pa tudi za glasbe- nike, predvsem pa tiste, ki živijo od glasbe. V tem času je bilo sicer bolj malo nastopov. „Mi pa smo vseeno delali in v tem času po- sneli dve novi skladbi. Avtor glas- be za valček Hvala ti, prijatelj je naš harmonikar Silvo, tekst pa je prispevala Nevenka Kos. Sklad- bo ansambla Modrijani z naslo- vom Toda jaz sem ti oprostil pa smo posneli v narodno-zabavni verziji. Vsi imamo družine, zato smo v času koronakrize preživeli več časa z našimi družinami, saj smo sicer zaradi nastopov veliko dni in noči odsotni. Vsako slabo je za nekaj dobro. Kakšnih po- sebnih hobijev nimamo, razen da ljubimo, radi preigravamo in pojemo dobro glasbo, ki jo do- polnjujemo s šov programom, s katerim naše občinstvo po nava- di nasmejemo do solz. Najbolj smo srečni, ko vidimo pred seboj srečne in zadovoljne obiskovalce. Mi smo glasbeniki, to bomo tudi ostali, torej glasbeniki, ki igramo in prepevamo s srcem in dušo za ljudi,“ je pogovor sklenil vod- ja ansambla Generacija Željko Lončar. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Generacija Glasba čustev in veselja Foto: zasebni arhiv Ansambel Generacija V cerkvah na Slovenskem so se na razmere pripravili po svojih naj- boljših močeh. V Svetem Tomažu so vernikom že prišli nasproti pre- ko spleta. Duhovnik Tomislav Ro- škarič je svoje poslanstvo že v pre- teklosti opravljal preko družabnih omrežij in vernike povezoval tudi s pomočjo sodobne tehnologije. »Uporabljam tudi Facebook kot sredstvo za kontakt z župljani. Na tem socialnem omrežju objavlja- mo oznanila in druge informacije, občasno se na ljudi obrnem tudi v kakšnem video sporočilu ali ne- posrednem prenosu svete maše,« je povedal Roškarič. Sedaj pa bo preko spleta še bolj aktiven in do- stopen. Tako so v Svetem Tomažu tudi verouk začeli izvajati na dalja- vo. »Letos smo vse starše že na začetku verouka prosili, da oddajo še svoj elektronski naslov, preko katerega jih obveščamo o poteku verouka in kjer bodo starši preje- mali tudi navodila za domače delo s svojimi otroki. To domače delo bo katehet kasneje tudi ovredno- til z oceno,« je pojasnil Roškarič. Ukrepi jih namreč niso presenetili in so se nanje dobro pripravili. Prvo nedeljo zgolj prejem obhajila Osrednji stik s farani in odno- se je Roškarič ohranjal in gradil tako v sami cerkvi kot tudi izven nje. Na prvo nedeljo, ko maše več ni mogel izvesti, pa je fara- nom omogočil, da so sprejeli vsaj sveto obhajilo, kot so v navodilih priporočili tudi ško e. »Ljudje so prihajali posamično in v majhnem številu, posebno tisti, ki so tudi si- cer še posebej povezani z domačo župnijo. Vse nas neobhajanje jav- nih svetih maš boli in upamo, da ukrepi ne bodo trajali predolgo, oziroma, da bo virus kmalu pre- magan,« je Roškarič izrazil velik up za prihodnost. Vernikom je bil na- posled vstop v cerkev omogočen, a so morali spoštovati ukrepe ter vstopati in izstopati posamezno. »Pri individualnem obhajilu ni pri- hajalo do gneče niti stikov, kar je glede na ukrepe NIJZ tudi razum- ljivo in prav, da se čim bolj omejijo medosebni stiki,« je z veliko mero razumevanja izrazil Roškarič. A na drugi strani je zaznal veliko stisk, ki so se ga dotaknile. »Nekatere vernike je vnovična odločitev o ne- obhajanju svetih maš z ljudstvom zelo prizadela, vse do solz,« je bil zaskrbljen. Storili bodo vse, da bodo vernikom na voljo Med najbolj ranljive skupine dandanes štejemo starostnike, ki na odmaknjenih kotičkih širne Slo- venije živijo sami in niso vešči upo- rabe sodobne tehnologije. Zanje je selitev družbenega življenja na splet še posebej boleča izkušnja, saj ne po svoji krivdi ostajajo izklju- čeni. Vse, kar se odvija na spletu, jim ostaja nedosegljivo. Prav starejša populacija je rada zahajala v cerkev, marsikateri kmečki ženici ali možakarju je ne- deljska maša predstavljala edini stik s širšo družbo in občutek, da je del skupnosti. Ker ni nobenih oprijemljivih časovnih izgledov, da bo družba znova zaživela, so prav ti starostniki še bolj izpostavljeni samoti in občutku zapuščenosti, kot taki pa še bolj potrebujejo duhovno vodenje. Roškarič, ki se stisk zaveda in faranom prihaja na- sproti, namerava tudi v prihodnje spoštovati ukrepe, vendar cerkve- nih vrat ne bo zaklenil. »V župniji je vernikom ob določenih terminih v tednu na razpolago tudi mož- nost posamične osebne molitve v cerkvi kakor tudi srečanje z duhov- nikom za pogovor ali spoved (ob upoštevanju vseh zdravstvenih določil). Faranom pa bo prisluhnil tudi po telefonu. Sveti Tomaž  Duhovniki: do najbolj ranljivih ni internetne povezave Nedelja brez maše je za marsikatero verno dušo težek udarec Medtem ko so v spomladanskih najstrožjih ukrepih vrata cerkva ostala odprta, jesenski ukrepi vernikom ne prizanašajo. Pretekla nedelja je bila šele prva v vrsti, ko se svete maše niso izvajale. Prikrajšanje za duhovno izkustvo v cerkvenih hramih je vernike prizadelo, marsikoga pa tudi prikrajšalo za edini stik z družbo. Zopet bodo najkrajšo potegnili starostniki, ki še enkrat več ostajajo marginalizirani. Foto: Arhiv župnišča Sveti Tomaž Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  27. oktobra 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 1/2 kg svinjskega mesa (pleče ali vrat), 3 žlice olja ali mas, 150 g sesekljane čebule, 5 strokov sesekljanega česna, 100 g rumenega korenja, 100 g rdečega korenja, 100 g graha, 80 g gomolja zelene, 50 g peteršiljeve korenine, majaron, mijan, lovorov list, luštrek, celi poper, 2 žlici bele moke, 1 dl kisle smetane, kis po okusu, 1 žlica narezanega drobnjaka, sol. Na vroči maščobi zlatorumeno prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na kocke narezano svinjsko meso (kocke približno 1 x 1 cm) in pražimo 5 minut. Nato dodamo sesekljan česen, in ko zadiši, dodamo še narezano zelenjavo (korenje narežemo na kolobarčke, gomolj zelene in peteršiljevo korenino pa na debelejše rezance), začimbe, solimo, zalijemo s približno 1,5 l vode in kuhamo 30 minut. Iz kisle smetane in moke zmešamo podmet in z njim zgosmo juho, dodamo kis in kuhamo še 15 minut. Na koncu juho dosolimo, pred serviranjem pa jo potresemo z narezanim drobnjakom. TOREK SREDA ČETRTEK štajerska kisla juha, štručka s semeni, čokoladni kolač z breskvami juha, dušeno sladko zelje z vinom, krompir v kosih, kranjska klobasa, puding pasulj s prekajenim mesom, palačinke PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK porova kremna juha, zelenjavni zavitek, solata, žemeljni narastek korenčkova juha, musaka s krompirjem, solata, kompot goveja juha, puranji dunajski zrezek, dušen riž, motovilec, gibanica zelenjavno-mesna enolončnica, čebulni kruh, skutni zavitek Čokoladni kolač z breskvami Kako se lotimo dela Sadje in zelenjavo poberemo v zanjo značilni, najbolj idealni zrelosti. Napačno je, da nekateri konzervirajo in shranjujejo prezrele sadeže. Takrat so procesi zorenja že tako napredovali, da imajo rastline pogosto že manj koristnih snovi, pa tudi manj časa jih lahko skladiščimo ali konzerviramo. Zaradi enega, preveč zrelega sadeža, lahko propade več loncev marmelade ali kompota. Enako zelo napačno pa je pobiranje še nedozorelih plodov, ki jih potem v skladišču na različne na- čine dozorevamo. Kakor hitro sadež odtrgamo od rastline, se začnejo koristne snovi porabljati, nika- kor več se ne tvorijo nove. Zato je pogosto sadje, pa tudi zelenjava v trgovinah, ne samo brez okusa ali plehkega okusa, tudi prazno, brez vitaminov, mineralov in še številnih drugih, za naše zdravje koristnih snovi. Zato poberemo sproti samo toliko sadja ali zelenjave, kolikor bomo v tistem dnevu še mogli pripraviti, vložiti, zamrzniti ali vkuhati. Če zelenjavo ali sadje kupimo, potem poskusite čim bolj skrajšati čas med pobiranjem in konzerviranjem. Priprava na skladiščenje, konzerviranje, zamrzovanje … Rastline so žive stvari, ki tako kakor mi vdihavajo zrak in ponoči izdihavajo CO2, podnevi pa kisik. Tako kot mi se starajo, mi rečemo zorijo, kasneje kvarijo. Z različnimi postopki želimo to staranje upočasniti, preprečiti oziroma ustaviti ga ne moremo, tega se je treba zavedati že v začetku. Ra- stline moramo za konzerviranje tudi ustrezno pripraviti, da pri tem postopku ne izgubimo preveč koristnih snovi. Pri konzerviranju gre za to, da čim hitreje, na kar najbolj šokanten način ustavimo dihanje rastlin, tako prekinemo življenjske procese in pridelek ostane dalj časa užiten. Čim hitreje in z manj mrcvarjenja rastlin to naredimo, več zdravja ostane za nas. Sadje ali zelenjavo očistimo čim bolj v celem kosu, kar pomeni, da sadje in zelenjavo najprej ope- remo, šele potem narežemo, zmeljemo ali podobno. Tudi kosi za shranjevanje naj bodo čim večji, če govorimo o konzerviranju ali zamrzovanju, pa tudi sočenju – kuhanju sokov. Tam, kjer je možno, se izognemo uporabi nožev, če pa jih uporabljamo, naj bodo to noži ali škarje iz kvalitetnega jekla in čim bolj ostri. Tako bo rez čist in se bo iz rastlinskih delov izgubilo kar najmanj je mogoče soka, v katerem so za naše zdravje koristne snovi. Najpomembnejše pa je, da nikoli, res nikoli ne odstra- njujemo lupine sadja. V njej in pod njo je namreč največje bogastvo, ki nam ga rastline lahko nudijo. Na kakšen način sadje in zelenjavo ohranimo dalj časa S konzerviranjem gre za to, da čim bolj uničimo vse mikroorganizme, ki poskušajo v kratkem času uničiti naš pridelek. To dosežemo s toplotno obdelavo ali različnimi kemijskimi postopki. Lahko pa delovanje mikroorganizmov onemogočimo tako, da jim s sušenjem odvzamemo to, kar najbolj pot- rebujejo – vodo. Mikroorganizmi za svoje delovanje potrebujejo toploto, če jim to odvzamemo, živi- la zamrznemo, ne morejo delovati. Vendar pri nobenem postopku nikoli ne pozabite, da ste naravne procese samo podaljšali, ne ustavili. Konzervirana živila nimajo neomejenega roka trajanja. Ne glede na postopek, v letu dni vsa rastlinska živila izgubijo tisto, zaradi česar jih uživamo – vitamine, minera- le in ostalo. Tudi če je kemija ustavila razpadanje in gnitje, živila ne koristijo več ničemur. Pogosto pozabljamo na to pomembno dejstvo in iz skrinje jemljemo več let stara živila, enako se- veda velja, da zaradi varčevanja pogosto jemo vloženo ali kako drugače shranjeno zelenjavo več let. Zeleni nasveti Jesensko shranjevanje pridelka Zadnji dnevi so prinesli veliko znižanje temperatur in se tem razmišljanje, kaj pa zdaj s paradižnikom, papriko in vsemi poletnimi vrtninami. Vsako leto znova seveda skušam opozoriti na osnove shranjevanja vrtnin za zimo. Sestavine (za manjši pekač 20 x 30 cm): 2 jajci, 1 vanilijin sladkor, 10 dag sladkorja, 1,5 dl navadnega jogurta, 10 dag moke, 2 žlici kakava, 1/2 pecilnega praška, 2 žlici kokosove moke, 5 breskovih polovičk iz kompota. V posodi penasto umešamo jajca in sladkor, da zelo narastejo. Prilijemo jogurt in počasi pomešamo. Nato v maso vsujemo moko, zmešano s pecilnim praškom, kakavom v prahu in kokosovo moko. Počasi pomešamo in vlijemo v pekač, obdan s papirjem za peko. V testo drugega za drugim v ravno vrsto polagamo krhlje breskev (vsako polovičko prerežemo na šri kose). Pekač položimo v pečico, segreto na 180 stopinj Celzija, in pečemo približno 30 minut (z zobotrebcem preverimo, ali je biskvit pečen). Foto: Dreamstime/M24 Sušenje živil Najpogostejši in verjetno najstarejši način ohranjanja živil je sušenje. Navajeni smo sušiti pred- vsem sadje, vendar je zelo smiselno posušiti tudi nekatere zelenjadnice, kot so peteršilj, pastinak, zelena, luštrek, korenček ali peteršilj, seveda pa tudi zelišča. Posebej letos, ko je njihovo zdravstve- no stanje nekoliko vprašljivo. Suhe stročnice so že od pradavnine vir beljakovin tudi pozimi. Sušimo lahko na soncu, v senci, v in na pečeh, v štedilniku ali s posebnimi sušilnicami. Te so, poleg naravnega sušenja na zraku, tudi najprimernejše, če znamo z njimi prav ravnati. Vedno velja pravilo – počasi se daleč pride. Kar pomeni, da ne poskušamo rastlin posušiti prehitro. Visoka temperatura namreč uniči tudi nekatere vitamine in druge kemične snovi spremeni tako, da niso več tako koristne. Zato je sušenje na zraku najprimernejše, saj takrat ne moremo narediti toliko škode kakor takrat, ko lahko temperaturo uravnavamo sami. Nikoli ne sušimo v mikrovalovnih pečicah. Najprimernejša temperatura za sušenje sadja je 50–60 oC, za zelišča in zelenjavo pa največ 30 oC, z izjemami seveda. Poleg toplote je potrebno tudi kroženje zraka, ki odvaja izparelo vlago iz prosto- ra. Zato naj bodo pečice rahlo odprte, če sušimo v njih. Štajerska kisla juha Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 18 Irena Bezjak Fijačko je prepriča- na, da bo nova ptujska turistična pot Ptuj in ona do spomladi leta 2021 izpiljena, da ji bodo z največ- jim zanimanjem prisluhnili tudi obi- skovalci od drugod. Ptujska ženska si zasluži, da njene dosežke spoz- najo tudi drugi. Na tej poti se bodo obiskovalci poklonili le tistim, ki jih ni več med nami. Vloga ženska skozi celotno zgo- dovino je bila zelo omejena, vedno nekje v senci moških. Že od stare Grčije naprej je veljalo, da naj bo ženska vzgajana tako, da bo čim manj videla, slišala in spraševala. Žensko so zakoni varovali le kot lastnino moškega V srednjem veku je pomembno vlogo odigrala Matilda, vdova Friderika III., ki je dominikancem podarila zemljišče na skrajnem za- hodnem delu mesta. Ženska je v tistem času lahko dedovala le, če ni imela nobenega brata oz. če ta ni bil več med živimi. Tudi v srednjem veku je bila ženska popolnoma odvisna od očeta in moža. Žensko so zakoni varovali le kot lastnino moškega ali kot mater njegovih otrok. Kljub temu pa je imela nekaj pravic: ude- ležila se je lahko vaških zborov ali volilnih zborovanj, mož je prosto razpolagal s premičnicami, kadar je šlo za prodajo nepremičnin, pa je potreboval njeno privolitev. V samostanih so se šolali le dečki Na Ptuju je v srednjem veku po- tekalo šolanje v obeh samostanih, vendar le za dečke. Dekleta so naj- brž poučevali zasebni učitelji. Žene mojstrov so bile po navadi izobra- žene v obrtni stroki svojih mož, še bolj pa so bile izobražene žene trgovcev, a so bile redke. Iz tega časa ni ohranjenih nobenih zapi- sov, katerih avtorice bi bile ženske. Na listine so se začele podpisovati v drugi polovici 16. stoletja. Veliko mislecev tega časa in tudi kasneje se je ukvarjalo z vprašanjem, ali je dobro, da zna ženska brati, ali ne. Za deklico je bilo v tem času treba priskrbeti doto, če so jo želeli po- ročiti. Najprimernejša starost za poroko je bila 16 let. Šele s šolsko uredbo Marije Te- rezije iz leta 1774 so dekleta na Slovenskem formalno dobila pri- ložnost, da se izobrazijo v pisanju, branju in računanju. Četudi je bila s to uredbo uvedena splošna šol- ska obveznost od 6. do 12. leta, je obveznost šolanja za dekleta najverjetneje ostala zapisana le v zakoniku. Sicer pa se družbeni položaj ženske od srednjega veka pa do 19. stoletja skorajda ni spremenil. Za Ptuj je v 19. stoletju oz. na za- četku 20. stoletja pomembna šta- jerska pisateljica Anna Wittula, ki je odraščala v Mariboru, na Ptuju in v Ljubljeni. Večina njenih del se odvi- ja na slovenskem ozemlju, nerazu- mljivo je, da ta slovensko-nemška Jane Austen še ni našla mesta v slovenski literarni zgodovini. Novejšo zgodovino Ptuja so pisale: Šte a Cobelj, Lojzka Stropnik in Kristina Šamperl Purg Obdobje 20. stoletja je po- membno zaznamovalo delo etnologinje in umetnostne zgo- dovinarke dr. Šte e Cobelj, tudi ravnateljice Pokrajinskega muzeja Ptuj (1976–1979). V tem času je v prostorih grajske žitnice uredila Vinarsko zbirko in zbirko maske in opravila (1978). Skupaj s ptujskimi vinarji je uredila še vinarsko zbirko na prostem in viničarski muzej na Gorci, sodelovala pa je tudi pri na- stanku etnografske zbirke v gradu torek  27. oktobra 2020Ljudje in dogodki18 Cvetličarji letos svojih artiklov ne bodo mogli prodajati kot v pre- teklih letih, zato iščejo najrazlič- nejše načine, kako bi se približali strankam in jim omogočili, da ob upoštevanju vseh omejitev ven- darle okrasijo grobove svojih bli- žnjih. »Odločila sem se, da zvestim in novim strankam ponudimo mož- nost, da lahko kljub trenutni situa- ciji poskrbijo za grobove svojih najdražjih tudi na ‚brezstičen‘ na- čin. Predvidoma bomo dostavljali sveže, suhe in polsuhe ikebane, na- sade ter šopke. Na željo stranke pa prižgali tudi svečo. V sklopu celole- tnega urejanja grobov nudimo tudi sajenje rož na grobovih, tako da bomo tudi to storitev vključili v tre- nutno ponudbo. Seveda pa bomo ponudbo prilagodili strankam in njihovim željam,« je povedala Eva Korpar, lastnica cvetličarne Salon Cvetja iz Osluševcev. Prepričana je, da bodo stranke lahko zadovoljne in pomirjene, ker bodo grobovi urejeni, v cvetličarni pa bodo tako tudi lahko porabili del naročenega cvetja. »Mislim, da je to ena izmed rešitev, ki je naj- boljša za vse. Naše stranke, naše dobavitelje cvetja in seveda nas, cvetličarje.« Promet, ki ga ustvarijo v tem času, omogoča preživetje V času praznika vseh svetnikov se tradicionalno spomnimo pokoj- nih in jim na grobove odnesemo sveče in okrasno cvetje. V promet gredo rože za sajenje, šopki, ike- bane in drugi aranžmaji. Prihodek od prodaje v tem obdobju mnogim cvetličarjem omogoča preživet- je. »V primeru velikih najemnin in plačevanja prispevkov se bojim, da cvetličarna izpada poslovanja v času prvega novembra ne more preživeti. Ta čas je za nas ključen,« je bila zaskrbljena Korparjeva. Pri tem ji upanje daje predvsem dej- stvo, da v podjetju ni veliko zapo- slenih in jih stroški najemnine ne bremenijo. Če bi se ukrepi zopet zaostrili v februarju in marcu, pa bi skrbi postale večje. »Ponovni ukre- pi v času, ko praznujemo valentino- vo, dan žena in materinski dan, bi bili usodni za veliko podjetij. Tukaj ne gre samo za omenjene večje praznike, gre za celotno delovanje državljanov. Ni velikih praznovanj, porok in ne nazadnje ni velikih pogrebov. Vse to vpliva na naš po- slovni uspeh. Kako dolgo pa je ka- tero podjetje zmožno poslovanja, je odvisno od veliko dejavnikov,« je pojasnila Korparjeva. Podjetje s 30-letno tradicijo bi lahko ukrepi tudi uničili »Letos smo morali imeti cvetli- čarno veliko časa zaprto, še prej pa so veljali ukrepi, ki so vplivali na naše gibanje, druženje, delovanje in poslovanje. Naše poslovanje ne bo samo slabše kot lani, temveč ve- liko slabše. Seveda pa moram ome- niti pomoč države, a so omejitve in pogoji veliki, fi nančnih sredstev pa malo,« je opozorila Korparjeva, ki je s cvetličarno odraščala. Okoli cvetja se smuka že od zgodnjega otroštva, pred tremi leti pa je vo- denje prevzela od svoje matere, Jožefe Kokot. Po prevzemu je Eva z vsem svojim znanjem in ljubeznijo do cvetlic cvetličarno vodila stabil- no in v pozitivnih številkah. Da bi tudi v prihodnje cvetličarna obsta- la, bodo naredili, kar bo v njihovi moči. »Naša cvetličarna bo delo- vala nemoteno tako dolgo, kot se bo dalo. Tako tudi v tem tednu, v skladu z navodili, ostajamo odprti,« je še dodala Korparjeva. Boji se, da jih v nasprotnem primeru omejitve lahko spravijo tudi na kolena. Ormož  Na izredne razmere odgovarjajo z inovativnim pristopom Cvetje bodo dostavili tudi na grobove Letos so prazniki zapadli v obdobje najstrožjih omejitev gibanja in druženja. Pričakovati je, da bo prodaja cvetja močno upadla, kar v negotovost postavlja obstoj še tako stabilnih cvetličnih hiš. Cvetličarka Eva Korpar iz Salona cvetja v Osluševcih se je zato odločila za inovativen pristop. Foto: Salon Cvetja Prodajne artikle bodo dostavljali na dom in po pokopališčih v Podgorcih, Veliki Nedelji, Ormožu, Gorišnici, Dorna- vi, Markovcih ter pri Svetem Tomažu. »Prilagajali se bomo povpraševanju. Dostave žalnega cvetja v naši okolici so vedno brezplačne, tako bo tudi ta teden z dostavami na grobove in domove,« je zagotovila Eva Korpar. Del sprehoda po Ptuju je zaznamovalo tudi obdobje čarovniških procesov, zadnji proces proti čarovništvu je pred mestnim s procesi so bili zlata jama zaslužkov, povprečno so stali med 100 in 200 goldinarjev. Z grajskega hriba je lep pogled na Donačko Ptuj  Po poteh „ženskega“ dela mestne zgodovine Ptujska ženska od najstarejših časov do danes V sivem in oblačnem oktobrskem popoldnevu se je prvih 10 oz. 11 Ptujčank sprehodilo po poteh in se ustavilo pri zgradbah, ki so tako ali druga mesta. Svoj pohod so posvetile rožnatemu oktobru, vodila ga je Irena Bezjak Fijačko na povabilo Sare Korošec, glasbene izvajalke in produce Vrsto let je TD Ptuj meščane spodbu- jalo k večjemu ocvetličenju tudi z brez- plačno delitvijo sezonskega cvetja, ki so ga podarili vrtnarji. V zadnjem obdobju pa je v starem mestnem jedru stavb, ki bi bile ocvetličene, vedno manj. Na Mestnem trgu pri tem vztrajajo le v Mestni hiši. To so pri letošnjem ocenje- vanju Ptuja, ki od leta 2014 tekmuje v konkurenci srednjih mest, opazili tudi v komisiji TZ, kjer so tudi opozorili na neurejenost stavb na območju starega mestnega jedra. do ki pr m ve tu po ni bi ga di za V okviru jesenskega ocvetličenja mesta so pos Ptuj  Mestne grede z nov Jesensko ocv V preteklosti je Ptuj v tradiciona krajev tudi po zaslugi bogatega cvetličnih koritih. Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  27. oktobra 2020 Ljudje in dogodki 19 Ptujski statut iz leta 1376: če je bila posiljena devica, pokopljejo živega storilca Če je noseča ženska prišla navzkriž z zakonom, je določeno, da ne sme biti obsojena na smrtno kazen. Če je njena krivica tako velika, da si zasluži smrtno kazen, naj bo tako dolgo zaprta, dokler se otrok ne rodi. Če je prestopek manjši in je obsojena na tepež, naj se jo kaznuje z lahnimi udarci, da se prehitro ne porodi. Glede posilstva – 28. in 29. člen: če je ženska proti njeni volji oropana časti in se slišijo njeni kriki, je storilec priveden pred sodišče. Če je bila posiljena devica – pokopljejo živega, če je bila poročena ali vdova, potem je treba krivca obglaviti z desko. Foto: Arhiv-ptuj.si Foto: Črtomir Goznik Ptuj in ona je nova ptujska zgodba, ki bo Ptujčane in obiskovalce vodila po poteh „ženske“ zgodovine mesta. Po njej so se pod vodstvom Irene Bezjak Fijačko prve Ptujčanke premierno sprehodile 16. oktobra. So (bile) ženske na Ptuju zapostavljene? V mestni četrti Center ni nobene ulice, ki bi bila poimenovana po ženski. Na območju celotnega Ptuja pa najdemo vsega pet ulic z ženskim imenom (Natašina pot, Ulica Anice Kaučevič, Ulice Anice Kolarič, Ulica Jožefe Lackove in Ulica Vide Alič). Tudi ptujska javna plastika je, kar zadeva žensko, skromna (Selena na Orfejevem spomeniku, Nutrices), sicer pa prevladujejo Marijine podobe. Kipar Viktor Gojkovič je na Volkmerjevi cesti leta 1968 postavil prvo svoje javno delo – ležeči stilizirani ženski akt, na nedokončani fontani v Prešernovi ulici, ki je tudi njegovo delo iz leta 1977, pa manjka bronasti kip deklice, ki zajema vodo. Kot avtorici pa sta znani dve kiparki, Metka Zupanič je ustvarila kip generala Maistra, Irena Čuk je soavtorica aleje velikanov, kipov, ki so bili vmes ukradeni. Foto: Črtomir Goznik sodiščem na Ptuju potekal leta 1740. Čarovniški o goro, kjer so imele svoj sedež čarovnice. ače povezane z ženskami najstarejšega slovenskega entke iz KUD Fürstova hiša. Velika Nedelja. Napisala je knjigo Ljubiteljski slikarji Ptuja, ki je bila v tistem času (1988) ena prvih tovr- stnih publikacij v Sloveniji. Veliko je potovala po svetu, dopolnjevala svoje jezikovno znanje. V prvem obdobju se je ukvarjala predvsem s programom razvoja nacionalne- ga muzeja, v drugem pa je sode- lovala pri postavitvi stalnih zbirk v novi zgradbi nacionalnega muzeja v Mogadišu. Na Mestnem trgu je Irena Bez- jak Fijačko predstavila življenje in delo prve ptujske županje Lojzke Stropnik, ki je s svojim delova- njem veliko pripomogla k družbe- nemu in gospodarskemu razvoju na Ptujskem in širše. Leta 1952 je postala podpredsednica Okrajne- ga ljudskega odbora Ptuj, na tej funkciji je bila do ukinitve okraja leta 1957. V veliki občini Ptuj je bila najprej podpredsednica SO Ptuj, v letih 1960 do 1967 pa predsednica SO Ptuj. Do upokojitve leta 1975 je bila republiška poslanka. V njenem mandatu je bila sprejeta odločitev o gradnji nove pošte na mestu po- rušene minoritske cerkve. S projektom ptujske trojke (mali grad, nova minoritska cerkev in nova pošta) pa je tesno povezano delo zgodovinarke, umetnostne zgodovinarke in arhivistke Kristi- ne Šamperl Purg. V času, ko se je zapisala politiki, je bila izvoljena za članico IS SO Ptuj za področje kul- ture, šolstva in športa. Leta 1995 pa je prevzela vodenje oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj. Pos- večala se je načrtovanju in izvedbi obnove kulturno-zgodovinske in sakralne dediščine ter si prizade- vala za večjo prepoznavnost Ptuja. Uredila je obsežno monografi jo o Janezu Puhu, pripravila razstavo o njem ter projekt zaključila z obno- vo Puhove cimprače v Sakušaku. Irena Bezjak Fijačko je prepriča- na, da bo nova ptujska turistična pot Ptuj in ona do spomladi leta 2021 izpiljena, da ji bodo z največ- jim zanimanjem prisluhnili tudi obi- skovalci od drugod. Ptujska ženska si zasluži, da njene dosežke spoz- najo tudi drugi. Na tej poti se bodo obiskovalci poklonili le tistim, ki jih ni več med nami. Mesto sicer izpad cvetlic skuša na- omestiti z zasaditvijo zelenja v veli- h lesenih koritih, kar pa komisije ni repričalo. Kakor koli že, zmagovalna mesta so v primerjavi s Ptujem veliko eč vložila v zasaditev s cvetlicami, pa udi v parkovne površine. Ptuj še pet let o odstranitvi dreves z grajskega hriba ima nove zasaditve oz. javnosti še niso ili predstavljeni načrti za njegovo dru- ačno ozelenitev oz. hortikulturno ure- itev. V nekaterih mestih z gradovi so a to znali poskrbeti. Le fi lm o letošnjih najboljših v 29. tekmovanju TZ Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna si je treba natančneje ogledati. Kje so časi, ko se je mesto znalo us- pešno predstaviti na svetovnih tekmo- vanjih, Narodi v razcvetu, Mesta, v ka- terih je lepo živeti in v tekmovanju med ocvetličenimi mesti. Predstavniki mesta s teh tekmovanj niso prinesli samo na- grad, ampak tudi nova spoznanja in izkušnje, ki pa jih nikoli nismo znali pre- nesti v prakso. Že pred skoraj 20 leti je mednarodna komisija mestu predlaga- la, da vzpostavi kataster dreves in tudi sicer okrepi skrb za ohranitev dreves, med katerimi so tudi nekatere redke vrste. Morda pa je sedaj čas, da si mesto ambiciozneje zastavi tudi njegovo horti- kulturno ureditev. Pri tem mu bodo tu- ristični zanesenjaki zagotovo v največjo podporo, ob vseh prebivalcih mesta. Svetli žarek v jesensko podobo mes- ta pa je prinesla zasaditev gred in korit z mačehami. V podjetju Javne službe Ptuj so jih zasadili nekaj manj kot 9.600. Foto: Črtomir Goznik sadili skoraj 9.600 mačeh. vo podobo vetličenje s skoraj 10.000 mačehami lni akciji TZ Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna zmagoval v konkurenci turističnih a ocvetličenja starega mestnega jedra, kjer je bilo sezonsko cvetje posajeno v številnih Rezultati testiranja so na- mreč pokazali pozitiven bris na covid-19 pri stanovalki na tako imenovanem Varovanem oddel- ku 1 v hrastovškem gradu, kjer je sedež zavoda. Čeprav je kazala zgolj blage znake okužbe, so jo prepeljali na zdravljenje v covid bolnišnico v Brežice. »Preventiv- no smo odvzeli brise vsem stano- valcem na Varovanem oddelku 1 in 2 kakor tudi tam zaposlenim. Vseh skupaj je okrog 40. Rezultati preventivnih testiranj so pokazali pozitivne brise še pri dveh stano- valcih in petih zaposlenih. Za zdaj se vsi počutijo dobro in ne kažejo simptomatskih znakov okužbe, so pa v samoizolaciji,« je pove- dala Andreja Raduha, direktorica SVZ Hrastovec. »Sprejeli smo vse predvidene ukrepe za preprečitev širjenja okužbe v zavodu v skladu z na- šim načrtom preprečevanja šir- jenja okužbe. Situacijo trenutno obvladujemo in imamo dovolj zaščitne opreme, za zdaj nimamo niti kadrovskih težav. O nastali situaciji smo tudi takoj obvestili lenarškega župana Janeza Kram- bergerja, ki nam je takoj ponudil pomoč Civilne zaščite. Trenutno nam lokalna skupnost pomaga pri zagotovitvi prenočišč za tiste za- poslene, ki se po končanem delu zaradi zaščite svojih najbližjih ne želijo vrniti domov.« Ker v SVZ Hrastovec bivajo ljud- je, ki zaradi pridruženih osnovnih obolenj sodijo v rizično skupino v primeru okužbe s covidom-19, v vseh enotah zavoda že od 9. ok- tobra velja prepoved obiskov. Foto: SD Prva okužba v novem valu epidemije v SVZ Hrastovec prihaja iz varo- vanega oddelka. Lenart  Okužba s covidom-19 ponovno tudi v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec Potencialno ogroženih je 40 pacientov in zaposlenih Potem ko je bila v petek zvečer potrjena okužba z novim koronavirusom pri eni od pacientk, so v SVZ Hrastovec nemudoma ukrepali in jo prepeljali v bolnišnico. Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 20 dom kot za paciente. Dodaja še: »Zelo sem vesela, da smo dobili nove specialiste, da smo ojačali kader, sploh kar se tiče družinske medicine. V preteklem letu je šlo na tesno, smo imeli hkrati kar dva porodna dopusta pri zdravnikih, eno daljšo, nekajmesečno bolniš- ko odsotnost. Ob tem sta dva spe- cializanta družinske medicine na kroženju izven matičnega zavoda, ena specializantka je nastopila po- rodni dopust.« Pričakujejo pa tudi širitev enega tima družinske medicine. Z novimi zaposlitvami naj bi letošnje leto zaključili s 140 zaposlenimi. V povprečju je na posameznega zdravnika na Ormoškem vpisa- nih 1.962 pacientov (v preračun nista prišteta 2 zdravnika speci- alista družinske medicine, ki sta začela opredeljevati v drugi po- lovici letošnjega leta ob prihodu v zavod). Na področju družinske medicine imajo zaposlenih sedem specialistov družinske medicine in eno specializantko s področja družinske medicine. V ZD Ormož predpisane glavarine za zdaj ne dosegajo le na novo zaposleni štirje zdravniki, vsi ostali jo krepko presegajo. torek  27. oktobra 2020Križemkražem20 USURI - mejna reka med Rusijo in Kitajsko, BOYZONE - nekdanja irska fantovska pop skupina, MERLIN - najmanjši sokol KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (78.) Prihajam domov. Japonska je moja zadnja postaja. Po sko- raj letu in pol je za mano več kot trideset držav in skoraj osemdeset pristaniških mest sveta. Ves ta čas je bil vsak dan skrbno organiziran, tes- no v konfl iktu med dolgim delovnikom in željo po razi- skovanju sveta. Sedaj je čas za življenje brez načrta (vsaj za nekaj časa). Želim si brati knjigo, ne da bi ob njej zaspa- la od utrujenosti, si skuhati črno kavo, sedeti na terasi in početi “nič”. • število ladij: 3 (Preziosa, Magnifi ca in Splendida) • približna ocena preplutih navtičnih milj: vsaj 200.000 • menjava kabine in sostano- valk: 5 (Slovenka iz Celja, Make- donka, Brazilka in dve Kitajki) • zamenjave šefa: 4 (dva Itali- jana, Indijec in Bosanec) • različne valute v moji denar- nici: 21 (islandska krona, norveška krona, švedska krona, danska krona, britanski funt, ruski ru- belj, maroški dirham, jordan- ski dinar, omanski rial, dirham Združenih arabskih emiratov, katarski rial, bahrajnski dinar, šrilanška rupija, tajski baht, ma- lezijski ringgit, singapurski dolar, vietnamski dong, kitajski juan, ja- ponski jen, severnokorejski won in euro) • obiski na ladji: 1 (starša v hamburškem pristanišču) • število poslanih pisem in razglednic: med 20 in 30 • število počenih gum na poniju: 2 (na Portugalskem in na Fotografija: C. Diaconu Ormož  Kadrovsko stanje v zdravstvenem domu izboljšano Po hudih stiskah zdaj dovolj zdravnikov V Zdravstvenem domu Ormož so se v letu 2007 soočili z nenadnim padcem števila zaposlenih zdravnikov. Razlog je bil v odhodu zaposlenih zdravnikov med koncesionarje, ki je za sabo pote- gnil večje število zaposlenih. Po besedah direktorice Vlaste Zupanič Domanjko naj bi takrat s 84 vseh zaposlenih oseb pristali na 64 zaposlenih. Foto: MH Vlasta Zupanič Domanjko Začeli so zaposlovati in leto 2007 naposled zaključili z 68 za- poslenimi. Vse od takrat so zapo- slovali dodaten kader, tako zaradi širitve obstoječe dejavnosti kakor tudi zaradi vzpostavljanja novih dejavnosti. Danes naj bi bilo zapo- slenih skupaj 132 oseb, tako zdrav- nikov kot drugega medicinskega osebja. Ob koncu leta pa se s specializa- cije v zdravstveni dom vrača še pe- diatrinja. »Glede na to, da je na ob- močju občin Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in Ormož doslej deloval zgolj en pediater, ki je že izpolnil pogoje za upokojitev, je prihod nove pediatrinje nujno potreben. Čez dve leti se nam bo pridružila še ena pediatrinja, ki opravlja specia- lizacijo tudi za delo v razvojni am- bulanti, v roku petih let pa naj bi v naši mreži delovale kar tri pediatri- nje,« je dejala Zupanič Domanjko- va, ki v novih zaposlitvah vidi svet- lo prihodnost tako za zdravstveni Zaposleni zdravniki v Zdravstvenem domu Ormož Lokacija Področje dela število ZD Ormož Družinska medicina 4 Otroci in šolska mladina 2 Ginekologija 1 Zobozdravnik odrasli 3 Zobozdravnik mladina, 1 Zobozdravnica – pedontologija 1 Zobozdravnica – ortodontija 1 Središče ob Dravi Družinska medicina 2 Zobozdravnik 1 Sveti Tomaž Družinska medicina 1 Zobozdravnik 1 Vir: ZD Ormož Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 27.oktober do 02. november 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺ €  Bik  ☺ €€  Dvojcka  ☺☺ €€€  Rak  ☺ €€  Lev  ☺☺ €  Devica  ☺ €€  Tehtnica  ☺☺ €€€  Škorpijon  ☺☺☺ €€  Strelec  ☺ €  Kozorog  ☺ €€  Vodnar  ☺☺☺ €  Ribi  ☺☺☺ €€€  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 4 9 3 8 3 5 8 7 4 6 2 8 9 1 6 9 6 2 4 4 3 2 5 8 3 9 8 6 9 4 torek  27. oktobra 2020 Za kratek čas 21 Čeprav imamo Slovenci že trideset let priložnost, da bi se prevzgojili v kapitalističnem duhu (kar je nekaternikom dobro uspelo, saj znajo do zadnje potankosti izpolnjevati načelo »izkoriščanje človeka po človeku«), je večina vsaj z eno nogo še v času Tita. Morda se spomnite. Ko smo ga v tistih davnih letih kaj zasrali (v svojo korist seveda – čisto po kapitalistično!), smo radi rekli: »Tito je rekel: ‚Znajdi se!‘« (Pravzaprav je rekel: ‚Snađi se!‘) In mi smo se znajdevali (‚snalazili‘). Kupovali smo devize na črno – in jih potem prodajali državnim bankam, da smo dobili kredit. Gradili smo hiše na črno po načrtih, ki smo jih sicer uradno imeli, a se jih nismo držali (kako podaljšanje in prizidek tu in tam, pa seveda navzgor!). Delo so nam opravljali strokovnjaki (in ‚strokovnjaki‘), ki smo jih plačevali na črno. Avtomobile smo kupovali po zvezah, ker so bile v avtomobilskih trgovinah čakalne vrste daljše, kot so danes v zdravstvu (v zdravstvu pa takrat čakalnih vrst ni bilo!). V Ptuju je bila ena gospa iz neke verske skupnosti, ki je imela zveze v Crveni zastavi – in si dobil fi čka ali stoenko ‚prekoredno‘ ... Le po avto si moral v Kragujevac! Takrat smo se torej znajdevali. Potem je prišel kapitalizem – in znašli so se samo posamezniki. Ampak tisti drobni ukaz ‚Znajdi se!‘ je v nekem skritem kotičku naših možganov čakal na ponovno obuditev. In letos je doživel pravi razcvet. Ko namreč država zaradi korone uvede neko prepoved ali omejitev, se ‚znajdi-se‘ takoj aktivira. Ne smemo v drugo državo? Ni problema. Ker omejitev ne velja za lastnike nepremičnin v tej tuji državi, si omislimo nepremičnino. Na družabnih omrežjih smo našli ‚povpraševanje‘, da nekdo kupi 1 kvadratni meter zemlje – in ko ima nepremičnino, lahko gre čez mejo ... Uvedejo nam ‚policijsko uro‘. Ni problema! Ker smemo na sprehod peljati psa, smo takoj dobili ponudbo, da nam pasjeljubci za kako uro ali dve posodijo psa – in lahko kršimo predpise. Ni pomembno, ali imamo od tega kakšno korist. Glavno, da zaj... državo. Da s tem zaj... tudi sebe ali koga drugega (ker se po neumnosti lahko okužimo z virusom, ‚ki ne obstaja‘), ni pomembno. Cilj tega ‚športa‘ je, da zaj... državo. Za šankom Otroci socializma Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 2. novembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Miran Ritonja, 2250 Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Stranke ob tem pozivajo, naj poslovalnico obiščejo le, če je to nuj- no. V NLB stranke pozivajo k spoštovanju ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa. Kot so spomnili, je lahko v poslovalnici hkrati le toliko strank, kot je delujočih bančnih okenc. Vstop v poslovalnice je omejen na posamično vstopanje in je dovoljen le strankam z zaščitno masko ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega dela obraza. Zaščitnih elementov stranka med opravljanjem bančne storitve ne sme odstraniti, razen toliko, kot je nujno potrebno za identifi kacijo. V poslovalnicah je, kot v vseh zaprtih javnih prostorih, obvezno razku- ževanje rok. Ob tem stranke še naprošajo, da prednost pri obravnavi ponudijo upokojencem, invalidom in nosečnicam. V banki so izpostavili, da je najbolj varno ostati doma in za poslo- vanje z banko uporabiti sodobne načine plačevanja, med katerimi so našteli spletno in mobilno banko. Po pomoč ali nasvet pa se lahko stranke obrnejo tudi na bančne strokovnjake prek video klica, sple- tnega klepeta ali telefona. Ob izplačilu pokojnin poslovalnice odprte od 7.30 Pozvali so tudi k uporabi brezgotovinskega poslovanja z brezstični- mi karticami ali uporabo mobilne denarnice. Na dan izplačila pokojnin, 30. oktobra, bo NLB poslovalnice za upo- kojence odprla pol ure prej, in sicer ob 7.30. Ob tem starejšim in upo- kojencem, ki jih koronavirus še posebej ogroža, svetujejo, naj ostane- jo doma, za pomoč pri bančnih opravkih pa prosijo sorodnike. Slovenija  NLB začasno skrajšala delovni čas Na banko le do 15. ure NLB je s ponedeljkom zaradi epidemioloških razmer začasno prešla na skrajšani delovni čas poslovalnic. Odprte bodo vsak delovnik od 8. do 15. ure. Kot so sporočili, večjega zapiranja enot ne predvidevajo, vendar se lahko to ob nadaljnjem zaostrovanju razmer spremeni. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  27. oktobra 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 REVIJA NAŠE MLADOSTI PO 30 LETIH SPET NA PRODAJNIH MESTIH! VSAK KONEC MESECA! Sa lo m on d .o .o . Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  27. oktobra 2020 Oglasi in objave 23 Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še gori. ZAHVALA ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice in tašče Terezije Valentan IZ ŠERONOVE ULICE 4 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala patru Janku Gašpariču za lepo opravljen cerkveni obred in mašo zadušnico. Hvala govornici Alenki in vnukinji Tanji za izrečene poslovilne besede slovesa. Hvala tudi zastavonoši, sodelavcem Perutnine Ptuj (PC Živa proizvodnja), podjetju Tames in podjetju Modmed za vse opra- vljene prevoze. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni najdražji Kot da človek mora iti na svojo zadnjo pot, kot da trenutek mora priti, mora se zgoditi, da ni poti nazaj. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Marije Šmigoc IZ LJUBSTAVE 13 VIDEM PRI PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ivan Bela IZ SPUHLJE 92 1936–2020 Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Tvoji najdražji Vsako sredo ZA ZVEZDE Ivan Šalamun, Rjavci 9, roj. 1966 – umrl 11. oktobra 2020; Maksimili- jan Krajnc, Ptuj, Ul. 25. maja 8, roj. 1950 – umrl 14. oktobra 2020; Peter Vurcer, Ptuj, Arbajterjeva ul. 2, roj. 1958 – umrl 14. oktobra 2020; Janez Erbus, Zabovci 32, roj. 1953 – umrl 16. oktobra 2020; Marta Kokol, roj. Zupanič, Bratislavci 46a, Dornava, roj. 1956 – umrla 15. oktobra 2020; Ivan Zlatnik, Frankovci 42, Ormož, roj. 1941 – umrl 18. oktobra 2020; Frančišek Zafošnik, Mihovce 41, Cirkovce, roj. 1928- umrl 16. oktobra 2020; Aleksa Jakovljević, Sp. Jablane 1, Cirkovce, roj. 1940 - umrl 18. oktobra 2020; Stanislav Lampič, Njiverce vas 17, roj. 1923 – umrl 17. oktobra 2020; Marija Stanović, roj. Kokol, Kidričevo, Kajuhova ul. 11, roj. 1939 – umrla 17. oktobra 2020; Marija Kolbl, roj. Kričej, Žabjak 45, roj. 1945 – umrla 17. oktobra 2020; Zdravko Čelik, Orešje 181, roj. 1950 – umrl 19. oktobra 2020; Ivan Tašner, Mezgovci ob Pesnici 49, roj. 1928 – umrl 19. oktobra 2020; Marija Hercog, roj. Hercog, Pristava 25, roj. 1940 – umrla 19. oktobra 2020; Ivanka Kovač, roj. Junger, Šturmovci 18b, roj. 1929 – umrla 20. oktobra 2020; Ana Plajnšek, roj. Planinc, Kočice 7, roj. 1934 – umrla 20. oktobra 2020; Alojz Merc, Ljubstava 28, roj. 1935 – umrl 20. oktobra 2020; Marija Emeršič, roj. Belšak, Kidričevo, Tovarniška c. 5, roj. 1924 – umrla 19. oktobra 2020; Lovrenc Čeh, Ptuj, Arbajterjeva ul. 2, roj. 1954 – umrl 20. oktobra 2020; Anton Plavec, Ptuj, Na Obrežju 17, roj. 1934 – umrl 20. oktobra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE MARKO POTRČ Velika skrivnost državnega sovražnika št. 1: je glavni krivec za drugi val epidemije? JANEZ JANŠA Njegov tajni načrt podreditve vseh televizij: RTV SLO, POP TV in Planet TV JANJA SLUGA Vodja poslanske skupine SMC v intervjuju: Koalicija bo zdržala do konca MARJAN PODOBNIK Podcenjeval je kmete, Udba pa se mu je vrnila kot bumerang Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM odojke po ceni 3 €/kg in pitan- ce 1,9 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost brezplač- ne dostave. Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. PRODAM pašne bikce limuzin iz ekolo- ške reje, težke od 200 do 300 kg. Tel.031 377 882. PRODAM odojke od 20 do 30 kg po 2,50 € za kg. Tel. 040 582 332. PRODAM krompir marabel. Tel. 041 509 482. POSEBNA IZDAJA Iz majhnih radovednežev zrastejo veliki genialci. ŽE V PRODAJI! Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše ugankarske revije kar na dom? Za naročnino pokličite telefonsko številko 080 43 21. Štajerski TEDNIK torek, 27. 10. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo oblačno s krajevnimi padavinami, ki bodo popoldne od zahoda postopno ponehale. Na zahodu se bo proti večeru že jasnilo. Najvišje dnevne tempe- rature bodo od 12 do 18 °C. V sredo in v četrtek bo deloma jasno. Zjutraj in dopoldne bo marsikje po nižinah megla ali nizka oblačnost. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Na letošnji prvi september je imela Finančna uprava RS (FURS) na mizi 544.641 zadev za izvršbo iz naslova nedavčnih obveznosti, ki se vodijo zoper 76.293 dolžnikov. Večina teh oziroma 405.144 prime- rov se nanaša na izterjavo prekr- škovnih terjatev zoper 54.959 dolžnikov prekrškarjev. Skupen dolg nedavčnih obveznosti, ki je v izterjavi pri FURS, po stanju na dan 23. 9. 2020 znaša malenkost manj kot 209 milijonov evrov. Od tega je teža dolga dolžnikov, ki državi dolgujejo globo zaradi stor- jenega prekrška, več kot polovica tega zneska oziroma 120,64 mi- lijona evrov. Kot omenjeno, 200 milijonov evrov dolguje približno 55.0000 državljanov in državljank, pri čemer so pogosti primeri, ko se zoper posameznega dolžnika vodi več zadev, saj dolgujejo več obveznosti. Trenutno je »rekor- der« dolžnik, zoper katerega se vodi 541 zadev za skupni znesek 146.119 evrov, so zaupali na fi nanč- ni upravi. Dolg od polovice dolžnikov težje izterljiv Sicer pa je FURS na dan 1. 9. 2020 začel postopek davčne iz- vršbe za izterjavo nedavčnih ob- veznosti zoper 62.504 dolžnikov (od tega ima 45.593 dolžnikov prekrškovne obveznosti). Zoper 3.696 dolžnikov (3.527 dolguje prekrškovne obveznosti) je v teku postopek zaradi insolventnosti (stečaj, prisilna poravnava …), 5.799 dolžnikov (od tega 2.953 storilcev prekrškov) je brez bi- vališča in premoženja na obmo- čju Republike Slovenije, 20.038 dolžnikov (13.032 iz naslova prekr- škov) nima odprtega računa in je brez stalnih denarnih prejemkov. Vsi izpostavljeni primeri dolžnikov sodijo v kategorijo težje izterljivih. In kadar je dolg neizterljiv, torej ga ni bilo mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe (iz dolžnikovih denarnih prejemkov, denarnih sredstev pri banki, denarnih ter- Slovenija, Podravje  Prekrškarji državi dolgujejo 120 milijonov evrov Ko se bolj splača prekršek spregledati kot napisati listek V eni izmed haloških občin je občan, katerega edini fi nančni prihodki so prejemki v obliki social- ne pomoči, kolesaril z neizpravnim kolesom (globa 40 evrov), alkoholiziran (globa od 300 do 1200 evrov), ob tem pa še ugovarjal policistom. Zagotovo je dobil kakšen listek za prekršek. A glede na to, da globe ni zmožen poravnati, kakšne ima možnosti za odplačilo kazni? Zakonodaja dopušča odslu- žitev kazni z delom v splošno korist in nadomestni zapor. Slednje je novi ukrep oz. institut, ki se uporablja dobro leto. Foto: Sta/M24 Notranjost enega izmed zaporov. Rojstva: Marinka Kolar, Kupčinji Vrh 46, Sto- perce – deček Patrik; Sanela Korez, Breg 38, Majšperk – deklica Ailani; Mariya Tsiparkova, Draženci 10a, Hajdina – deček Samuil; Maja Mohorko, Slape 22b, Ptujska Gora – deklica Eva; Adrijana Vočanec – deklica Sofi ja; Natali- ja Grah – deček Jaka. Poroki – Ptuj: Tonček Kokot in Petra Furjan, Drenovec 13; Sergej Prašnikar in Karmen Ra- čič, Zagorci 7. Namesto 1.000 evrov kazni 10 dni zapora Če znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob znaša najmanj 1.000 evrov in tega zneska ni mogoče izterjati, lahko sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 evrov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni. Storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 evrov, lahko predlaga, da plačilo nadomesti z delom v splošno korist. Obseg dela v splošno korist določi sodišče tako, da za vsakih začetih 10 evrov globe in stroškov postopka določi eno uro dela, pri čemer lahko odrejeno delo traja najmanj 30 in največ 400 ur. Foto: Črtomir Goznik Povprečno število zapornikov in cena oskrbnega dne Leto 2016 2017 2018 2019 Povprečno število zaprtih oseb 1377 1348 1353 1435 Oskrbni dan (€) 68 80 81 90 Vir: Ministrstvo za pravosodje Povprečno število zaprtih oseb se je v štirih letih zvišalo za približno 50 oseb, vidno pa je tudi vsakoletno zvišanje stroškov oskrbnega dne. Ob tem na Ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da strošek oskrbnega dne ne pomeni, da nas toliko stane konkretna zaprta oseba dnevno, ampak je to dnevni strošek zaporskega sistema, pre- računan na zaprto osebo. V oskrbni dan so vključeni vsi stroški zaporskega sistema – od plač zaposlenih, investicij, materialnih stroškov, izobraževanja, zdravstve- nega varstva itn. Med vsemi stroški, tako kot v drugih državah EU, največji delež tega zneska predstavljajo plače zaposlenih. Foto: Arhiv M24 jatev, vrednostnih papirjev ali pre- mičnin), lahko sodišče v skladu z Zakonom o prekrških odredi tudi odslužitev dolga z nadomestnim zaporom. Ta način izvršitve glob je dopusten za globe, ki so bile prav- nomočno izrečene po 6. 11. 2016 in znašajo najmanj 1.000 evrov. Da so podane okoliščine oz. pogoji za odreditev nadomestnega zapora, sodišče obvesti FURS. Petina se jih odloči za zapor V letu 2019 je fi nančna uprava sodiščem poslala 240 obvestil o iz- polnjevanju pogojev za odreditev nadomestnega zapora, sodišča pa sklenila uvesti 128 postopkov za odreditev nadomestnega zapora. A v lanskem letu je nadomestni zapor na novo prestajalo zgolj 24 oseb, kar glede na število uvede- nih postopkov predstavlja okoli 20 %, so s številkami postregli na pravosodnem ministrstvu. Ob tem pa opozarjajo, da institut nadome- stnega zapora predstavlja skrajno sredstvo, saj ta najbolj posega v človekove pravice (svoboda giba- nja). Zato se storilci prekrškov v postopku odreditve nadomestne- ga zapora raje odločajo za nado- mestitev plačila globe z delom v splošno korist. Za to obliko odslu- žitve kazni se lahko odloči storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 evrov. Torej, če poenostavljeno raz- mišljamo: prekrškar, ki si svojim ravnanjem prisluži nad 1.000 evrov glob in jih ne more plačati, povzroči še dodatne stroške za državni proračun s postopki izter- jave, nato pa še z bivanjem v za- poru, če se odloči za nadomestni zapor. Strošek oskrbnega dne je v slovenskih zaporih za leto 2019 znašal 90 evrov. Po nekakšnem logičnem zaključku bi bilo torej z vidika državnega proračuna ozi- roma z vidika davkoplačevalcev ugodneje, da bi prekrškovni listek organi pregona raje zavrgli.