v
LJUBLJANSKI ČASNIK.

11 o t* i h 2 S. JProsenca
iS.%1.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3 gold., z leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
za cetert pol leta
Vratiiii del.
19. januarja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju III. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v edino-nemškem kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdati in razposlan.
Zapopade pod
Št. 10. Razpis ministra denarstva od 30. decembra 1850, glede dobe, ko notarjatni red v avstrijanski kronovini pod Anižo v moč stopi.
Št. 11. Razpis ministra pravosodja od 31. decembra 1850, glede dobe, ko notarjatni red v kronovinah avstrijanskili nad Anižo in na Solnograškem v moč stopi.
Št. 12. Razpis ministerstva vojaštva od 31. decembra 1850, s kterim se od njegoviga veličanstva po naj višjem sklepu poterjeno poboljšanje plače vojaških sodniških oseb od generalauditor-lieutenanta navspodej naznani,
Št. 13. Cesarski rokopis od 14. januarja 1850, po kterem sezapove, de imajosmertne obsodbe porotne sodništva, predenj jih dežel-nimu knezu predloži, naj višjimu sodništvu naznaniti in ga za sovet prašati, in še le potem se imajo deželnimu vladarju naznaniti, ako višje sodništvo smertno kazen poterdi.
Št. 14. Razpis ministerstva zunajnih zadev od 15. januarja 1851 , po kterim se dobrote kraljeve niderlandske vlade avstrijanskim barkam podeljene naznanijo. Dunaju 18. januarja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga za konika in vladniga lista.
za ktere je bila postava od 7. septembra 1848 dana glede dvignenja podložniških razmer, zadevajoč prošnje davkinih gosposk pri odločbi čez rekurse, ki so zoper pravednost in postavo taks, ktere patrimonialne gosposke predpišejo.
Ravno ta dan bo tudi LVI. del občniga deržavniga zakonika, kije 11. decembra 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih razun poljsko-nemškiga izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 460. Ukaz ministra denarstva od.23. novembra 1850, veljaven za Ogersko, serb-sko vojvodino in temiški Banat, čez oduierje-nje in pobiranje vžitnine od vina in mesa v krajih, kjer stanuje čez 2000 duš.
25. januarja bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXVI1. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, ki je 30. septembra v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, v talijansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 361. Deržavno pogodbo med Avstrijo, Prusijo, Bavarskim in Saksonskim od 25. julija 1850 čez napravo nemško-avsli-ijanske telegrafne zveze.
Št. 362. Ukaz ministra kupčije od 18. septembra 1850, s kterim se odločbe čez rabo avstrijanskili deržavnih in tistih telegrafov, ki so napravljeni v obkrajni nemško-avštrijanske telegrafne zveze, glede občinstva naznanijo.
Št. 363. Razpis ministerstva bogočastja in uka od 21. septembra 1850, zadevajoč prestop učeneov iz gimnazij na Ogerskem, Hor-vaškem in Slavonskem, v Vojvodini in temiš-kem Banatu v gimnazije drugih kronovin.
Št. 364. Razpis ministra denarstva od 22. septembra 1850, s kterim se zapove triper-ceritne denarnične navkaze po 100, 500 in 1000 gold., ki se še med občinstvam znajdejo, za listke deržavniga zaklada zameniti in jih popolnama ob veljavo djati.
Št. 365. Ukaz ministra denarstva od 24. septembra 1850, veljaven za vse kronovine,
24. januarja 1851 je bil ravno tukaj V. in VII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, in sicer V. del, ki je 9. januarja 1850 v edino-nemškem, 15. maja pa v slovensko-nemškem, in 13. decembra v talijansko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel pod št. 8, v madjarsko-nem-škem izdanju izdan in razposlan.
IX. del pa, ki je 16. januarja 1850 v edino-nemškem, 30. junija 1850 v slovensko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišelpod št. 12, je bil v madjarsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Pregled zapopada je bil že naznanjen pri naznanjenju edino-nemškiga izdanja.
Dunaj 24. januarja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
27. januarja 1851 bo v c. k. dvorni in doržavni tiskarnici na Dunaju IV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851, in sicer v edino-nemškem kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in raz poslan.
Zapopade pod
Št. 15. Cesarski ukaz od 31. decembra 1850, s kterim se temeljne čerte glede de-finitivrie vravnave politiških gosposk v lom bardo-beneškem kraljestvu vstanove.
Št. 16. Cesarski ukaz od 3. januarja 1851 glede odkidovanja snega iz deržavnih cest.
Št. 17. Ukaz ministerstva kupčije od 23. januarja 1851 , po kterem se djavnost z razpisani od 20. decembra 1850 vstanovljenih odločb glede mesažerij na 1. aprila 1851 prenese.
S tem delani vred se bo tudi drugi d o-kladni del izdal in razposlal, ki zapopade naj ponižniše prednašanje ministra kupčije k prejšnimu pod št. 16 napeljanimu cesarskimu ukazu od 3. januarja 1861.
Dunaj 25. januarja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga iista.
leiradiil del.
Kaj je avstrijanska domoljubnost.
V enim poprejnih sostavkov smo dokazali, de potres evropejskih deržav v preteklih letih iz dvojniga vzroka posebno izvira. Pervi vzrok nezadovoljnosti ljudi je bil, de mnogi narodi eniga jezika bi bili tudi radi zapopa-deni v eni centralni, to je tesno zvezani der-žavi, naj že bo kraljestvo, cesarstvo itd. po izgledu Francozov, Špancov, Anglezov, Rusov itd. — Posebno Nemci in Lahi, ki so že mnoge stoletja v posamesne narode pod lastnimi vladami razcepljeni, so se v letu 1848 silno poganjali, de bi veliko vesolno bolj zje-dinjeno nemško in laško centralno deržavo ustavili. — Res je, de niso samo mladi, ne-skušeni ljudje, kakor se od nektere strani terdi, ali pa le puntarji in podpihvavci v to premembo silili, ampak clo umni, stari in previdni so te misli uneti v poštenim namenu se silno trudili in mnogoteri tud premoženje in življenje v dar prinesli. — Dobro vemo , de marsikterikrat tudi pošten mož kako misel upe-ljati in utemeljiti se poganja in sili, brez de bi pametno in mirno sam pri sebi pomislil, al je mogoče , al ne. — Tudi od slovanske edinosti in deržave vsih slavjanskih narodov se je ne kteri ni sanjalo, akoravno so umni in sku-šeni Slovani dobro prrvidili in sploh prerok-vali, de za tako vpeljavo časa ni, in ga tudi clo dolgo ne bo. — Od tod pride potres in prekucija nemških in laških dežel pod bande-ram edinosti, brez de bi vojšaki se poprej zedinili ali le veliko govorili, kaj de bi se na-inest overženiga utemelilo, samoderžno vla-darstvo, ustavna vlada, — kaj in kako bo pa potler, se je clo malo prašalo.
Drugi vzrok vpeljave politiških prememb je bila od večine ljudi tako priželjena vpeljava navade, samoderžno deržavo , v kteri cesar, kralj itd. brez omejenja, brez ljudskih po-slancov gospoduje v vstavno ali konštitucijno vlado z odgovornimi ministri spremeniti. O kratkim bomo omenili, kako seje ta navada v Evropi počasi vpeljala. — Pred tri in šest-desetmi letini so vsi evropejski knezi se "kakor samoderžci obnašali, konstitucije ali raz-delenja veličanske oblasti ni nikjer bilo , — v nekterih deželah so se scer zbrali poslanci ljudstva, tode njih opravila niso bile imenitne, deržavni poglavar na njih sklepe vezan ni bil, njegovi ministri so bili tudi le njemu odgovorni. Samo angleški kralj je od leta 1688 na temelj deržave vezan bil, ktere britanska krona ni smela prelomiti. — Njemu na strani so stali ljudstvu odgovorni ministri, ljudstva poslanci so pravico imeli postave vladi nasvet-vati, posebno pa njej davke dovoliti, ali pa odreči. Taka vstavita ali konštitucijna vlada se je na Angleškim po več ko stoletni navadi vterdila. — Francozi so iiueli do leta 1789 samoderžno vlado, tačas pa se je začela tam revolucija , ali prememba vladne podobe , ki še dan današni ni jenjala. Od začetka sohotli vladno podobo po izgledu Angličanov napraviti, ali prenagla sila nekterih in hudobno ob-
našanje drugih je v kratkim tisto lepo deželo v jezeru kervi in solz pogreznila. — Vse se je zmešalo, dokler je vojvoda Bonaparte vsak vstavi konec storil in se samoderžniga cesarja Napoleona I. izklical. — Ko so njega v letu 1815 premagali je bilo vslavno kraljestvo na Franeoskim spet vpeljano , dokler se je v letu 1848 spet vse spremenilo. — Od leta 181 so po celi Evropi sploh hrepeneli, de bi se samoderžna vlada v vstavno, to je konštitu cijo spremenila, tode v letu 1848 so ljudstva to poželenje tako očitno na znanje dale, de jim je v celi Evropi od vsih vladarjev dovo Ijeno bilo. — Tudi naša Avstrija ni mogla i ni hotla zadej ostati; milostljivi cesar Ferdi nand je 15. sušca leta 1848 Avslrii vstavn vlado obljubil, in svitli zdajni cesar Franc Jožef I. jo je 4. sušca leta 1849 kakor te meljno vstavo vesoljne Avstrije nazadnje da in z svojo cesarsko besedo poterdil. — Prazno bi bilo zdaj prašanje, kaj je bolje in korist nejši za blagor ljudstva, če je samoderžno ali če je vstavno vladano. — Kakor eno i zmiraj tisto oblačilo vsim ni primerjenjo, tak bodo tud ljudstva pod obojno vlado srečni ži veli, ako le vsak deržavljan dobro premisli de nima samo pravic, ampak tudi dolžnosti in ako je ljudstvo uneto ljubezni do domovine — Zdaj ni več časa nazaj se ozerati, kak je nekdaj bilo, silno nevarno bi bilo preklete leta nazaj si vošiti, — iz puške veržene krogi nazaj več ne pokličeš. — Vse tožbe in obžalovanja zgubljenih dobičkov nič ne pripomorejo nazaj ni več mogoče*: tedaj resnično pa previdno naprej. — Drugiga prostora zdaj za naše djanje najditi ni, kakor vstava 4, sušca 1849.
Brez teh dveh virov premembe politiških zadev, namreč kakor smo omenili nagnenja narodov k deržavni edinosti, in vošila vstave se pa tudi najde še tretji vzrok grozovitne prekucije, ki dostikrat kakor šumeči vihar vse kar se mu v bran stavi podere. — Ta vzrok je razujzdano poželjenje ljudi nekterikrat pa tudi huda reva, ki posebno v poglavitnih mestih tako silno narase, de le ena iskra, to je pripravna priložnost, vse vname, ali pa kakor dereči potok tudi tiste, ki bi ne hotli z seboj vali. — Veči in imenitnejši ko je mesto posebno poglavitno , več se najde bogatih, več pa tudi revnih, ki sploh vsaciga bogatiga, brez de bi okoljšine dobro prevdarili, tudi srečniga imenujejo. Najde se jih pa tudi tam nezmerno vlačugov, potepuhov, tudi zbrisanih ljudi, ki so več del svoje premoženje zapravili, in bi zdaj v zmešnjavi radi v ptuje mošnje segli — ali pa se v tej priložnosti vzdignejo ošabni, oholi in prevzetni možje, ki vošijo lastno osebo na oltar postaviti.
Tukaj naznanjeni so sploh viri in vzroki politiških prekucij. V poznejih sostavkih bomo skazali, kako je naše cesarstvo od maliga začetka do zdajne slavne moči doraslo, kako ga najde prekucija leta 1848, — kakšna je Avstrije prihodnost, in kaj se imenuje prav za prav avstrijanska domoljubnost.
(Dalje sledi.")
Obertniška razstava vsih narodov in „Leipziger Illustrirte Zeitung".
Leipziger „Illustrirte Zeitung" nam pošlje sledeči sostavek z prošnjo, de bi ga natisnili Ker je ta sostavek zares v korist in občno blagostanje, se dolžni čutimo, ga našim brav-eam v prestavi podeliti.
Obertniška razstava vsih narodov ima namen z enim pogledam vire bogastva sveta, sad znajdb celih vekov, tisučerne umetnosti, in čude mehanike in kemije, ktere je človeški um in njega neprenehljivi trud iz posameznih delov učenosti rodil, de bi s tem svoje delo
polajšal, pripomočke poveličal, celimu svetu I šol, ined njimi 174 nemških, 58 slovenskih naznaniti. Obertniška razstava je tedaj vsimlin 8 zmežanih. 56,593 ljudi ni imelo prilož-k spodbudi novih prizadetij in poganjkov, ti- nosti šolo obiskovati, in v 107 farah ni šole. sti narod, ki bo naj umetniši dela zamogel Teh far je 43 nemških, 60 slovenskih in 4 izkazati, bo zmagovavec drugih.	I so namešane.
Zavolj tega se tudi dan na dan veči pa-	Štajerska.
znost na to razstavo obrača , ktero je velika » n „ i • „ oo	™	.
. . .	.. ' , ..	, Celje 22. prosenca. — Eno uro od vasi
misel razstave vesolniga sveta zbudila. Vsak|b\.„„„ „„i„„ „„ , i , ... , . . ,. .	,. , . , *ranc poleg cesarske ceste tik krajnske
bi rad zvedel, kaj se tu in tam godi, kai de I	• . i ■	- , .	.
. . ,■.'. „J, meJe se je undan nekaj prav žalostnega pri-Anghcani, kai de Francozi pripravljajo? kaiL„«i n *• ■	• ,
.. . ' ., . , , . , , . r , .J petilo. Ponoči od 18. na 19. t. m. začne kmet menijo Amerikam storiti? kaj de bo iz Indije hr . , , •• ... . , . , .
... „ . .	... . . ; ..	, K. pred sosedno hiso, ki je njegov brat, kri-
prislo ? kaj se v naših fabnkih godi? kako - J■	...... , , j ......
.	. ...	. .	. .	cati in na pomoč klicati, kakor da bi bil raz-
de se z obertnno naprej koraci ? kdaj de bo, ••, • .	... ., .... ,,
, , ...	' ...	J	bojniki v njegovo hiso pnlomastih. Brat
obertniška razstava in ako bo zares tako ve-|
ličastna, kakor se od vsih strani sliši?
zgrabi naglo svojo puško in gre z bratom
proti njegovi hiši. Ko sta že skoro pri hiši,
vgledeta človeka, ki jo od hiše proti gojzdu
unaša. „Stoj! — stoj ! — stoj !" kriči sosed
s puško, in ker begeči nemara, streli za njim;
.	....	....... i- zadeti se zgrudi. Ali kdo popiše zavzetje
napredka tega vclikiga zapocetja stori a in u , ■ 4 . ,	,.	. ...
.. ..... J . . obeli bratov in družine, ki so nato z lučjo
Na vse te vprašanje bo „Leipziger Illustrirte Zeitung odgovorila. Ona bo od tedna do tedna ljudem donašala reči zadevajoče to obertniško razstavo, kar je od začetka od
vse naznanila sostavila, ki so za obertnika
pripeli, ko se prepričaj«, da je zadeti sose-
kakor za prijatla	obertnistva in umetnosti I, , - . . .	. , , ...
. , ., r dov sin da ga je njegov lastni	oce obstrelil,
, ona ne bo	samo umetnika v London L ■ . . , • ,	, , v. ~ .
' "tako da hudo ranjen v kervi na	tleh lezi. Od
vojakov je bil pobegnul, in se brez očetovega
važne.
poslala, de ji bo dopisoval, ampak bo tudi
svojim naznanilam podobe pristavila naj važ-| J, v .... . . ... ,	.,,.., .... . x .., ., .. ,. , , J vedeza ze nekoliko dni blizo domovja klatil,
nisili obertniskih reci, ki bodo v Londonu ... , •	, ■ . . ..
. .. ' Zlo ga sodijo, da je	dva dni popred neki
vlom (Einbruch) poskušal, nocoj pa je bil
razstavljene.
Vrednistvo „der Illustirten Zeitunir« nas ie ■ ■ • ■ t	, . ,
.. " ,	<" J nakanil svojega lastnega strica pokrasti, ee
naprosilo, vse obertnike, bravce nasi<ra ca- • .. .... . . .r ,r „ ' .
. ,	'	mu ni celo po življenju stregel. \ Celjsko
sopisa, de zamoremo ta namen popolnama do-1, ■ • * • ,. - ',	. ,
v.	. .	„	F ' iinmau« |)(,|n|SmC0 aj| spjtal za vojake so ga odpe-
seci, prositi, tisti reci narisati in jih vred-1f^jj	(G Zt }
ništvo poslati, ktere so v London v razstavo H'* '	. ,	,	S
poslati namenili, ki bodo pričale od razstav-	AVStnjanSKa,
ijenih obertniskih reči. „Illustrirte Zeitung" bo Vojaki se že iz Českiga domu spusajo,vsih naprosila umetnike ksilografiške naprave pod skuPeJ se bo 30,000 na dom spustilo, predsedništvam gospoda žlahtniga Krečmarjal V »Pester Ztg.« se piše iz Detve. K slo-le reči narisati, in bo zamoglo toliko bolj za Iranskemu balu, ki bo 18. febr. na Dunaju so lepoto skerbeti, kolikor popred bo prejelo na- povabljeni štirje možje iz Detve, de bodo stali risanje. Ono bo skerbelo, de bo reči, ktere Pri vratih, in to zavolj tega, de bodo ljudje ji bodo poslane, še popred v časopisu nari-l,e orjaške hrabre može spoznali. Detvani so salo, kakor bodo v razstavo v London prišle I posebno močne in orjaške postave. Tem lju-in sicer v tistem redu, kakor se mu bodo <lem se zAl ne škodje žganje nič. Vse se jim poslale.	čudi. Za pot bodo plačilo dobili in še po-
Ni potreba razlagati prednosti, ki bodo izIver1' vsakdan šest goldinarjev. Zraven tega tega razstavnikam podeljene, njim se bo s|smej° tudl sto,P sv- Štefana in cesarski dvor tem sredstvo dalo, svoj namen toliko bolj do- I zastonj pregledati, de bodo zamogli kaj poseči, in ker je mogoče, de se v obertniški I vedati, ko bodo domu prišli, razstavi ta ali una imenitna reč prezre, ker * Odpravništvo časopisa „Oesterreichischer jih bo brezštevilno, jih bo „IllustrirteZeitung", Volksfreund" nabira doneske za našiga misjo-ki je zlo razširjena, naznanovala.	narja v sredni Afriki, generalvikarja doktorja
Pa tudi za tiste, ki niso nič v obertniško Ignaca Knobleharja. Pravijo, de je že mnogo razstavo poslali, bodo zamogle obertniške raz-1 nabralo, stavke pretresli in od velikiga prida in nepre- Njegovo veličanstvo je sledeče lastnoročno cenjeniga dobička se prepričati, ker bo „Illu-1 pismo ministru Schmerlingu blagovolilo izročiti, strirte Zeitung" zgodovino napredka in obert- Ministru pravosodja vitezu Antonu od ništva pisala, kakor se še nikdar nI zgodilo.	S ch meri ing.
In komu ni dano, zaklade obertnije pregle-| Ljubi vitez od Sehnierling! dati, mu bo ^Illustrirte Zeitug" pripomogla, Na V7ašo prošnjo, ktero mi je ministerski de bo zamogel obertnijo vsih narodov v ča- predsednik knez Sch w ar z e n b erg predložil, sopisu pregledati in se iz nje učiti, ker se de bi Vas službe ministerstva pravosodja od-zamore za čas obertniške razstave vsak z vezal, Vam to po milosti dovolim in zraven dvema tolarjama za četert leta na ,;IIIustrirte I izrečem svojespoznanje.de ste na tako važni
stopnji toliko storili, in ob enem zvolim dru-jziga predsednika kasacionalniga in višjigasodništva, Dragotina viteza od Kraus za svoji-|ga ministra pravosodja. Dunaj, 23. januarja 1851.
Franc Jožef, s. r. F. Sclnvarzenberg, s. r.
Drugimu predsedniku višjiga in ka-sacionalniga s od n i š t v a Drago ti nu vitezu od Kraus. Ljubi vitez od Kraus! Primoraniga se vidim, Vas na mesto mini-
Zeitung" naročiti.
Austrijansko cesarstvo. Primorska.
C. k. centralna morska vradnija je 23. t. m sledeči razglas dala:
Poglavar otoka Samos je tamošnimu c. k. avstrijanskimu poslancu naznanil, de vstajniki nočejo turške vlade priznati, in de je toraj Mustafa paša, poveljnik turških vojakov na otoku Samos mesto in barkostajo in druge raje z brodovjem zaperl in sicer od 4. ja-uarja, tuje barke do zdaj niso zaperte , ako s,ra pravosodja viteza Schmerlinga, kteriga bi bilo potreba, pozneje 'to storiti, se bo c. sim P° milosti službe odvezal, za ministra pra-poslancu popred to naznanilo, kar se s tem vosodja izvoliti. To službo brezmudeprevBemite. kupcam in brodnikam naznani.	,)unaj 23. januarja 1851.
Terst, 22. januarja 1851.	Franc Jožef' s- r-
_r	I	F. Sclnvarzenberg, s. r.
Koroško.
Na Koroškem je bilo konec lelal850, 2411 *) Franc (vas) na Vranjskim.
Horvaška.
Ban Jelac/č je 20. t. m. iz Dunaja v Zagreb prišel.
#	Društvo za „povestnicu jugoslavensku" je spet sejo imelo, v kteri se je dopis Petro-gradskiga starinskiga društva prebral, v kte-rem društvo željo izreče, z drugimi takošnimi slovanskimi društvi v zvezo stopiti, in praša društvo, ako bi hotlo to storiti in ji zraven tudi druge take društva naznaniti, kterih zveza bi mu bila koristna.
Sklenilo se je, imenovanimu društvu odgovoriti in veselje izreči, de hoče z njimi v zvezo stopiti; sklenilo se je tudi vse dela, ktere bo v natis dalo, Petrograškimu društvu poslati in druge jugoslovanske društva na Pe-trograško opomniti.
Odgovor Ljubljanskiga zgodovinskiga društva, v kterem se izreče, de je pripravljeno, k našimu namenu pripomoči, seje prebral.
Zagrebški nadškof odgovori, de podob Pav-linov ne more izročiti in de niso nikake posebnosti. Sklenilo se je, mu odgovoriti, de naj se skerbno varujejo, ker je med njimi njih nekoliko, ki so zgodovinske vrednosti kakor podoba slavonske vojvodinje Margarite in Celj-skiga grofa Ulrika.
Slavni slovanski zgodovinar gospod Pavel Šafarik je pisal društvu, de ga je zlo veselilo, ker ga je društvo za častniga uda izvolilo; on pravi, de je že davno želel enako društvo na Jugoslavenskem zbuditi, in zdaj je doživel, de so se njegove želje spolnile. Z zahvalo tudi obljubi, de se bo po moči trudil za društvo skerbeti. Ta serčni dopis je bil z glasnim „živio" pozdravljen.
Odgovor nadžupana požeganskiga, v kterem obljubi nektere starine že zdaj društvu poslati, se je z veseljem in zahvalo sprejel.
Mlada duhovšina Zagrebške bogoslovnice prepusti svojo bukvarnico društvu za rabo; v to se je z veseljem dovolilo in duhovšini raba historiških društvenih reči pripustila.
Duhoven in fajmošter Kalabar v Sisku se je naprosil, de bi pazil na starine, ki se ondi izkopujejo z pristavkam, de bi društvu, če je kaj našel, naznanil.
Gospod Kukovic se je naprosil, de bi svojo denarsko nabirko društvu izročil ali jo saj popisal, in dr. Gaj, de bi svoje stare rokopise popisal, tiste pa, kterih ne potrebuje, društvu izročil.
Gospod Vukotinovič je poslal 4 iztise knjige: „Kaj je Štajarsko med turškimi vojskami za Horvaško storilo."
Predlog predsednika, vse jugoslavenske škofe naprositi, de bi v svojih škofijah vse zgodovino zadevajoče reči nabirali, se je poterdil.
Serbsko.
„Vojvodjanka", ktero smo ravno pervikrat iz Zcmuna prijeli, naznani v drugem čislu. de se je poglavar Vojvodine skoz Solnok v Beč podal, in de je gosp. general-konsui T. Radosavljevič v činu polkovnika iz Dunaja v Zemun prišel.
#	„Vojvodjanka" pravi, de je na liceumu v Temišvaru naj več Serbov. Vstanovila se bo ondi tudi stolica serbskiga jezika in slovstva. Profesor te stolici bo književnik Dim. Tirol.
#	Ravno ta časopis pravi, de se iz Beča piše, de je ininisterstvo že začelo na tistem predlogu delati, kteriga so tergovci Zemun-čani predložili, de bi se kupčijska zbornica napravila.
#	Dalej zvemo iz tega časopisa, de so vsi tisti mladenči v Bački vojašinje oprosteni, ki so se prostovoljno dvignuli zoper pnntarje.
#	Cerkvene bukve avstrijanskih Serbov, ker so bile med vstajo večidel pokončane; se bodo na stroške vlade zopet natisnule. Prejšni natis
je bil od leta 1763, ki je v Moskvi na svitlo prišel.
Moravska.
Na Moravskem se bodo vsi Angličani popisali. Angleška vlada se je namreč na našo obernila z prošnjo, de bi 31. inarca t. 1. vse Angličane popisala in popis angleški vladi poslala. Ta čas se bo tudi na Angleškem ljudstvo popisalo.
* Iglavsko porotno sodništvo je 13 let sta-riga fanta po imenu Peter Švalbl na 14 dni v zapor obsodilo, ker je flike in banknote po 10 gold. čudno lepo delal. On se ni nikdar učil risati, in zna le slabo pisati, al v risanju je prav mojster; on je banknote le zavolj nadlog očeta ponarejal, ki je vseskosi pošteno živel, al dvakrat je pogorel in potem še zbolel in tako ubožal, de ni zase in za svojih 10 otrok jesti imel. Fant je nepokvarjen, zlo umen, ima dobro serce in ako bi se izobražil, bi zamoglo kaj posebniga iz njega biti.
Tuje dežele, Bosna.
Iz Bosne se piše 8. januarja iz Sarajeviga:
Komaj boste verjeli, kako silno so se 6. t. m. v Sarajevem tidanšnim dogodbam čudili. Gerki so obhajali velki praznik sveti dan,ka-tolčani pa sv. tri kralje, ko so je začelo ob 10 zjutraj s topovi streljati v čast avstrijan-ski zastavi, ki se je pervikrat v Bosni razvila nad stanovanjem c. k. general konsuiata. Brezštevilno ljudi se je zbralo, ki so bili priča tega, česar bi ne bili nikdar verjeli. V' Sarajevem, kjer so še nedavno kristjane stiskali, ker ni noben ferman popolne veljave imel, tu se je streljalo v čast zastave keršanske oblasti, ki se je razvila v varstvo in blagostanje kristjanov, — kaj taciga le verjeti, to je preveč. Toliko veči je bilo veselje od ene in serd od druge strani ko se je to zgodilo. Vse je hitelo, se z lastnimi očmi prepričali, kaj de se je zgodilo. Ta reč je bila mnogim v tolažbo, ki boljše prihodnjosti pričakujejo. Gosti Ijud so komaj konjki prederli, ki so spremili Omer pašata in Hairedin pašata, ki sta se v poslopje konsula peljala. Vojaška mu-zika je igrala pri stanovanju general konsula skoz več ur, kar je še več ljudi privabilo, al Turkov, ki so se bali in togotili, ni bilo. Posebno razkačeni so bili, de se je Omer paša z Hairedin pašatam slovesnosti vdeležil. Ta dogodba je za Avstrijo silno imenitna, veljavnost Avstrije se je s tem neskončno v Bosni dvignula. Od te tukaj popolnama neznane slovesnosti zdaj vse govori; od nje pomembe pa Turk molči, ker ga jezi in kristjan, ker je previden in ker se boji; naj mu bo v blagor.
Vradne naznanila prineso nekoliko novic iz Hercegovine. Večkratna poskušnja, raja k orožju prisiliti, ki je bila vedno zastonj, je v starem trinogu Mostara misel obudila in namenil je, njegove vasi pokončati in ga na tako vižo k boju prisiliti ali pa kaznovati. Ali beg se je tudi že z več kakor 1000 vstajnikov napotil', ta namen izpeljati, je pa moral pete odnesti, ko je na Skenderbega naletel, ki je vasi branil. Ravno tačas so se Arnavti do Han Borke in Vrabča naprej pomaknuli.
Arnavte so vstajnike 7. t. m. zagrabili, ki so se pa z velika zgubo morali do Lepote umaknuti, kjer so 150 vojakov pustili in se potem proti Mostaru podali. Ta posadka se je po noči od 7. na 8. udala. Skenderbegu na milost in nemilost in s vzetjem te terdnjave je Skenderbegu cesta v Mostar odperta. Kdaj de se bo Omer paša tje napotil, še ni gotovo. Hafis paša, sin Ali paša Stolčeviča je mertev; ni še znano, ali mu je bilo zavdano ali je bil ustreljen ali je za boleznijo umeri. Njegovo djanje je bilo djanje očeta.
Nektere dni je že, kar seje vojakam polovica zostale plače odrajtala, ker je v denarnice nekaj miljonov prišlo.
V	Srebernici blizo Sarajeviga so sreberne žile našli, in zavolj tega je bil en inženir tje poslan, de bo kraj pregledal.
Poljska,
Za Krakovčane, ki so v ognju škodo ter-peli, se tudi na Angleškem doneski nabirajo, od kodar se obilna pomoč pričakuje.
*	V „Czas" se piše, de je več Poljcov iz vshodnih dežel pruskimu kralju prošnjo poslalo, de bi jim bilo dovoljeno, v šole in sodniške opravila samo poljski jezik vpeljati; mi-nisterstvo jim na to ni prav zadovoljno odgovorilo.
Nemška.
Telegrafiško naznanilo pove, de je francoski poslanec iz Berolina v Pariz poklican.
*	Poruski vojaki se dan na dam domu spu-šajo.
Turška.
Iz Carigrada se 25. decembra piše, de bodo beguni v Kiutahii osvobodeni, ker je dunajski kabinet to dovolil. Če se bo tudi z Košutam to zgodilo, od tega se v Carigradu nič ne ve.
*	Pisma iz Beiruta naznanijo, de novoizvoljeni poglavar v Aleppi zlo skerbi, de se bo to kristjanam povernulo, kar so jim vstajniki poropali. Vstajnikov se je že 700 za-perlo. Obropane reči so vredni 15,400,000 piastrov.
Do zdaj so obropanili reči kristjani še komaj za en miljon piastrov nazaj dobili Kristjani so prosili sultana, de bi jim 5 miljonov piastrov posodil. Sliši se, de se bo zavolj tega vsim Turčinam davek naložil.
Belgia.
V	Belgii ni ministersivo odstopilo, le minister vojaštva se je odrekel, ker so se mu drugi ministri uperali zavolj prevelikih vojaških stroškov.
Francoska.
Francosko ministerstvo je zopet odstopila. Napoleon sicer iz začetka ni tega dovolil, potem pa, ko je narodni zbor ministerstvo ne-zaupno pismo poslal, je previdel de se mora udati in je ministre razpustil.
*	Iz Pariza se piše: O govoru gospoda Thiers-a v narodnem zboru se vse pogovarja. Lepši govor smo komaj kdaj culi. Ministerstvo je popolnoma pobito, ni vedilo, kaj bi bilo v zboru počelo. Vsako četert ure je en elysejski ljudski zastopnik sedež zapuslil, de je dogodbe naznanil.
Predsednik republike je z težkim sercam pričakoval govora Changarnier-a. General je vendar trezno govoril in njegov kratki govor je bil z zadovoljnostjo sprejet.
Stanje je pomenljivo. Do leta 1852 ne moremo tako ostati.
Pred vsim drugim pravijo, de je dežela mirna. Zares, pa le na poveršju. Budeči se zlo trudijo. Njih odborniki so vedno pripravljeni. Napadu zoper republiko se bodo uperli. Se ve, de bodo zmagani, vendar pa bo boj vstal. Clo pošteni republikan Cavaignac terdi, de se diktatura z urnim korakom približuje. Skušeni možje to vidijo in še več; oni se za to pripravljajo. Poznam terdiga repubiikana, ki se vladi prilizuje, de bi v prihodnje v senat izvoljen bil.
Angleška.
Na orjaškem poslopju v Londonu, v kterem bo obertnijska razstava celiga sveta, vihrajo barve in zastave vsih narodov, samo — nemške (černo-rudečo-rumene) ni. Angličani z glavo odmajujejo rekoč: Za Porusko, zaAvstrijan-sko, za Saksonsko vemo, za Nemčijo pa ne.
— 3Z -
Estrajh.
Odprejo Franc Jožefa roki
Estrajha se sreče potoki — Vek zlati svobode okrog Mu trosi obilnosti rog!
Naš cesar, zaupajmo, bode Pobratil protivne narode! Nabira si krepke moči, Svet celi osrečit želi.
Ljudljubne, prebrisane jrlave Pravične, umetne postave Vsirn deržu vJjanam dele, Njih blagor uterjat hite.
Strupenima robstva pošasti — Ziluj morate večno razpasti U prah zanieljivi, pepel! Svet, ukaj prerojen, veseli
Bog! skerbniga živi cesarja, Ministre, preumne vladarje, Ki Avstrii *rečo pleto — Podpiraj z mogočno roko!

«
C, k. licealna bukvarnica v Ljubljani.
(Konec.)
Shranjena je v šolah v drugim nadstropju v šesterih sobah, od kterih ste dve posebno veliki, in sicer v 105 velioih In 4 manjših omarah. Bukev pa, večidel pravdoslovskih, ki jih je bukvarnica od poprejšnjiga tukajšnji-ga dvorniga svetovavca, visokočastitiga grofa U. Wel*perga pretečene velike šolske praznike podarovanih dobila,-bo tudi kaki dve omari, ktere pa še niso za občinsko rabo v red djane.
Od bukev posameznih oddelkov slovstva ni tukej naša naloga govoriti, zakaj od nobeniga oddelka nemoremo reči, de je popoln; de je še ondi, kjer imaje bukvarnice po več tavžent gold. dohodkov na leto, niso tako popolni, de bi v njih ničesar pogreševati ne bilo.
Po verhu le toliko rečemo, de sta oddelka gerških in rimskih klasikarjev v bukvami še skorej nar bolj oskerbljena, po kterih šolska mladost in drugi bravci segajo, akoravno se v njima se marsiktera škerbina raznih slavo-vitih bukev najde, po kterih najbolj gosp. uče-niki Ljubljanskiga gimnazija poprašujejo, ktera se bo pa sčasaina po mogočosti tudi zamašila. V omarah nemških klasikarjev se vidijo le posamezni slavoviti pisatelji; škoda, de ni polje nemškiga parnasa s krasnimi cvetlicami bolj zasajeno, po kterih šolska mladost močno hrepeni in vseskozi poprašuje. Z laškimi, fran-cozovskimi, angleškimi in pa španjskimi kla-sikarji je licealna bukvarnica nar slabši pre-skerbljena, čeravno je vseskozi prašanje po njih. Med vsimi pa laških nar bolj pogrešamo. Z Lahi smo tako rekoč sosedje, s kte-rimi imamo vseskozi opraviti, škoda velika, de nimamo več slovstvinih pripomočkov v rokah, de bi se že od mladih nog z njih slov-stvani in slavovitnimi pisatelji italijanskiga parnasa soznanili; škoda, de imamo v Ljubljani učilnico laškiga jezika in slovstva, ktere se šolska mladost z veliko koristnostjo in pridani od leta do leta bolj poprijemlje, in žali bog! le premalo bukev, po kterih ona hrepeni. — Če bi ne imela Ljubljanska bukvarnica naslednjih laških pisateljev, to je: La sublime seu-ola di G. de Valenti, Ariosta, Dante, Petrarca, Monti, T. Tasso, Goldoni, Machiavelli in ko-mej dveh porabljivih besednjakov; tako bi se ne moglo nikomur z italjanskimi bukvami vstreči. Kar ima pa francozovskih, angležkih in španj-skih klasikarjev, se tudi lahko na perste so-štejejo. Pravdoslovskih bukev ima dovelj, tode le starih, ktere sedanji pravdoslovci komaj po imenu poznajo; novih pa le toliko, kolikor jih je pretečeno leto podarjenih dobila; zgodovinskih bukev ima naša bukvarnica tudi dovelj; zemljopisnih, natoroslovskih, kemijskih, kmetijskih in pa rudnijskih pa srednjo reč. Z botaniškimi bukvami je licealna knjižnica dosti dobro preskerbljena, ona ima lepih bukev s podobami raznih rastljin in želiš veliko, le škoda da pri miru Ieže,karje v Ljubljani botaniška šola jenjala; z matematiškimi
in naravoslovskimi bukvami ni tako, ako jih ima ravno brojno nabero, previdena, kakor bi jih bilo za sedanji čas želeti. Tudi bogoslovjih bukev ima dovelj, tode večidelj iz poprejšnjih časov.
Š siavjanskimi bukvami se Ljubljanska bukvarnica do leta 1845 ni mogla bahati, po mačehje je bila ž njimi previdena; pa sej ni moglo tudi drugači' biti. Kdo še je do leta 1848 s slavjanskim slovstvam ali pa z bukvami drugi pečal, kakor le posamezni pri-jatli slovenščine? Koliko Slovencov je bilo pri nas, de bi bili svoj domorodni jezik ali pa slovstvo čislali, ali po omonjenim slovstvu in bukvah segali? Več jih taeili poznamo, ki so se sramovali, de so slovenske kervi.ne pade bi se bili s slovenščino ubijali. — Ravno tako <e je tudi s slovenščino sploh godilo, in se žali bog še zdej godi. Komu je bilo mar, de Iti bil slovenske bukve skupej zberal? Kteri bukvnrničar Ljubljanske bukvarnice je bil za kaj taciga vnet? Razun M. Čopa se ni nobeden s slovenščino pečal. Kar je imela licealna kukvarnica do leta 1830 slavjanskih bukev, so bile večidel iz baron Coizove knižice pred ali potlej v lieealno prišle. S Kopitarjevo nabero se je pa Ljubljanska bukvarnica jaku opomogla, in sicer tako, de se zamore reči, de se, razun dvorne Dunajske bukvarnice, morde nikjer po celim Avstrijanskim toliko in tacih slavjanskih bukev skupej ne najde, kakor v Ljubljani.
Od druzih oddelkov pa, kterih nismo v mislili imeli, nimamo nič posebniga povedati.
Od posebnih prestojnost in imenitnost ne bomo govorili, od enacih le toliko povemo, de je Ljubljanska bukvarnica naj bolj osobite in naj dražji bukve od časa do časa po cesarskih darilih dobila; naj starši bukve ima pa od leta 1470.
Vodji Ljubljanske c. k. licealne bukvarnice so bili po versti naslednji: pervi je bil že gor omenjeni gosp. F. Wilde; po njem o Francoskim vladarstvu Mihael Lieb in pa grof Hie-ronim Agapito, za njima po zopetni srečni avstrijanski premagi M. Kalister do leta 1820. po njem M. Čop do leta 1835 , ko je bil v valovih Save 6. maliga serpana nemilo smert našel in po njegovi smerti jo je vladal do 13. prosenca t. 1. pa Dr. Jož. Kalasanec Likavec. — Popisali so jo pa in večidelj tako vredili, de se zdej brez velike zamude časa vsake bukve kmali najti dajo: gospod Jož. Kalasanec Likavec; gospod Miha Kastelic <*), skriptor bukvarnice in pa podpisani. De se pa pri tem delu M. Čopu krivica ne zgodi in zasluge ne prikrajšajo, moramo povedati od njega le toliko, de je bil on delo, ktero je bilo neizrečeno potrebno, osnoval in bukvarnice le popisovati pričel, ktero delo so pa njegovi na-slednjiki s združenimi močmi v letu 1842 do-veršili.
Ljubljana 23. velciga travna 1850.
J. Kosmač.
Rodoljubi.
Igra v treh djanjih iz českiga. Osebe:
fanta.
Dragotin, Franc,
Marijana, nju mati. Herluzga, nje mož. Miklavž, njegov svak. Terezka, hči Marijanina in Berluzga. Tone, fant. Mozes, jud. Lenčika, nje botra. Ranjen vojak. Pawel Kučov, kozak. Stirji drugi kozaki. Kmetje, kmetice. Domoslav. Škander. Jožef. Brambovci.
Pervo djanje.
(kerčma, v nji so mize, stoli in kerčmarska priprava, omare za steklenice, voiči itd., na levo je okno.)
#) Zdajni vodja bukvarnice.
Pervi nastop.
Dragotin in Franc.
Drag. (sedi za mizo in iz lesa sabljo reže.) Moja sablja bo skorej narejena.
Fr. (že maha žnjo.) Hejsa! že prav! potem pa jo stečeva v vas; Jernejev Tonče in Koš-nikov Matevžek in drugi fanti — to vem — že naju čakajo. Kam pa si palice shranul?
Dr. V kamro pod posteljo; saj veš, da bi jih nam mati zlomili, če bi jih našli.
Fr. Jez pa ponje grem (odide na stran.)
Dr. (sam.) To bo boj! Le še en malo jo zostrim (reže spet in vstane.) Čez to sabljo komu kako za komat dam, bo tri solnca vidil.
Fr. (prinese nekoliko palic.) Tu so.
Dr. Moja sablja je dodeljana.
Fr. Tedaj urno, poskusiva, kako to pojde.
Dr. Že prav! (Oba vzameta palice in si sabljo na kv»k pripneta.)
Fr. Narpred se streli in potein še le udari. Pojdi, postavi se tje in jez se bom sem, pa greva eden zoper druzega in se bojujeva.
Dr. Prav! Pa kdo naju bo prijatel in kdo sovražnik?
Fr. Sovražnik jez ne bom.
I)r. Jez tudi ne bom.
Fr. Ti moraš biti!
Dr. Če pa nočem?
Fr. Ti si, neumen. V vojski mora eden prijatel, drugi pa sovražnik biti.
Dr. Če mora to biti, pa ti sovražnik bodi.
Fr. Nočem; ti bodi!
Dr. Bog me obvari.
Fr. Kaj pomaga se prepirati, eden naju mora dovoliti.
Dr. Dovoli ti.
Fr. Ti si starši.
Dr. Če prav, ti moraš biti sovražnik, jez te k temu silim.
Fr. To hočem viditi.
Dr. Kako pa, da boš vidil. (potegne sabljo.)
Fr. Ti, miruj! (mu žuga.)
Dr. Ti si baba.
Fr. Jez baba? to ti bom koj pokazal (potegne sabljo in ga udari.)
Dr. Ti si me na roko udaril, tako jez ne igram, pa to ti čem povernuti (sabljo proč verže in s:a zagrabi.)
Fr. (se mu brani, take, de se eden od druzega ne more etersati.)
Drugi nastop.
Marijana — poprejšnja.
Mar. Poredneža, kaj se že spet rujeta? Xe moreta nekoliko časa mirna biti? — Jez boni vas naučila! (jima palice in sablje vzame in jih skoz okno verze.) Jez se že brez tega celi dan z možem prepiram; še vi dva me dražita!
Fr. (Pomigne Dragotinu, da bi vun šel sablje in palice pobrat.)
Dr. (sam zase.) Mati so jih nam naprej poslali. Tedaj grem na dvoriše in jih poberem. (tiho k Francu.) France, pride koj za maroj (gre.)
Mar. Kam greš, Dragotin?
Dr. Le en malo vun. (se bliža vralmi.)
Mar. Tu ostani.
Dr. Bom koj prišel (se zmuzne.)
Mar. Prav! prav! če bosta tako nebogljiva, bom vaju v kurnik zaperla.
Dr. Sej nisi m nič storil?
Mar. Še ve da nisi druzega storil, kakor same nerodnosti; — kamor pogledam, povsod le nered, tu leži nož —, tu krivec — tu sveder — tu spet polno tersk; da bi Ie vedno povsod za vama pospravljala.
Dr. (ze z mu za za vrata.)
Mar. (g-a vidi in ga nazaj pelje) Že spet vun; se hočeš spet potepati, ti potepin ti!
Dr. Mati, jez sim lačen.
Mar. Že spet lačen? kako dolgo je že, kar si zajterkoval? Pojdi in odreži si kos kruha.
Dr! Kruha nočem. Oče pravijo, da kruh v želodcu obleži.
Mar. Jez te bom učila kozjo molitvico, da Božji dar zameluješ. Zahvali Boga, da ga imaš. — Kje so oče?
Dr. Pod lipo sede in pijejo.
Mar. Že zjutraj na teše? kakor po navadi.
Dr. Jih čem poklicati?
Mar. Pojdi!
Dr. (sam zase.) Zdaj bom očeta poklical, potem pa jo v vas skočim, (teče preč.)
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Kdor ieli v vradnim ali pa v oznanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako vcrstico 7. navadnimi ččrkami za enkrat 3 kr,, za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vradni list
si 2i
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
U 8. liitnlijuliljaiiikiga časnika, florik S Prosenca 1851.
št. 519. Razpis konkurza. c*5) i
Visoko ministerstvo znotrajnih oprav je po razpisu od 15. t. m. št. 658 dovolilo, de se začasno mesto okrajniga komisarja II. razreda z 800 gold. letne plače, v krajnski krono vini ustanovi.
Kteri hočejo to mesto, ali po premiku mesto koncepfniga adjunkta z 400 gold. ali morde z 300 gld. letniga priboljška dobiti, nej svoje osvedočene prošnje, če so v deržavni službi, po svojih neposrednjih predpostavljenih, sicer pa naravnost vsigdar do 12. Februarja t. 1. c. k. krajnskimu deželnimu poglavarstvu po-šljejo. ^
V Ljubljani 21. Januarja 1851.
Gustav grof Chorinsky 1. r. deželni poglavar.
Št. 15698.
Razglas.
(7.) 2
Ravnanje s tistimi pri sadanji izberi vojaških novineov, kteri še starosti za vojašino niso dosegli, in se oglasijo za vloženje takse za oprostenje vojaške službe.
De se mogočim dvombam glede ravnanja s tistimi v okom pride, kteri še starosti za vojašino n so dosegli, in se oglasijo za vloženje takse za oprostenje vojaške službe, se ustanovi, de se zamorejo take osebe po predpisu od 23. Grudna 1849 (razglašniin v der-žavnim zakoniku leta 1850 IV. delu št. 5) vselej z vložen jem takse vojašine rešiti, brez de bi se izkazali, kakor predpis od 27. Li-stopada t. 1. št. 25972 za sadanjo izbero novineov ukaže.
Te osebe se pa smejo od števila novineov utične županije ali srečkovanskiga okraja še le potem odšteti, ko so že res v starost za vojašino predpisano stopili.
Ta od ministerstev za vojaštvo in znotra-njih opravil sklenjena naredba se da z ozerani na razglas poglavarstva od 30. pr. m. štev 15353 sploh na znanje.
V Ljubljani 10. Grudna 1850.
Chorinskg I. r. poglavar.
prebivavcov privoliti, de bi se mili darovi nekterih drugih kronovinah cesarstva zberali
Gospod minister je o velikosti škode to prošnjo dovolil, in jez se obernem na znano ljudomilost prebivavcov Krajnske dežele za mi pripomoček za nesrečne šent Lorenčane t pristavkam, de bodo gospodje duhovni pastirj in vrednik ,,Časnika" mile darove prejemali.
V Ljubljani 12. Listopada 1850.
Chorinskg 1. r poglavar.
Št. 15505.
Poziv
(5.)
na zdravnike, v vojaško zdravnišk službo stopiti.
Ker zdravnikov pri armadi manjka in ker je treba, jo ž njimi previditi, je gospodu ministru znotranjih ojpravil priložnost dalo, mene z v. razpisani od 2. t. m. št. 6446 po najvišjim zaukazu pozvati, na civilne zdravnike te kro-novine brez odloga poziv razpisati, v vojaško zdravniško službo stopiti.
Ko tadaj z nazočim ta poziv razpišem, se opert na skušnje poslednjiga časa, v kterir je toliko zdravnikov svojo domoljubnost s svoj nevtrudlj/vostjo pri armadi v vojski in v vojaških bolnišnicah tako slavno pokazalo , sve-sto nad jam, de bodo tudi zdaj glas domovine slišali in njenim vojakam v pomoč prišli.
De se to po mogočosti lahko stori in tistim kteri v vojaško zdravniško službo stopijo, al se tudi le za čas vojske va-njo zapišejo, službi in po nje končanju primerne hasni pri gotovijo, je Njegovo Veličastvo dovoliti blagovolilo :
Št.15505.
Poziv
(6.) 2
na ljudomile prebivavce Ljubljanskigaglavniga mesta in Krajnske kronovine.
Ker je zavoljo sile sadanjiga časa treba bilo, armado zlo pomnožiti, je tudi posebnih pomočkov za preskerbljenje bolnih vojakov treba.
Med tem, ko je v c. k. ministerstvo znotra njih opravil od 2. t. m. št. 6446 primerno po-skerbelo, de je za zdravniško pomoč skerbljeno, je tudi želja izgovorjena bila, de se prebivavci glavniga mesta in cele kronovine pozovejo, d bi obez, cofanic i. t. d. podarili, de bi se vojaške bolnišnice na vojski s temi rečmi dostojno previdile.
Prepričan, de bodo o taki priložnosti verli prebivavci te kronovine svojo vselej skušeno domoljubnost zopet pokazali, se obernem vsim blagodušnlm človekoljubam in zlasti k dobrodelnim, miloserčnim prebivavkam naše cele kronovine in njeniga lepiga glavniga me sta s prošnjo, imenovane darove za bolne vojake po mogočosti obilo zberati in jih ali naravnost, ali pa po svojim okrajnim glavarstvu ali po tukajšnim mestnim magistratu c. k. vo jaški komandi blagovoljno poslati.
V Ljubljani 4. Grudna 1850.
St. 14766.
Poziv.
■ (1.) 3
Po naznanjenju c. k. ministerstva znotranjih opravil od 7. t. m. št. «4052 je 26. vel. Serpana t. I. večji del Šent Lorenškiga terga v Druneškim okraju na Tiroljskim pogorel. Kakor je gosposka prevdarila, je prebivavce silna škoda zadela, ki 100,000 gld. znese.
Gospod tiroljski deželni poglavar, kteri je ta prevdark predložil, je ob enim prošnjo podložil: v krepko podporo silno siromaških
1.	De bo verh veliko večjih prejemšin, ki so bile z n. v. sklepam od 30. pr. m. vojaškim zdravnikam c. k. armade dovoljene in v Dunajskim časniku 1. Grudna t. 1. razglašene, tudi vsaki na kakim cesarskim vseučilisu gra-duiran ali poterjen zdravnik, kteri se za resen vstop v vojaško zdravniško službo oglasi, in ali le za čas potrebe ali za več časa za vojaško zdravništvo popolnama priseže, za napravo obleke in zdravniškiga orodja še plačilo poverh prejel, in sicer:
Vsaki doktor ali magister sto in petdeset goldinarjev dobr. denarja, vsaki patron rano-celstva sto gold. dobr. den., in vsakteri, kdor toliko zdravniških vednost ima, de more po obstoječih pravilih vojašk zdravnišk pripomoč-nik biti, šestdeset gold. dobr. den.
2.	De se bo med tistimi civilnimi zdravniki kteri, brez de bi popolnama med vojaško zdravništvo stopili, sam za čas v vojaških bolnišnicah službo prevzamejo, doktorjem po tri gold. dobr. den., magistram ali patronani ra-nocelstva pa en gold. in 30 kr. dobr. denarja na dan plačevalo, potem de se bodo, ako zvu-naj svojiga navadniga stanovanja vojaško službo opravljajo, zastonj na mesto svojih opravkov vozili in tam primerno stanovanje dobivali.
3.	De se bo pri podelitvi civilnih zdravniških mest na tiste zdravnike posebno gledalo, ki so ali kot pravi vojaški zdravniki v armadi služili, ali pa le kaj časa v vojaških bolnišnicah službo opravljali, dalje, de se bo vsa-kimu, kteri odslej na novo v vojaško službo stopi, službno mesto v civilnim, ki bi mu bilo morde v času, ko je pri armadi služil, podel jeno, kadar iz vojaške službe stopi, prihra nilo.
4.	De se bodo izverstne službe s poslavlje-nji plačevale, in
5.	De bo vdova praviga vojaškiga zdravnika, kteri bi med časam svoje službe in zavoljo nje umreti vtegnil, pravilni penzion, vdova zdravnika pa, ki samo za plačilo na dan služi, primeril leten poboljšek dobivala.
Tisti zdravniki, kteri se hočejo v ta poziv vdati in ali popolnama v vojaško zdravniško službo stopiti ali pa samo za kaj časa v vojaških bolnišnicah službo opravljati žele, se imajo tadaj pri tukajšni c. k. deželni vojaški komandi ustno ali pismeno oglasiti, in z do-azi, de so za to vgodni, dostojno izkazati.
V Ljubljani 5. Grudna 1850".
št.58/D.D. Oznanilo. C"0 *
c. k. ljubljanskiga kantonskiga poglavarstva.
Zadevajoč naznanovanje dohodnine za leto 1851.
Ker jo že čas, po oznanilu c. k. da-čniga vodstva za Krajnsko od 20. novembra 1850 kje je bil na 31. decembra 1850 odločen, za naznanenje dohodnine za vladno leto 1851 pretekel, brez da bi bile vse naznanila do zdaj dospele, se toraj za vse tiste, ki imajo dohodnine plačevati in tega še niso naznanili, 10. februar 1851 za tisti dan naznani, do kteriga se bo s prisiljenjem še čakalo.
Kdor pa do tistiga časa predpisane povedbe ne opravi, se bo brez odloga kaznoval s petimi goldinarji v srebru, kar se opera na 32. §. najvišjiga dohodninskiga patenta od 29. oktobra 1849. Glede povedba veljajo še tiste postave kakor lansko leto z to edino premem-bo, de, čisti dačni splošni dohodek zvediti, seje ravnati po letih 1847, 1848 in 1849 in de tisti, ki se misli zlajšanja razpisa viso-eiga c. k. ministerstva denarstva od 18. aprila 1850 št. 5034 poslužiti, more na podlagi pretekliga leta, t. j. leta 1850 sirove prejemke in čisti dohodek vestno naznaniti.
De se zmote ne prigode, se opomne, de se pod siroverni prejemki vsaki opravek brez odstetve opravkinih izdaj razume.
Za čisti dohodek pri kakem opravku se nima tisti imeti, ki ostane, ako se vse izdaje odrajtajo, ki je toraj le čisto prihranenje, ampak tisti znesek, ki ostane od sirovih prejemkov, ako se obertniške in opravilske izdaje odrajtajo. Toraj se imajo pri kaki obertnii sicer tiste izdaje odrajtati, ki vstanejo iz pre-skerbljenja potrebnih obertnijskih priprav, de-lavcov in enakih izdaj, ki iz obertnije izvirajo, ne pa preskerbovanje družine, hišne potrebe itd.; ker ravno te izdaje, ako se jemljejo iz doneskov obertnije ali kupčije, že kažejo na čisti donesek obertnije.
Kar posebno osebe, dohodnini podveržene zadene, se mora od vsakiga opravka, ki je dohodnini podveržen, posebna povedba vložiti skupne povedbe niso dopušene. Le tiste osebe ki so v poslednji dohodninski red vverstene, so iz-jete izročenja povedbe; ako bi vendar kdo vec obertnij imel, se morajo od vsake obertnije posebej, če so tudi te obertnije v poslednji dačni red vverstene, povedbe in sicer od vsake obertnije posebej vložiti.
Ako kdo svojo obertnijo ležati pusti, ga to ne izjame izročenja povedbe; to naj se v opombni rubriki napelje.
Tisti znesek, ki se pod rubriko ponud-na dohodnina napelje, se pri tukajšni vradii tako razume, de ga napeljavec hoče zraven dozdajniga dobitniga davka odrajtati.
Glede dohodkov letnih obstoječih prejemšin za to ali uno službo se opomne, de morajo take prejemšine, ako jih izplačujejo oskerb-niške, življenovarstvene naprave ali druge osebujne osebe, ne le tisti, ki jih prejemajo naznaniti, ampak tudi imenovane denarnične naprape in osebujne osebe imajo predpisane oznanila izplačanih prejemšin izročiti. Tisti, ki take prejemšine dobivajo, imajo z D na-znamovan presek porabiti, in rubrike IV. V. in VI. ostanejo prazne, v rubriki VII. se naznani prejeti letni donesek in v rubriki VIII. tista denarnica ali ttsta osebujna oseba, ki dačuje; denarnice in osebujne osebe imajo takor je bilo zgorej omenjeno, prešek E porabiti.
Glede v tretjem redu z davkam obloženih dohodkov obresti posojil in manjših dolgov se pomne, de se morajo obresti deržavnih dolžnih pisem kakor osebujnih naznaniti, in de le isting v blagu ni treba napovedati, in sicer le takrat, ako petpercentno odštetvo obresti osežejo.
Od dobe, na ktero se ima pri tem gle-ati, se opomne, de se imajo obresti in dohodki po premoženju in dohodkih od 31, oktobra 1850 naznaniti.
Naznanilni listi se zamorejo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in pri c. k. (lačnih vradnijah v Ljubljani in na Verhniki dobiti.
C. k. kantonsko poglavarstvo v Ljubljani 13. januarja 1851.
Tomaž Glančnik.
ci8.)	Oznanilo.	*
Visoko c. k. ministerstvo kupčije, je 17. kimovca lanskiga leta štev. 5531/H Topliški srenji pri Novim mestu, semnje prestavit do-dovolilo. Po visokim ministerškim ukazu, bodo na Toplicah za prihodnje čase, semnji:
1. v četertik po sv. Matiju. 2. v četer-tik po sv. Florjanu. 3. v četertik pred vel-Šmarnam. 4. v četertik po Roženkranski nedelji.
Ako pa sv. Matija, ali sv. Florijan na četertik pride, bo semenj potlej v prihodnji četertik.
Prestojništvo Topliške županije
mesca prosenea 1851.
Jožef Sterniša, župan.
Martin Gimpel,
svetovavec.
C»«0	Oklic	3
nekdajnim podložnikam Gradaške in Vinske grajšine se da na znanje, de je visoko c. k. ministerstvo po ukazu od 9. velikiga ser-pana in 29. kimovca 1850. zapovedalo, de se imajo grajšinam vsi urbarski dolgovi, ktere so jim njih nekdajni podložni noter do konca leta 1847 dolžni ostali, z lepo poplačali, scer se bojo s tožbo iztirjali. Gori imenovana ukaza visokiga ministerstva lahko vsak sam bere, ker sta bila že davno po deržavnim zakoniku in vladnim listu CIX. in CXX1X. številka 326 in 369 vsakimu na znanje dana.
Ako bi se primerilo, de bi bilo treba poprej imenovane davkine dolgove s tožbo tirjati, bi se znalo zgoditi, de bo marsikteri toženec za pravdne stroške (unkoštinge) mogel več plačati, kakor dolg znese. De tedej kdo v škodo ne pride; se s tem oklicamvsim tistim na znanje da, ki so Gradaški ali Vinški grajšini na denarnih ali naturnih urbarskih davšinah na desetini ali na kaki drugi davšini do konca leta 1847, na prepisih pa do 7. kimoca 1848 kaj dolžni ostali, de naj te dolgove gotovo dokonča Prosenea leta 1851 oskerbništva Gradaške in Vinške grajšine odrajtajo, scer bo imel vsak sam sebi pravdne stroške za uho založiti in bo k temu plačilu z tožbo primoran.
Oskerbništvo Gradaške in Vinške grajšine.
V Gradcu 9. Grudna 1850.
št. 148. Oznanilo. 0«0 *
Po odločbi visokiga c. k. ministerstva za kupčijo, obertnijo in javne stavbe od 26. pr. m. št. 6425/c se nimajo časopisi, ki v zvezkih enkrat v tednu, ali v 14 dneh, ali na mesce ali še čez dalji čas na svitlo pridejo. z navadnimi časopisnimi marki pošiljati, ampak
Eri poštni poslatvi se ima z njimi ravnati, ka-or z poslatvami pod križnim zavitkam.
0(1 takih zvezkov se mora tedaj z potrebnimi markami 1 kraje, za lot brez razločka odrajtati.
Kar se s tem posebno zadevajočim vred-ništvam z pristavkam naznani, de se bo vsim poštnim vradnijam naročilo, se potem ravnati. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 15. januarja 1851. C. k. poštni vodja Hofmann 1. r.	3. Odrajtvila in plačivne liste ima predstojnik zadevajoče vradnije priskerbovati. Vsak, ki kak predal tirja, mora lastnoročno svoje ime in čas, za kteriga je odrajtvilo plačal, v zato napravljeno rubriko zapisnika zapisati, potem se list izreže in njemu kakor plačilni izroči. Ako je za dopisnike, ki si mnogo dopisujejo, že samo na sebi koristno pisemski predal imeti, ker zamorejo pisma koj ko pridejo, na pošti dobiti, brez de bi mogli še le nanje čakati, de se jim domu prinesejo, kar se ne more vselej naenkrat zgoditi, je ta naprava posebno glede dopisav, ki zvečer na pošto pridejo, pri pomanjšanem odrajtvilu toliko bolj koristna, ker se pisma po zimi ne morejo že zvečer na dom izročiti, nasproti pa se do pol osmih zvečer pri poštni vradnii izročujejo in stem je mogoče na pisma, ako se zlo mudi, že drugo jutro odgovoriti. Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo. V Ljubljani 9. decembra 1850. Hoffmann 1. r.
št. loo. Naznanilo (17) 3 Za sodniški in dačni okrog Lože se bo z 10. februarjem t. 1. c. k. poštna ekspedicia za zdaj v Starem tergu napravila. Pečala se bo z preskerbovanjem pisemskih in vožnih poslatev, z poslednjimi do teže treh liber, v vsakdanji zvezi bo stala z poštno vradnijo v Planini in sicer tako, de bo pešni pot vsakdan ob 12'/2 iz Slariga terga šel, v Planini prenočil, in drugo jutro se zjutraj ob šestih spet iz Planine v Stari terg povernil. Kar se s tem sploh naznani. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 20. januarja 1851. C. k. poštni vodja Hoffmann s. r.	
	(M.) , 1 Pri Ign. il. lileinmajerju in Fedoru Bam-bergu je na prodaj: Potovanje po beli reki. Po izvirnim rokopisu velikiga vikarja srednje Afrike Dr. Ignacia linobleherja. Zdelal in posloveniti dal Dr. V. F. Klun. Cisti dohodek je v podporo misionarjev v Afriki namenjen. Cena 10 krajcarjev.
št. 5684. Oznanilo. oo « Po naredbi visokiga c. k. ministerstva kupčije morajo po časopise od 1. januarja 1^51, ki se pošiljajo s porabo časopisnih mark prejemniki na pošto prili, in se le takrat, ako prejemnik naravnost tirja in pol krajcarja za izročbo eniga iztisa plača, na dom pošlejo. Pri poštnih vradnijah, kjer so plačani pismo-nosi, kar je v tej kronovini zdaj samo v Ljubljani, naj tisti, ki žele, de bi se jim časopisi na dom poslali, pismeno naznanijo in natanjko svoje ime in stanovanje tukajšni poštni vrad-nii razodenejo in pri tej priložnosti tudi izročnino naj manj za en mesec odrajtajo. Poštna vradnija bo izročnino v zapisnik vzela, in tistim, ki izročnino odrajtajo, plačilni list dala. Ako ravno tisti prejemnik, izročnino že v drugo plača, ni treba, de bi to pismeno storil, in dobil bo le plačilni list z ozeram na pervo vpisanje. Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 12. decembra 1850.	
	Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 25. Prosenea 1851. Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebrn) 95' , » » » » 4 '/, » » » 833/ls Obligacioni avstrijanskili pod / \ in nad Anizo. čeških, mora v- i P° * „ 0,1 mt ~ 6,<l skih. silezkih, štajarskih.ko- T * * i/ * \ * roških, krajnskih, goriških in \ * & '< » » / » dunajske višje kamorne urad- / *?,,**» * nije. \ * 1 % » » 7 ~ » Bankne akcie po 1140 gold. v srebru. » » »»4»» » 74'/ Dnarna cena 25. Prosenea 1851. V dnarju Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 335/8 gld. Srebra » » » 303/, »
št. 4952. Oznanilo. C«o 2 C. k. visi vodstvo za komunikacio je z visokim razglašam od 17. novembra t. 1. št. 9653/B. naznanilo, de se po ukazu visokiga c. k. ministra kupčije glede odmerjenja odrajt-vila od predalov za dopisave i 1 odločb pismenine od 26. marca 1850 toliko premeni, de se namesti dozdajniga eniga krajcarja za vsako dopisavo od 1. januarja za predal, v kterim se imajo po želji prejemnikov dopisave, ki nanje pridejo, shraniti, neglede na število prišlih dopisav, za vsak mesec 1 goldinar od predala odrajtati. Pri tem veljajo sledeče odločbe. 1.	Odrajtvila se plačajo naprej za pol leta, namreč od 1. janarja do 30. junija, in od 1. julija do konca decembra. 2.	Ako se predal odpre med tekočim pol letam, se odrajtvilo plača le za druge mesce do začetka prihodniga pol leta.	
	Ces. kralj, loterija. Naslednje številke so vzdignjene bile: V Gradcu 22. Prosenea : 39. 6». «4. 5. 89. Na Dunaju 22. Prosenea : VG. 34. 14. 53. 48. Prihodno srečkanje bo v Gradcu in Dunaju 5. in 15. Svečana.