JIŽNICA SEVNICA svobode 10 >0 SEVNICA Skupni podvig k4-30f 1 'bOHE na spodnji Savi Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20 t. m.aS> aL Avtc/tos /(psic PRIHRANKI V MARCU: pri C2 do 500.000 SIT pri C3 do 500.000 SIT pri PICASSU do 750.000 SIT pri XSARI do 801.000 SIT pri BERLINGU do 700.000 SIT http://saloni.citroen.si/avtoline ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Cena 240 SIT 14. april 2005 Podjetnik ali svetnik? Brežice, Posavje - Odstopil je brežiški svetnik z liste LORKS Vojko Bibič. Odstop je po njegovih besedah povezan s predvolilnim dogovorom, da st bosta v primeru dobrega rezultata na volitvah mandat delila z Jožetom Baškovičem kot drugouvrščenim z iste liste. Čeprav je Bibič solastnik podjetja, zanika, daje odstopil zaradi določb protikorupcijskega zakona, ki funkcionarje zavezuje k prijavi premoženja Komisiji za preprečevanje korupcije. Predsednik komisije je Drago Kos. V Posavju je po podatkih te komisije 88 funkcionarjev, ki morajo oddati obrazec o premoženjskem stanju. 15 jih tega še ni storilo. Barbara Lavtar iz Kosove komisije sporoča, da bodo zamudniki v teh dneh pisno pozvani, naj obrazec oddajo do 25. maja. Zakon o preprečevanju korupcije med drugim prepo- veduje sklepanje poslov preko razpisov javnih naročil s podjetjem, v katerem ima funkcionar ali ožji družinski člani več kot 20-odstotni delež. Takšno podjetje tudi ni upravičeno do državnih pomoči. Določilom, ki govorijo o nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, je zelo podoben že zakon iz leta 1992, ki pa se na občinski ravni ni izvajal. Občinski svetniki funkcijo opravljajo nepoklicno in večina sploh ni razmišljala, da jih protikorupcijski zakon uvršča med funkcionarje. Med temi sta sevniška svetnika, uveljavljena podjetnika Drago Krošelj in Andrej Repše. Ker jima ta zakon omejuje poslovne priložnosti, oba razmišljata o odstopu s funkcije, vendar bosta pred končno odločitvijo prisluhnila razlagi zaposlenih v Kosovi komisiji. Povabljeni so, da sevniškim svetnikom in občinskim uslužbencem natančno predstavijo zakon. ...na strani 3 Številka 130 Leto 5 Veselimo torej se... Maturanti 4. f Gimnazije Brežice z razredničarko Elo Tomše Čatež ob Savi - Od prvih šolskih korakov do dni, ko so v marcu in aprilu na maturantskem plesu zaplesali brežiški maturantje četrtih a, b, e, c, d in f oddelkov, je za njimi dvanajst let nabiranja znanja in zorenja. Da so oboje dosegli, kljub kakšni mladostni muhi ali neljubemu predmetu, so dokazali na svojem najbrž prvem pravem plesu, ko so se profesorjem in staršem predstavili s prisrčnimi, izvirnimi programi. Z njimi so pokazali, da so se v posameznih razrednih skupnostih dobro spoznali in se izvrstno “poglobili” v profesorski zbor ter prav pOSAVC fSgencija za zaposlovanje izobraževalno središče Center za tehnično varnost • varnost pri delu • varstvo pred požarom www,posavc.si 050/621-307 posebno v svoje razrednike, ki so jim v zadnjih skupnih dneh bolj blizu kot kdaj koli prej, saj nedvomno gre verjeti, da jih je v štiriletnem obdobju z njimi vezala kar starševska privrženost. Da so jih dobro pripravili na življenje, ki jih čaka v slovenskih univerzitetnih središčih, so se zahvalili obojim -profesorjem in staršem. Prenekateri maturant se je stežka spravil v “ta mašniški oklep” in prav tako maturantka v svečano oblekico z visokimi petami, ki jih je tekom večera odložila in sproščeno zaplesala kar bosa. Je pa bil ples priložnost, da so se pokazali drugačni, saj so se nekateri med sabo komaj prepoznali. “Veselimo torej se, mlada nam je duša”, pravi himna maturantov in to je sedaj za njimi. Stavek, ki ga je med ostalim v govoru izrekla ravnateljica Stana Molan: “Najbolj pa bom vesela, ko vam bom izročila uspešno zaključena spričevala!” pa napoveduje, da maturante čaka trdo delo. Naj bo uspešno! Tedaj bodo resnično v mladih dušah zaživele Menartove besede: ”Sreča je, daje pred mano pot in to, da vem, da slast je v tem, da grem!” N.J.S. Za odlagališče osem občin Ljubljana - V začetku decembra 2004 je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) slovenske občine povabila k sodelovanju iskanja lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov. Do roka za prijavo, 5.aprila, je ponudbo oddalo osem občin: Krško, Sevnica, Brežice, Velika Polana,Tmovska vas, Lenart, Zavrč in Šmartno pri Litiji. Sledi postopek ugotavljanja primernosti prijav, kjer bo ARAO preverjala pasivno varnost lokalnega okolja, funkcionalno-teh-nični, ekonomski, okoljski in prostorski vidik. Prav tako bo preverjena družbena sprejemljivost, čeprav naj bi bila ta nekako potijena že s prostovoljno ponudbo občin, je povedal direktor ARAO dr. Miro Veselič. Kriteriji za vrednotenje lahko potencialno lokacijo izločijo iz nadaljnjega postopka kot nesprejemljivo. Pri medsebojnem primerjanju sprejemljivih lokacij bodo najpomembnejši vidiki: stopnja družbene sprejemljivosti, raven pasivne varnosti in funk-cionalno-tehnična ustreznost. Primerjava potencialnih lokacij bo zaključena sredi maja in izbrane bodo tri občine za nadaljevanje postopka umeščanja odlagališča. Ostali prijavljeni ostanejo v postopku, le da aktivnosti mirujejo. V treh občinah bodo približno tri leta potekale obsežne geološke raziskave, za kar je določeno letno nadomestilo zaradi omejene rabe prostora v višini 255.118 evrov. Ker bo hkrati potekalo tudi široko seznanjanje lokalne javnosti, ima občina pravico do finančnih sredstev za naročanje neodvisnih študij, svetovanj in preveijanj. Vse zainteresirane skupine in posamezniki imajo namreč pravico predlagati svoja vrednostna izhodišča, ki se jih preveri v postopku. Občina, kjer bodo tekle raziskave, ima pravico prijavo umakniti kadarkoli do trenutka, ko je z njenim soglasjem za lokacijo izdelan predlog državnega lokacijskega načrta. B.D. Naslednja številko bo izšla 28. aprila2005. j Kdo se gre slepe miši? Sevnica - Leta 2008 bo v sevniški občini 723 šoloobveznih otrok manj, kot jih je bilo leta 1999. Takrat so na sevniški občini pripravili plan investicij v šolstvu, po katerem naj bi se prednostno reševali OŠ Blanca in OŠ Tržišče. Od takrat do danes seje marsikaj spremenilo. Nekatere šole so prevelike, zato Ministrstvo za šolstvo ni naklonjeno novogradnjam in zahteva, da se zapolnijo tiste šole, ki imajo preveč prostora in premalo otrok. Prišlo bo do sprememb šolskih okolišev in do razporejanja otrok po šolah. Občinski svetniki pa so sprejeli sklep, da se prednostno rešuje vrtec v Sevnici. Ravnateljica OŠ Tržišče Breda Rman je nad tako odločitvijo ogorčena. Medtem ko se je župan Janc strinjal, da je treba v Loki dograditi tamkajšnjo podružnično šolo, ki bo dobila še oddelek vrtca, pa se spreneveda nad potrebami OŠ Tržišče. Slednja bo zahtevala ponovno presojo in sklepanje na občinskem svetu. ' . 5 “Papež ma vas rad!” To so znamenite besede, ki jih je Janez Pavel II. spregovoril ob prvem obisku v Sloveniji leta 1996 na srečanju z mladimi v Postojni. V soboto, 2. aprila 2005, je za vedno odšel, njegovo zadnje slovo je bilo veličastno. Papežev obisk v Sloveniji pa je na poseben način ohranila tudi ljudska pesnica Ančka Deržič iz Rigonc pri Dobovi. Takrat je njemu v čast, zahvalo in spomin napisala pesem. Sveti oče Sveti oče k nam prihaja, to že vsak ve izmed nas, luč nebeška naj ga spremlja, da bi zdrav prišel med nas. Kristusovo naročilo oznanjuješ ti po svetu, vzel si križ na svoje rame, ker svetniško češ živet. V slovensko prišel si domovino, srečanja se veselimo, pozdrav prisrčen sprejmi ti, naj srce se ti razveseli. Blagoslovljena bo naša zemlja, ko boš stopal ti po njej, utrdi nam vero in vlij jo v srce, da Bog bo med nami do zadnjega dne. Slovenec Slovencu poda naj roko, da ljubezen med nami trdnejša bo odpiramo rane od svojega srca, da sveti nam oče blagoslov svoj poda. SIM P LY CLEVER POSAVSKE CH/ŠICE Ves jug države je zdaj radioaktiven! Na prvi pomladni dan, nov župan - je geslo, ki je v Brežicah izzvenelo, Ivan Molan pa je že ob vodenju prve seje občinskega sveta lahko ugotovil, da mu ne bo lahko. Toliko pomembneje je, da se savje! Kakorkoli, med ljudi je vržena kost in zdaj jo je treba vztrajno glodati. Četudi nekatere ankete kažejo, da so vodilni možje iz krajevnih skupnosti okrog jedrske elektrarne o vsem menda preslabo obveščeni in zato izrazito proti odlagališču RAO (delna izjema je Jože Habinc iz Krškega, nič proti pa nimajo tudi Poslanca Bojan Rugelj in Stane Pajk županovanja loti z vso močjo oziroma brez vzporedne zaposlitve, kajti čaka ga obilica zahtevnih nalog v občini. Pa tudi pri razrahljanih posavskih odnosih, ko bi želele krška, sevniška in brežiška občina -vsaka zase shranjevati nuklearne odpadke, bo moral poseči vmes. Pri sklepanju o umestitvi odlagališča jedrskih odpadkov je skupaj s svetniško skupino že ubral samosvojo pot. Odločitev je morebiti dolgoročno celo umestna in priča o tem, da pri SDS skupaj z Vizjakom in Molanom vedo nekaj več. Je pa glasovanje proti služilo za kovanje političnega dobička med volilci, k poenotenju v najvišjem ob- Lovski muzej Franca Polovica činskem organu pa vsekakor ni prispevalo. Tako kot k poenotenju v regiji nič ne prispeva skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (RAO). Še več, videti je, kot da si država s političnimi igricami želi razprtije med posavskimi občinami, da bi jim, razbitim, lažje vsilila svoje namere. Morda je zato prav sedaj prelomni trenutek za tvor-nejše medobčinsko dogovarjanje in sodelovanje, na osnovi katerega bi lahko gradili posavsko prihodnost. Tako kot so namreč te dni razbite brežiške ulice in pod tovori tovornjakov razpadajo ceste, tako je ta čas razdejano tudi Posavje! Nikakor ne bi bilo dobro, če bi denar v obliki borih 560 milijonov SIT za odlagališče (v Podravju dobe na račun vodnih elektrarn milijarde!) zdaj še bolj sprl Po- stare čase, ko menda spet razmišljajo o skupnem Zavodu za turizem, kulturo in šport. Znala bi ga voditi županova sestra Mojca Janc, pri čemer je čudno, daje medtem službo izgubil Zoran Zelič, ki je aktivno delal na turističnem področju. Sicer pa naj bi bil na prepihu tudi kulturno-turis-tični delavec Franci Zidar, direktor Kozjanskega parka, Podjetniški center Krško pa je v Artičah in Globokem!), so se vsi trije najvišji občinski organi odločili za sodelovanje v postopku umeščanja odlagališča na njihovem območju. To seveda še ne pomeni nič, saj je od prijave mogoče tudi odstopiti. Dejstvo pa je, da je tu že nuklearka kot največji “jedrski odpadek” in da kaže verjeti stroki, da bo gradila varen objekt. Ker pa bo najverjetneje postavljen na Krškem polju, in, resnici na ljubo, vsega sto metrov od brežiško-krške občinske meje, bi bilo normalno sedež Agencije za radioaktivne odpadke prenesti v Posavje. Saj bi, med drugim, s projektivnimi biroji dobili visoka in nova delovna mesta! Okrog tega bi se le kazalo pogovoriti na seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, ki se preveč izmika reševanju perečih regijskih vprašanj. Pa jih je toliko! Tudi okrog razporejanja regijskih funkcij, posebej seveda sedeža bodoče skupne upravne enote, pa o višji renti na račun odlagališča RAO, o obdobju, ko bo v Krškem ukinjena celulozna proizvodnja, pa o tem, da zaradi slabega menedžmenta propadajo posavske firme, ki nasploh tehnološko zaostajajo, o povezovanju poslovnih in obrtnih con, o pridobivanju evropskih sredstev nasploh in posebej za vlaganja v turizem in kmetijstvo ter še in še. Skratka, na jugu države, kjer se ta čas vse preveč ukvarjajo z radioaktivnimi odpadki, bi morali razmišljati bolj povezovalno in razvojno, sicer bo iskrena želja o skupni posavski pokrajini splavala po vodi. In ne gre pozabiti, da bi k temu morali več prispevati posavski poslanci -tudi SDS-ova Bojan Rugelj iz Sevnice in Stane Pajk iz Krškega! Turistična izvidnica in kadrovski mlini Ob stoletnici turizma so najbolj dejavna vaška turistična in druga društva, ki prirejajo domiselne prireditve vse od pomladnih sadjarskih poti v Artičah in jurjevanj na Zdolah do žeg- nanj konj v Kapelah in Dobovi, na Sromljah ohranjajo stare vodnjake in zasajajo domače sadje ter v premnogih krajih skrbijo za druženje in ohranjanje starožitnosti. Le v občinskih središčih ni podobne zagnanosti, kar ugotavljajo tudi v brežiški krajevni skupnosti. Njihovo mesto je zapuščeno in zanemarjeno, v praznih izložbah, ki jih je na različne načine zapolnjevala Meta Grahek in zdaj še čateški vrtnarji, so se pozimi podile podgane in glodale razstavljena jabolka in koruzo. Hrupni lokal 113 sredi mesta je pravcata beznica in ob propadajočih pročeljih se sesedajo keramična in na mostu cvetlična korita, ki jih je nekoč namestila občinska turistična zveza s tajnikom Vilijem Pavličem na čelu. Ponekod še naprej strašijo velike table - direktorica^ Zavoda za turizem Zdenka Žrlič Bahčič pravi, da jih bodo vendarle zamenjali -ki zavajajo obiskovalce s starimi podatki, saj jih je že pred več desetletji namestil amaterski, a Brežicam predani Maks Toplišek. Na njih zato niso vrisane vinsko-turistične ceste ali golf Mokrice, kaj šele državna meja, in v mestu zdaj takega turističnega delavca ni več, saj se želi tudi Ivan Tomše, predsednik Turističnega društva Brežice, znebiti te funkcije. Nadomestila bi ga lahko Meta Grahek, ki ji skrb za občinsko središče ni tuja, posebej če bo nova oblast, kot je slišati, načelnika Bojana Tičarja zamenjala z njenim soprogom Miranom Kinčičem. Zamenjav bo, razumljivo, verjetno še več, toda sedanje občinske funkcionarje bi morali nadomestiti tudi boljši ljudje! V množici občinskih turističnih institucij očitno ni nikogar, ki bi bolj načrtno skrbel za nil 80-letnice rojstva Bena Zelenka Žrlič Bahčič pravkar zapustila direktorica Marija Krušič (jo bo zamenjala pomočnica Mojca Jug?), ki se bo po upokojitvi nedvomno še bolj zagnano lotila turističnega področja. Medtem se seveda nihče ni spom- & ** v* ! »V “v (■ •".V 3 ♦ *.hscz- * A v H Topliškova turistična tabla skupni turistični razvoj, povezovanje vseh dejavnikov in trženje (tudi Polovičevega lovskega muzeja v Dobovi), za promocijo ter sodelovanje v Posavju in zunaj njega. Kot denimo novomeški sosedje celo v tujini uveljavljajo svojo pot dediščine Dolenjske in Bele Krajine, medtem ko se pri nas lotevamo projekta Biseri Save in Krke. Kot da turista zanimajo meje med brežiško in šentjemejsko ali krško in škocjansko občino! Mi se ponašamo predvsem le s salamiadami in cvičkarijo! Seveda pa imajo Zupančiča na Zdolah ali 90-letnice rojstva Vladimirja Lamuta na Čatežu? Še dobro, da imamo več sreče z živimi - Poldi Rovan iz Brežic je postal selektor slovenskih atletov, Vida Ban iz Krškega pa predsednica nacionalnega odbora Evropa v šoli. Abrahama je proslavil brežiški politik Stane Rada-novič, ki bi ob lobiranjih za podžupane in ukinitvijo delovnega mesta tudi lahko bil na odstrelu nove občinske oblasti. In ni nepomembno, da se je direktor Brebusa Jože Sevniška salamiada težave na področju turizma tudi drugod. V Sevnici, kjer je prizadevno društvo Trg, se po poldrugem desetletju vračajo v Baškovič odločil sesti v svetniške klopi, kjer bo zamenjal odstopljenega Vojka Bibiča. Vlado Podgoršek Radioaktivne igre s figo v žepu Sevnica - Zgodba o grdem račku, imenovanem odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), dobiva nenavaden epilog. Ni še dolgo tega, ko so vsi kričali, da odlagališča ne marajo, danes pa se zanj pulijo vse tri posavske občine. Sklep o vključitvi v postopek izbora za lokacijo je sprejel tudi sevniški občinski svet. Sevniški župan Kristijan Janc meni, da sevniška občina ne sme biti izjema, zato je občinskim svetnikom namignil, da je tudi Sevnica Posavje in če vse tri občine dobivajo rento zaradi manjvrednega prostora na račun jedrskega objekta, je prav, da se vse tri potegujejo tudi za odlagališče. V ozadju nenadne in nenavadne ljubezni do odlagališča se skriva 560 milijonov SIT rente, ki jih bo letno dobila občna, ki bo izbrana v postopku. Brežičani sicer že nekaj časa opozaijajo, da so v primeru, da bo odlagališče v Krškem, na sami meji z brežiško občino, tudi sami upravičeni do dela rente. Krčani pa so v tem pogledu že korak naprej in tudi že postavljajo pogoje; če bodo imeli odlagališče, hočejo biti še upravno središče regije. Sevničani še niso tako daleč, saj jih je na seji občinskega sveta pozno zvečer pod točko “Razno” župan Janc pravzaprav presenetil z idejo, o kateri niso razmišljali. Kljub temu so - vendar ne soglasno - sprejeli sklep, da se'tudi občina Sevnica prijavi v postopek izbora lokacije odlagališča NSRAO. Menili so namreč, da imajo pred nosom nuklearko in začasno skladišče in da od tega ne morejo pobegniti. Zato je že vseeno, če imajo v občini trajno odlagališče, pa še nekaj oz. precej denarja bi se vsulo v občinsko malho. Svetnik Branko Kelemina ni pod- prl tega sklepa, prav tako se je proti odlagališču radioaktivnih odpadkov ogorčeno opredelil Jože Rostohar z Blance. Še vedno ima živo v spominu afero Kališovec, ki se je zgodila leta 1993. Takrat so namreč domačini zajeli posavskega novinarja in snemalca, ki sta snemala v Kališovcu, ki je bil opredeljen kot eno od morebitnih lokacij za odlagališče NSRAO. Kališev-ski sosed Roštohar je prepričan, da tudi tokrat ne bo nič drugače. Isti ljudje se bodo z istimi dokumenti oz. načrti vrnili na isto pogorišče v Kališovec. In čeprav sta osveščenost in stopnja demokratičnosti večja, bodo ljudje v Kališovcu reagirali enako kot pred 12 leti, je prepričan Roštohar. “Kdor takrat ni bil zraven in ni videl te kmečke revolucije, ne ve in se ob tem le nasmehne,” pravi Roštohar, ki je mnenja, da odpadki sodijo v Krško, ki naj dobi tudi rento s tega naslova. Kljub temu so svetniki pod točko “Razno” sprejeli sklep, da se občina Sevnica prijavi na postopek izbora lokacije odlagališča NSRAO. Tudi če bi bila izbrana v postopku, lahko občina pred sprejemom državnega lokacijskega načrta za odlagališče odstopi od ponudbe. Prav zato bodo terenske raziskave za potencialno odlagališče potekale v treh občinah, ki so sejmjavile v postopek izbora. N.C.C. Tudi Brežice uradno prijavljene Brežice - Občinski svet Brežice je na aprilski seji, ki jo je vodil novoizvoljeni župan Ivan Molan, obravnaval predlog, da se občina prijavi v postopek iskanja lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Brežiški župan Ivan Molan je sicer osebno proti temu, da občina sodeluje v postopku umeščanja odlagališča v prostor, zato ni predlagal te točke na dnevni red, ampak je to storil Rok Kržan še v funkciji pooblaščenca občinskega sveta, ki je vodil sejo do imenovanja novega župana. Po predlogu dnevnega reda je bila ta točka pred imenovanjem novega župana, toda svetniki so predlagali, naj se najprej imenuje župan in prevzame vodenje. Prijava v postopek umeščanja odlagališča NSRAO v prostor je tako odgovorna vsebina, da se mora zanjo izpostaviti župan, so menili v večinski koaliciji. Koalicija prijavo občine Brežice na Agencijo RAO, ki vodi postopek, podpira. Bojijo se, da bo bodoča lokacija odlagališča na meji krške in brežiške občine. Če so Brežičani prijavljeni v postopek, imajo več možnosti, da si izborijo sorazmerni delež rente z naslova odlagališča, meni Jože Avšič. Lahko računajo tudi na dobrih 50 milijonov letne odškodnine za raziskave terena, če pridejo v ožji izbor. Sveta Krajevnih skupnosti Artiče in Globoko sta medse povabila mediatorko Margareto Jeraj Kunc in na podlagi njene razlage o postopku za lokacijo in kaj odlagališče predstavlja za okolje, soglasno podprla odločitev, da občina sodeluje v postopku. Čeprav je župan Molan proti odlagališču v brežiški občini, je na podlagi drugačnega stališča večine predlagal sklep, da se občina prijavi v postopek iskanja lokacije. Proti temu je glasovala svetniška skupina njegove stranke SDS in svetnica N.Si. Svetniki so zadolžili župana, da obvesti vsa gospodinjstva, kaj v tej fazi pomeni sodelovanje občine z Agencijo za radioaktivne odpadke. Če bodo občani reagirali odklonilno, bo občina z agencijo sodelovanje takoj prekinila. Odločitev občinskega sveta za sodelovanje v postopku namreč ne pomeni končnega soglasja za odlagališče. Tega bi preverjali z referendumom. Glede na dejstvo, da so se vse tri posavske občine prijavile v postopek izbora lokacije, brežiški občinski svet na čelu z županom meni, da bi se to ~ rali o tem pogovarjati na sep Sveta pokrajine Posavje ustanavlianin RTI AKTUALNO AKTUALNO Kosova komisija čaka zamudnike Posavje - V Posavju bi moralo po podatkih Komisije za preprečevanje korupcije 88 funkcionarjev oddati obrazce o premoženjskem stanju. 15 jih tega še ni storilo. Brežiška svetnika Borut Mokrovič in Bojan Petan sta raje odstopila, pred dnevi se jima je pridružil še Vojko Bibič, v sevniškem občinskem svetu pa razmišljata o odstopu uspešna podjetnika Andrej Repše in Drago Krošelj. Edino v krškem občinskem svetu ni napovedanih odstopov. Decembra leta 2003 je bil sprejet zakon o preprečevanju korupcije. Določa ukrepe za uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije in postavlja temeljna pravila na področjih nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Določa omejitev sprejemanja daril funkcionarjev, nadzor nad njihovim premoženjskim stanjem ter omejitev poslovanja naročnikov po predpisih o javnih naročilih s poslovnimi subjekti, v katerih je udeležen funkcionar. Posla skozi javno naročilo po tem zakonu ne sme dobiti podjetje, v katerem ima funkcionar več kot 20-odstotni lastniški delež. Omejitev velja tudi, če je lastnica v takšnem odstotku njegova žena, življenjska spremljevalka ah če so lastniki otroci. Za opravljanje nalog po tem zakonu je bila kot samostojni državni organ ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, med ljudmi bolj znana kot “Kosova komisija”. Proti koncu lanskega leta je prvič vsem funkcionarjem poslala obrazce za popis premoženja, ki so na terenu povzročili različne reakcije. Kot je povedala Barbara Lavtar, se je na komisijo obrnilo precej občinskih svetnikov, prepričanih, da so po pomoti okvalificirani kot funkcionarji. Toda pomote ni. Občinski svetniki in tisti direk- torji javnih zavodov, ki jih neposredno imenuje občinski svet, zapadejo pod določbe Zakona o preprečevanju korupcije in bi morah komisiji poslati izpolnjene obrazce s popisom svojega premoženja. Kot je povedal eden od svetnikov, je potrebno v obrazcu natančno navesti na primer vsako parcelno številko, če gre za nepremičnine, dohodninsko napoved, lastniške deleže v podjetju. V sevniški občini od 22 funkcionarjev trije niso oddali obrazca, v krški občini te obveze ni izpolnilo šest od 34 zavezancev, prav toliko jih obrazca ni oddalo iz brežiške občine, kjer je skupno 30 funkcionarjev, evidentiranih za popis pre- moženja. Neuradno naj bi zaradi obveze popisa svojega premoženjskega stanja iz svetniške funkcije v brežiškem občinskem svetu odstopila Borut Mokrovič in Bojan Petan, ki tega uradno sicer nista potrdila. Pred dnevi je podal svoj odstop tudi svetnik Vojko Bibič (LORKS), ki pa zanika, da je to storil zaradi lastniških deležev v KOP-u in Regionu. Pravi, da v komunalnem podjetju ni imel nikoli več kot 19-odstotnega deleža in informacije v javnosti, da je večinski lastnik, so napačne. Bibič je še pojasnil, da po dveh letih prepušča svetniško funkcijo Jožetu Baškoviču kot drugouvršče- Drago Krošelj je svojo odločitev takole komentiral: “V občinski svet sem želel priti zato, ker menim, da moramo o razporejanju proračunskega denarja soodločati tudi tisti, ki preko svoje dejavnosti polnimo proračun. Mi iz gospodarstva smo praviloma bolj preudarni pri ocenjevanju, kam in komu nameniti državni oziroma občinski tolar. Denarja v gospodarstvu ni lahko zaslužiti. Prav zato se odrekam svetniške funkcije, zaradi katere bi imelo moje podjetje težave pri pridobivanju poslov iz javnih naročil po Sloveniji. Če se bomo iz občinskih svetov umaknili vsi, ki trdo in odgovorno delamo, bodo v naslednjem mandatu o porabi denarja odločali samo tisti, ki nimajo prave predstave, kako se ga zasluži. Ne vem, če je to prava smer demokracije!” nemu na listi LORKS v skladu s predvolilnim dogovorom. Že takrat naj bi se namreč dogovorila, da bosta v primeru uspeha njihove liste na volitvah skupaj “odslužila” mandat tako, da si ga bosta razdelila. Občinska volilna komisija pri Baškoviču še ni preverila, če bo sploh dal soglasje na svoje imenovanje v občinski svet. Lahko se zgodi, da za funkcijo ne bo zainteresiran kot direktor z lastniškim deležem v podjetju Brebus, saj bi si s tem zapiral možnost pred posli preko javnih naročil. Prav zaradi tega namreč razmišljata o odstopu sevniška svetnika in uspešna podjetnika z veliko zaposlenimi Drago Krošelj in Andrej Repše. Oba sta presodila, da je njuna prioriteta skrbeti za kruh zaposlenih. Oba se poleg utečenih poslov za delo potegujeta tudi na razpisih za javna naročila. Zakon v členu, ki govori o omejitvah poslovanja s podjetji, kjer so funkcionarji lastniško udeleženi, sicer dopušča izjeme. Če je ponudba najugodnejša, lahko Kosova komisija da soglasje za sklenitev posla. Drago Krošelj v tem ne vidi zadostne garancije. Razumno bi se mu zdelo edino, da svetnik-podjetnik ne bi imel pravice do sodelovanja v javnem naročilu, ki ga razpiše njegova občina, sicer pa naj ne bi bilo omejitev. Branka Dernovšek Svetniki odločali po načelu “zob za zob”? Sevnica - V skladu z zakonom so direktorji javnih zavodov upravičeni do enkratne letne nagrade, če zavod, ki ga vodijo, uspešno posluje. Tako nagrado bi moral prejeti tudi direktor sevniškega zdravstvenega doma dr. Željko Halapija, a mu svetniki niso dali potrebnega soglasja. Rudnik Senovo - direktor odhaja, tožba ostaja Krško - Občinski svet Krško je na izredni seji obravnaval poročilo o izvajanju zapiranja rudnika Senovo. Poleg predstavnikov Krajevne skupnosti (KS) Senovo in Civilne iniciative se je seje udeležil tudi gospodarski minister Andrej Vizjak s sodelavko Majo Šubic. Vizjak je napovedal zamenjavo direktorja rudnika Hermana Kuneja, ki mu sredi maja poteče mandat vršilca dolžnosti. Krovni program zapiranja rudnika ni zaključen, čeprav je bilo doslej porabljenih že 7 milijard SIT. Uprava Rudnika Senovo v zapiranju je morala v jeseni resornemu ministrstvu predložiti novelacijo programa, ki jo bo obravnavala vlada in na tej podlagi odredila še potrebna sredstva. Za letošnje leto v državnem proračunu ni predvidenega denarja za nadaljevanje del v treh rudnikih v zapiranju: Zagorje, Senovo in Kanižarica. Zapiralna dela v se-novšekm rudniku so tehnično zahtevnejša od ostalih dveh. Na Senovem po prepričanju Civilne iniciative in KS ostaja še toliko degradiranih površin, da se bo površinska sanacija morala šele začeti. Gospodarskega ministra so na izredno sejo povabili s pričakovanjem, da bo za Senovo skušal zagotoviti dodatna sredstva ob rebalansu proračuna, računajoč, da bo imel razumevanje tudi finančni minister Andrej Bajuk, sorodstveno vezan na to dolino. Vizjak je poslušal predsednika KS Senovo Jožeta Ribiča, predsednico Civilne iniciative Olgo Košir in Franca Černeliča iz občinskega oddelka za gospodarstvo, ki so naštevali, katera območja z vidnimi posledicami rudarjenja je potrebno varno sanirati, kaj od rudniških eksponatov ohraniti kot Ko je Olga Košir iz Civilne iniciative naštevala zamujene podjetniške priložnosti za Senovo, ki jim je Herman Kunej zapiral vrata, je omenila tudi Bonpet. Čeprav smo o Bonpetu in ovadbah zoper družbo zaradi suma goljufije že pisali, del javnosti še vedno ne verjame, da ta družba ni imela sredstev za pravi zagon proizvodnje in ne bi mogla zagotoviti obljubljenih delovnih mest. V naslednji številki SavaGlasa bomo objavili pričevanje enega od prvotnih družbenikov Bonpeta Marka Boduljka, ki v uradnih dokumentih nastopa kot prodajalec in kot kupec licence za izdelavo Bonpet gasilnih ampul. Izjavil je namreč, da so pogodbe fiktivne in navedena lažna visoka vrednost licence zato, da bi družba pred bankirji prikazala svojo vrednost. Če Boduljak govori resnico, Bonpet sploh ne razpolaga z originalnim receptom za izdelavo gasilnih ampul, ker ga je za majhen denar odkupil od nekdanjega inženirja japonske družbe Kabo Kogyo, lastnice originalne licence. Ta družba je šla namreč v stečaj. Za efektno delovanje ampul je ključnega pomena esencialna surovina, katere proizvodnjo so prepovedali zaradi toksičnosti. Po pričevanju Boduljka je prodajalec Bonpet na to opozoril, ni pa jim dal substi-(uta zanjo. Komu gori in kdo gasi, pa v prihodnji številki. kulturno dediščino, katero infrastrukturo prenesti v lastništvo občine. Po dokončnem zaprtju, ko bo nehala obstajati državna družba Rudnik Senovo v zapiranju, se bodo še kazali vplivi rudarjenja s škodnimi posledicami na infrastrukturi, zato Občina Krško pričakuje od države trajni vir, iz katerega se bo financirala sanacija. Zupan Franci Bogovič je povedal, da bi se v minulih letih lahko realizirali kakšni programi, a direktor rudnika Herman Kunej ni bil kooperativen. Občina Krško pričakuje od države, da bo v programu zapiranja opredelila sredstva za razvoj trajnih nadomestnih delovnih mest. Župan pa upa, da bo vlada njihove usmeritve in zahteve, med njimi končno rešitev za črpanje rudniške vode, upoštevala pri sprejemanju novelacije krovnega programa zapiranja rudnika Senovo. Minister Vizjak poziva na partnerstvo znotraj krajevne skupnosti, rudnika in občine, saj morajo ideje za podjetniški razvoj prihajati iz lokalnega okolja. Vlada lahko pomaga pri realizaciji, ne more pa poslati paketa rešitev. Napovedal je zamenjavo Hermana Kuneja, ki mu 19. maja poteče funkcija vršilca dolžnosti. Kdo ga bo zamenjal, vedo zaenkrat tisti v občini Krško, ki imajo v novi vladi vpliv na kadrovanje in želijo doseči, da bi rudniška voda tekla na pravi mlin. Branka Dernovšek Direktor ZD Sevnica Željko Halapija ob omenjenih očitkih občinskega sveta ostaja brez komentarja, ker ga o tem še nihče ni obvestil. Povedal pa je, da zadeve tudi kasneje ne bo komentiral. Upravičenost do enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov izhaja iz sklepa, ki ga je leta 1998 podpisal takratni predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. Uspešnost se meri z naslednjimi merili: da je letni program dela izpolnjen v celoti, da je tekoče poslovanje pozitivno, da je javni zavod del sredstev za poslovanje pridobil s prodajo blaga ali storitev na trgu in da je pridobil soglasje za povečano delovno uspešnost zaposlenih. Svet zavoda Zdravstvenega doma Sevnica, ki ga vodi dr. Božidar Grobolj-šek, je na svojem sestanku sklenil, da se direktorju Željku Ha-Iapiji prizna enkratna nagrada za uspešno poslovanje in sicer v višini ene njegove povprečno izplačane plače v preteklem letu. Zdravstveni dom Sevnica je namreč dobrih sedem odstotkov celotnega prihodka ustvaril s prodajo blaga oz. storitev na trgu. Presežek prihodkov nad odhodki z naslova prodaje proizvodnje in storitev za trg znaša namreč 25 milijonov SIT, pri čemer naj bi dobro polovico namenili za investicijsko vzdrževanje stavb in opreme, slabo polovico pa za povečano delovno uspešnost. Ker je občina ustanoviteljica Zdravstvenega doma Sevnica, mora soglasje k tej nagradi dati občinski svet. Vendar se je zataknilo. Še zlasti so poskočili svetniki iz Mirnske doline, ki že mesece opozarjajo na nekatere nerešene zadeve na področju zdravstva. Tako so večkrat izpostavili problem Zdravstvenega doma Krmelj, kjer v poletnih mesecih po tri tedne ni zdravnika, že dolgo si prizadevajo za nabavo defibrilator-ja za krmeljski zdravstveni dom, opozarjajo na nestrokovno prekritje strehe krmeljskega zdravstvenega doma, saj naj bi zgledno prekrili le del strehe, ki je obrnjen proti glavni cesti, preostali del pa ne. Sevniški svetniki opozarjajo na nujnost nabave rentgena za slikanje zob v Sevnici, saj morajo zaradi tovrstnih storitev v Krško. Svetniki želijo odgovore na vsa omenjena vprašanja, a večinoma naletijo na gluha ušesa. Direktor Halapija je sicer na posamezna poslanska vprašanja pisno odgovoril, a so svetniki v odgovoru zaznali veliko mero cinizma. Že kar nekaj časa se tudi dogovarjajo, da naj bi na eno od sej občinskega sveta prišel direktor Halapija, da bi stvari pojasnil, a se zadeva ne premakne z mrtve točke. Kot pravi župan Kristijan Janc, zdravstveni dom - kljub pozivom - ne pošlje poročila, o katerem bi svetniki razpravljali in se pogovorili z direktorjem. Dokler poročila ne bo, je direktorja nesmiselno vabiti na sejo, meni Janc. Sevniški svetniki tako zaradi nezmožnosti vzpostavitve dialoga z zdravstvenim domom niso dali soglasja za izplačilo enkratne nagrade za uspešnost direktorju Halapiji. Menijo, da naj se denar raje nameni za nabavo medicinskih pripomočkov. Čeprav je nagrada za uspešno poslovanje zakonsko določena, pa je nestrinjanje z izplačilom nagrade odgovor sevniških svetnikov na direktorjev odnos do občinskega sveta. Kot je slišati, je nekaj slovenskih direktorjev že zagrozilo z odstopom, ker jim je bila kršena zakonska pravica do nagrade. Direktor zdravstvenega doma Radlje ob Dravi Andrej Horvat - denimo - pa je svojo nagrado za uspešnost v višini 800 tisoč SIT namenil za štipendijo študentki medicine, da bi s tem pomagal razrešiti kadrovske zadeve v zdravstvenem domu. N.Č.C. Civilna iniciativa spet v akciji Boršt - Krajevna skupnost Cerklje ob Krki je na urad glavnega inšpektorja Ministrstva za okolje in prostor ponovno naslovila predlog za odpravo gradbenega dovoljenja za zbirno reciklažni center po nadzorstveni pravici. Enkrat so razveljavitev že dosegli in občina je z dopolnitvijo dokumentacije letos ponovno dobila gradbeno dovoljenje. Civilna iniciativa Boršt pa ugotavlja, da so bila v postopku zopet kršena procesna pravila in materialni predpisi. Civilna iniciativa, ki jo vodi Branka Pirc, inšpektorat ministrstva seznanja, da Upravna enota Brežice po razveljavitvi gradbenega dovoljenja za Boršt ni pričela voditi novega postopka od samega začetka, ampak ga je le nadaljevala. To pomeni, da je ob že vloženi dokumentaciji občina kot stranka to dopolnila še z dvema dokumentoma, med katerima je tehnološki načrt. Po mnenju tistih v Civilni iniciativi, ki so pregledali tehnološki načrt, ta bolj ustreza podjetniškemu elaboratu in ne vsebuje osnovnih tehničnih podatkov. Menda je po tem dokumentu obseg opravljanja storitev v nasprotju z besedilom strokovne ocene o vrstah in količini odpadkov ter v nasprotju z vsebino strokovne ocene o vplivih na okolje. Prav tako ni ustreznega soglasja pristojnega organa okoljskega ministrstva, med drugim navajajo v obsežnem utemeljevanju predloga za odpravo gradbenega dovoljenja. Vodja oddelka za okolje in prostor na Upravni enoti Brežice Ester Žnidaršič na očitek o vodenju postopka odgovarja: “Vse dokumente, zbrane v postopku, smo še enkrat preverili. Glede na napotitev drugostopenjskega organa smo občino pozvali, da predloži manjkajoče dokumente. V takšnih primerih ni obvezno pričeti postopka znova.” Krajani menijo, da je upoštevano premajhno funkcionalno zemljišče okrog objekta, saj že v toku gradnje izvajalec vozi po zemlji okoliških lastnikov, ki pa v postopek izdaje gradbenega dovoljenja niso bili zajeti kot stranke. Od prvih mejašev je bila kot stranka v postopek vključena le ena vaščanka, ki sicer biva v Domu starejših občanov. Na Borštu so prepričani, da bi morala v postopku sodelovati KS Cerklje in biti poklicana k izdaji soglasja za tak projekt. O tem so se pogovarjali na sestanku 7. marca, kjer so ob protestu glede ignoriranja lokalne javnosti povedali, da je gramoznica Boršt zaradi podtalnice naravna vrednota in neprimerna za tak objekt. Okolje je degradirano, upravljalec v gramoznici pa že sedaj nima kontrole nad onesnaženjem. Predsednik vaške skupnosti Boršt Silvo Lopatič, predsednik KS Cerklje Darko Udovič in predsednica Civilne iniciative Branka Pirc so na občino naslovili zahtevo, naj se dela na zbirnem centru ustavijo in naj se občina začne s krajani pogovarjati o tem, kakšno ureditev gramoznice si želijo. Za dogovorjeno vsebino in objekte naj se v skladu s pozitivno zakonodajo opravijo vsi postopki pridobivanja ustreznih dovoljenj. V gramoznici so zakopani in na črno odloženi odpadki, že vrsto let tam obratuje asfaltna baza in krajani zahtevajo meritve, koliko je to okolje ekološko obremenjeno. Branka Dernovšek GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO HE Vrhovo ni zgled družbeno sprejemljivega objekta Bo z drugimi kaj drugače? Sevnica - Kar seje začel postopek iskanja lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, so se v javnosti začele debate in pomisleki o družbeni sprejemljivosti takega objekta. O družbeni sprejemljivosti gradnje HE na spodnji Savi pa so spregovorili tudi strokovnjaki, združeni v Slovenskem nacionalnem komiteju za velike pregrade, ki so se zbrali v Sevnici. Na okrogli mizi v Sevnici so razpravljali o sprejemljivosti hidroelektrarn za okolje. S pojmom “družbena sprejemljivost” označujemo odnos javnosti do predlaganega projekta. V našem primeru do izgradnje verige HE na spodnji Savi, je na srečanju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z velikimi pregradami, pojasnjeval Zoran Stoič. Da bi prikazali družbeno sprejemljivost, je potrebno vse cilje enakovredno in pravilno prikazati oz. predstaviti vse učinke, ki jih projekt prinaša okolju. V primeru HE gre za pridobivanje energije, za ureditev povodja, infrastrukture, za varnost pred poplavami, za ekološke vidike in podobno. Toda za sto kmečkih gospodarstev, 60 z območja Blance in 40 iz krške občine, ki jim bosta HE prizadeli 230 ha najboljših kmetijskih površin, gradnja HE prav gotovo ni družbeno sprejemljiva. Na svojevrsten način se do gradnje opredeljujejo verjetno tisti Blanča-ni, ki jim bodo za potrebe blanške HE odkupili kar tisoč parcel. Kot ugotavlja Stoič, pa zaenkrat kakšni posebnih težav z družbeno sprejemljivostjo HE na spodnji Savi ni, saj se tudi izvajalci trudijo, da s krajani sprotno rešujejo težave. Tudi radeški župan Franc Lipo-glavšek priznava, da ima Sevnica pri gradnji HE večjo srečo, kot so jo imele Radeče, kjer se je HE Vrhovo gradila sedem let. Problemov v zvezi z njo oz. negativnih posledic pa je veliko, priznava Lipoglavšek. Župana moti, da občina Radeče dobi le 7 odstotkov koncesnine na račun proizvedene električ- ne energije, med tem ko bo občina Sevnica dobila 10 odstotkov. Poleg tega občina Radeče od sprejema uredbe o koncesni-ni leta 1994 do leta 2002- torej osem let, ni dobila niti tolarja s tega naslova. Opozoril je, da je HE Vrhovo ljubljanska greznica, saj se za jezom ustavlja vsa nesnaga. Ko so prejšnji mesec dvignili zapornice, da so popravljali brežine Save, ki so močno načete, je Radeče zajel smrad. Gre za tisoče kubičnih metrov usedlin, za katere noben lokacijski načrt ne predvideva odlagališča. Lipoglavšek opozarja, da je treba najti skupno odlagališče teh usedlin, najprej pa je potrebno opredeliti, ali gre za nevarne sedimente ali ne. Poleg omenjenega problema se Radečani bojijo tudi visokih voda in poplav. Čeprav je bila ureditev narejena tudi za primer stoletnih voda, se je izkazalo, da ob narasli Savinji in Sopoti Radeče lahko zalije voda. Poleg tega pri nobenem od omenjenih savskih pritokov ni urejen usedalnik proda. Da ne govorimo o kakovosti savske vode, s katero domačini namakajo polja. Lipoglavšek je spomnil še na leto 2001, ko je v akumulaciji zaradi neznanega onesnaževalca poginilo 11 ton rib. V akciji so sodelovali tako ribiči kot civilna zaščita in vse mesto je bilo na nogah, a občina še do danes ni dobila niti tolarja povračila za delo in škodo. Po vsem tem HE Vrhovo prav gotovo ni zgled družbeno sprejemljivega objekta. Nada Černič Cvetanovski kmetijski nasveti Za sadjarje Obvestilo za pridelovalce breskev in nektarin Pridelovalcem breskev strokovne službe sporočajo, daje še vedno nevarnost okužb z breskovo kodravostjo in luknjičavostjo koščičaijev. Zato priporočajo, da pri breskvah, ki so v razvojnih fazah zelo napredovale, uporabite le organske pripravke, kot so: TRISCABOL DG, ZIRAM 76 WG, DELAN SC-750, MERPAN 50 \VP, MERPAN 80 VVDG in S VLITI Uporaba pripravkov proti cvetni moniliji, kot so CHORUS 75 WG, B AVOSTIN FL in podobni, je priporočljiva samo pri zelo občutljivih sortah, ko je odprtih do 10 % cvetov. Obvestilo za pridelovalce jabolk Jablane so trenutno v razvojni fazi zeleni/rdeči popek oz. stopnja 56-57 po BBCH skali. V času med 9. in 10. aprilom so strokovne-opazovalne službe zabeležile prvi in zelo močan izbruh zimskih trosov jablanovega škrlupa, ki se o še nadaljuje. Tako so izpolnjeni pogoji za prve srednje močne infekcije. Priporočajo uporabo pripravkov DELAN SC-750, SYLLIT 400 SC, CHORUS 75 WG (omenjeni pripravki imajo zdravilno delovanje 48 do 60 ur od začetka dežja); DIT I I AN DG NEOTEC, POLYRAM DF in podobne V tem času se izlega tudi rdeča sadna pršica. Samo v izjemnih primerih, ob močnem napadu tega škodljivca, priporočajo uporabo pripravka APOLLO, ki ima učinkovito delovanje na jajčeca in komaj izlegle pršice. Posebno opozorilo pri varovanju čebel Zaradi intenzivne cvetoče podrasti je pred škropljenjem potrebno opraviti muljčenje - torej uničiti cvetoče plevele. Nekateri pripravki (insekticidi), ki se uporabljajo za škropljenje, so nevarni za ČEBELE! Škropljenje opravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko čebele ne letajo. Obvestilo za pridelovalce hrušk Pridelovalcem hrušk za zaščito proti hruševemu škrlupu priporočajo uporabo kontaktnih pripravkov, kot so DITHAN DG NEOTEC, DELAN SC-750, POLYRAM DF, KOR DG, MAZEB in podobne. Trgovine se zapirajo in odpirajo Brežice - Občina ob meji je bila nekdaj (izključno) trgovska, sedaj pa večina trgovin (razen velikih sistemov) bolj ali manj životari. Morda tudi zaradi nekakovostnega blaga, a vsi še niso obupali. Pred kratkim so v Brežicah v nekdanjem Comin-gu odprli trgovino s tekstilom Metro in butik pri vodovodnem stolpu, svoja vrata pa kupcem zapirata brežiški Falcon in Fa-mily shop v Slovenski vasi. Okrog brežiške blagovnice je bilo povedano že precej, izrečenih je bilo tudi nekaj pripomb nad gostinsko dejavnostjo v stavbi, ki je bila nekoč Brežicam v ponos, a ta klobčič naj bi se vendarle kmalu razvil. Tudi nekdanji prostori Mercatorjevega diskonta pri Rokovi cerkvi bodo oz. so že v funkciji. Del zemljišča in poslopje nekdanjega diskonta pri Rokovi cerkvi je namreč odkupil podjetnik Avgust Polovic iz Mihalovca, ki bo najbrž še konec aprila tam odprl oz. preselil trgovino s pohištvom M-plus. Taje bila prej na Obrežju, a s pogoji prodaje podjetnik ni bil najbolj zadovoljen, saj so se stiskali na okrog 100 m2. Na novi lokaciji bodo pohištvo razstavljali na 400 m2, tako da kupcem poslej ne bo več potrebno kupovati po katalogu. Polovic bi želel, da bi bilo pri pripravi dokumentacije manj težav, saj bi tako stavbo, ki je bila v izredno slabem stanju, lahko hitreje obnovil, sicer pa je bil zadnji čas, da se je nekdo lotil obnove. Drugi del nekdanjega Mercatorjevega zemljišča in pripadajočo stavbo (nekdanjo trgovino s kmetijskimi stroji) pa od lani prav tako zaseda podjetnik - Stane Škofljanec, ki je skladišče za potrebe svojega gradbenega podjetja Fomes preselil iz nekdanjih Agrariinih hlevov v Trnju. V poslopju je uredil pisarno, sicer pa se ne namerava lotevati večjih posegov v prostor. V Brežicah bo tudi kmalu konec ugibanj, kakšnega videza bo nekdaj precej obiskana blagovnica. V Mercatorju pripravljajo končno verzijo idejne rešitve celovite prenove blagovnice Brežice, katere sestavni del bo tudi programski splet ponudbe. Pri določanju spleta ponudbe in izboru najemnikov bodo dali prednost interesentom, ki bodo s svojo dejavnostjo dopolnjevali tamkajšnjo Mercatorjevo ponudbo in bodo privlačni, za zdaj pa še niso znani. Po eni od različic naj bi se supermarket ohranil v kleti, po drugih variantah pa bo njegova nova lokacija v pritličju. Končna odločitev bo znana v kratkem, še zagotavlja Marko Umberger, direktor sektorja naložbe in razvoj. V Mercatorju želijo, da bi se preureditev in prenova začela še v drugi polovici letošnjega leta, a je poseg odvisen tudi od postopka pridobivanja potrebnih soglasij in dovoljenj, ki se lahko zaradi zahtevnosti projekta še dodatno zavleče. M.K. “Več znanja za več turizma” Brežice - Dijaki 4. letnika Ekonomske in trgovske šole Brežice se že dmgo leto zapored prijavljajo na razpis Turistične zveze Slovenije “Več znanja za več turizma”, na katerem se mora ekipa predstaviti z izdelano raziskovalno nalogo in jo predstaviti na tržnici (letos bo “finale” 22. in 23. aprila v Izoli). Brežičani so letos napisali kar dve nalogi, prva predlaga ustanovitev zgodovinsko tematskega parka “Historyland”, draga pa raziskuje možnosti razvoja turizma v Brežicah. Nalogi bodo predstavili danes (v četrtek, 14. aprila) ob 19. uri v malem avditoriju Posavskega muzeja. Odprt Inpos center Boštanj - Pred dnevi je v Boštanju odprl vrata Inpos center s tehničnim in gradbenim materialom. V njem je zaposlenih 20 ljudi. Na 3000 m2 prodajnih površin ponujajo več kot 15 tisoč artiklov. Kupci imajo do konca aprila 10-odstotni popust. Na otvoritveni svečanosti se je zbralo veliko število ljudi, direktor družbe Inpos Celje Ivan Pfajfar pa je razdelil za milijon SIT dotacij. Prejeli so jih Rokometni klub Sevnica, Prostovoljno gasilsko društvo Boštanj in dve socialno ogroženi družini iz občine Sevnica. B.D. sevniški občini in Krajevni skupnosti Boštanj. Vse za šport je Interspoit Dolenji Boštanj - Družinsko podjetje Jamškovih, Sava avto, ki opravlja dejavnost tehničnih pregledov vozil, je v sodelovanju z Mercatorjem v zgornji etaži stavbe v Dolenjem Boštanju odprlo franšizno trgovino Intersport. V njej je pestra ponudba kakovostnih izdelkov za šport in prosti čas. Ob slovesnem odprtju prodajalne, v kateri so dobili delo trije trgovci, je sodeloval rokometaš Rok Kavtičnik. Jamškovi pa so ob tej priložnosti sevniškemu rokometnemu klubu podarili 500 tisoč SIT, 550 tisočakov pa so namenili radeški in sevniškim osnovnim šolam. N.C.C. INO si želi še v Rusijo Krška vas - Že tradicionalno podjetje INO Krška vas v začetku aprila v okviru hišnega sejma odpre svoja vrata in predstavi novosti svojega proizvodnega programa. Od lani do letos se lahko pohvalijo s kar nekaj odličji in ugodnimi poslovnimi rezultati. Direktor podjetja Branko Kos je ob tej priložnosti poudaril, da bijejo težak boj za delovna mesta in za svoje proizvode na vedno zahtevnejšem domačem in tujih trgih. Zavedajo se, da so lahko konkurenčni samo z novitetami, zato pa so potrebni dobri strokovnjaki, podjetni kadri, vlaganje v razvoj in agfesivna marketinška služba za promocijo doma in v tujini. Pri svojem delu uporabljajo najsodobnejše računalniške programe, sodelujejo s kmetijskimi inštituti v Sloveniji, v nemškem Freiburgu in na Dunaju. Najnovejša prido- ima 37 zaposlenih, za njih pa dela še 90 do 100 kooperantov v Posavju, v Prekmurju, v Italiji in v Avstriji. Pred njimi je še investicija v sodobno lakirnico. Nekaj številk: podjetje je leto 2004 zaključilo z več kot 32 milijoni dobička; skupni prihodki so se od leta prej povečali za 14 odstotkov; 73 odstotkov svojih proizvodov prodajo na tujih trgih, ostalo doma - izvoz so povečali za 18 odstotkov. Od celotnega izvoza več kot 60 odstotkov proizvodov prodajo na trgih EU, kjer je na prvem mestu Anglija, potem Nemčija, sledita Madžarska in Direktor Branko Kos je na ogled postavil eno od najnovejših proizvodov - posodobljeno elektronsko napravo za nadzor setve. s i. * 1 1®I ; H j : i fp|j gljl! fJSMjtt 1 j pl ■ , „ jgjljp Direktorica Sava avta Andreja Jamšek (desno) skupaj s trgovko pregleduje pester izbor spomladanske kolekcije. bitev, ki so jo prikazali prav v času sejma, sta robotska varilna celica, s katero bodo bistveno izboljšali produktivnost in kakovost, ne bo pa ogrozila delovnega mesta varilcev, ter elektronika za uravnoteženje vrtečih komponent na mulče-rju. V njihove proizvode je vgrajenih preko 60 odstotkov domačih komponent. Kljub vsemu bo po direktorjevih besedah potrebnega še veliko truda, da bo njihova blagovno znamko na tujih trgih v visokem cenovnem razredu. Podjetje INO Brežice je eno od ustanoviteljev in solastnikov Tehnološkega centra Posavje, Hrvaška, kar kaže, da so še vedno prisotni mdi na trgih držav nekdanje Jugoslavije. Prvi izdelek so prodali v tujino leta 1989 in sicer v Italijo, zdaj izvažajo že v 40 držav po svetu. “Vizija podjetja je,” pravi direktor Kos, “razvoj novih proizvodov modificiranih variant in nastop na trgih, kjer še nismo prisotni; to so predvsem trgi Severne in Južne Amerike, Avstralije in Rusije. Tam si želimo skupnega nastopa slovenskih proizvajalcev kmetijske mehanizacije in kovinsko-predelovalne industrije; upam, da se bomo znali povezati in na teh trgih racional no nastopati.” Jelictu^ ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO "4/ \ /A- Mreža šol ostaja, a spremembe bodo očitne Sevnica - Število otrok v sevniški občini seje od leta 1999 zmanjšalo za 500 in tudi napovedi niso obetavne. Po demografskih podatkih bo leta 2008 v sevniške šole vpisanih 223 otrok manj kot letos. Novi osnovni šoli Blanca in Boštanj sta že preveliki, zato Ministrstvo za šolstvo in šport zahteva, da občina tako uredi mrežo šol oz. šolske okoliše, da se popolnijo obstoječi objekti. Dokler tega ne bo storila, ministrstvo ne bo sofinanciralo načrtovanih investicij. Prva med njimi naj bi bila gradnja vrtca v Sevnici. Kekec, ena od enot sevniš-kega vrtca, ki je doslej domovala poleg največje sevniške osnovne šole, se je morala zaradi uvedbe devetletke umakniti osnovni šoli. Že v novem šolskem letu pa bodo trije oddelki vrtca ponovno romali na staro lokacijo. Tja se bo preselila enota Pika Nogavička iz Šmarja. Zaradi dotrajanosti stavbe in pokanja zidov bodo namreč že to jesen omenjeni vrtec izpraznili in stavbo porušili. Plan investicij iz leta ’99 je predvideval, da bi novo zgrajeni vrtec združeval vse enote na eni lokaciji, a Ministrstvo za šolstvo tega predloga ne podpira. Meni namreč, da je potrebno investicijo v dograditev vrtca reševati skupaj z OŠ Savo Kladnik Sevnica, z Glasbeno šolo ter osnovnima šolama Boštanj in Blanca. Tako naj bi se že v jeseni trije od štirih oddelkov iz Pike nogavičke preselili k osnovni šoli, en oddelek vrtca pa naj bi bil v OŠ Boštanj, ki bo imela do leta 2008 kar deset praznih učilnic. Tri učilnice preveč bodo tudi na OŠ Blanca, zato naj bi se šolski okoliš Blance razširil še na Gornje Brezovo, del Žigrskega vrha ter na Trnovec oz. Podvrh. S tem bi se razbremenila OŠ Sevnica, prav tako pa naj bi del šolskega okoliša, vključno s podružnično šolo Studenec, priključili OŠ Boštanj. V zvezi s tem je občina že sklicala sestanek s krajani Studenca, na katerem je pojasnila, da šola na Studencu ostane kot doslej, za razredno stopnjo torej, učenci predmetne stopnje pa naj bi se po novem namesto v Sevnico vozili v Boštanj. Krajani, ki so bili prisotni na sestanku, so bili proti taki spremembi, prav tako OŠ Sevnica, ki bo izgubila podružnično šolo in bo imela presežek kadrov. Tisti starši, ki niso prišli na sestanek, pa menda podpirajo spremembe; pisno so se zanje že opredelili krajani Gornjih Impolj. OŠ Savo Kladnik Sevnica, ki je v najboljših časih štela več kot tisoč otrok, naj bi razbremenili tudi tako, da bi del otrok vozili v OŠ Boštanj. Sprva je bilo tudi predvideno, da bi se sevniška glasbena šola preselila v prostore vrtca pri sevniški šoli, a kot kaže, bo ostala na dosedanji lokaciji pod gradom. Bodo pa sčasoma iz stavbe glasbene šole preselili oddelek vrtca. Vrtec v Loki, ki je v prostorih Trubarjevega doma, pa se bo preselil v prostore podružnične šole v Loki. Dolgoročno bodo reševali še šolo s prilagojenim programom, OŠ Ana Gale, ki naj bi se po eni varianti preselila v sevniško šolo, po drugi pa naj bi postala enota OŠ Boštanj. Stvari še niso dorečene, saj gre v tej fazi za delovno gradivo. Na zadnji seji so ga obravnavali tudi sevniški občinski svetniki, a tokrat namenoma niso govorili o mreži šol v Mim-ski dolini, ki je vroča tema že nekaj let. Kljub temu se je med sklepi, ki jih je sprejel občinski svet, znašel tudi ta, da mreža šol v Mimski dolini ostaja nespremenjena. Čeprav je temeljna pravica staršev, da vpišejo otroke tja, kamor želijo, pa se bodo morali starši in otroci prilagajati, kajti denarja za novogradnje ne bo. Svetnik Srečko Ocvirk opozarja,, da je treba te spremembe izpeljati z veliko mero občutka. Z neprimernim premeščanjem otrok lahko ustvarimo še eno Mirnsko dolino, kjer med šolami ni dobrega sodelovanja, ampak predvsem rivalstvo za šoloobvezne otroke. Nada Černič Cvetanovski Rad imam svoje srce. Naj bije! Posavje - Bolezni srca in ožilja predstavljajo tako v Sloveniji kot v svetu enega izmed vodilnih vzrokov obolevnosti, prezgodnje invalidnosti in umrljivosti. V Sloveniji umre zaradi bolezni srca in ožilja 33 odstotkov moških v starosti od 54 do 64 let in 10 odstotkov žensk v tem starostnem obdobju. Različne raziskave so dokazale, da je zelo dobro motivacijsko orodje za spremembo življenjskega stila sodelovanje v interesnih skupinah bolnikov. Ena od njih je Društvo za zdravje srca in ožilja, ki ima svojo podružnico tudi v Posavju. Posavska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja je ena od dvanajstih aktivnih slovenskih podružnic, ki skupaj štejejo 6 tisoč članov. Cilj društva je zdravstveno-prosvetna in vzgojna dejavnost s področja preprečevanja bolezni srca in ožilja. Ta cilj društvo uresničuje s pomočjo zdravega življenjskega sloga, ki vključuje naslednje ukrepe: uživanje varovalne prehrane, nekajenje, ustrezna fizična aktivnost in predavanja. Posavska podružnica je v preteklem letu pripravila vrsto zanimivih predavanj. Eno od njih je govorilo o depresiji pri srčnih bolnikih, ki pogosto spremlja srčne bolezni, zato srčnim bolnikom priporočajo občasne preglede pri psihiatru. Posavska podružnica pa je v preteklem letu organizirala tudi vrsto pohodov. Tudi letošnji program dejavnosti - od predavanj do pohodov ter kulturnih prireditev, ki so se jih udeleževali lani, bo pester. Tako so sklenili na letni skupščini, na kateri so prisluhnili tudi kulturnemu programu ter predavanju primarija Cirila Oblaka o erektilni disfunkciji in možnosti zdravljenja.N.Č.C. Posavsko in obsoteljsko društvo za boj proti raku pripravlja srečanje z geslom “Za naše skupno zdravje - ne umrite zaradi sramu!”, ki bo v petek, 15. aprila, v konferenčni dvorani hotela Terme Čatež. Začelo se bo ob 18. uri s predavanjem o kožnem raku, predavatelj bo dr. Igor Bartenijev, sledil bo kulturni program z vokalno skupino Coronke, ob tej priložnosti pa bodo tudi podelili priznanja in zahvale. rojstva v porodnišnici brežice Vesna in Maja sta rodili 5. aprila v razmaku kakšne ure. To ni še nič nenavadnega, če ne bi vedeli, da sta obe imeli rok 27. marca, da sta se kar pogosto srečevali na zdravniških pregledih, skupaj prišli v porodnišnico, bili “cimri” in rodili enako težka fanta. Majin Patrik kot Vesnin Enej sta namreč ob rojstvu tehtala 4050 g, le da je bil Enej za cm daljši. Majo je pri porodu bodril njen partner Dejan, Vesno in posebej Eneja pa je očka Silvo obiskal po porodu. Porodnici sta bili z ekipo, predvsem babicama Bernardo in Karmen, več kot zadovoljni, še bolj pa bosta, ko se bosta s svojima štručkama (oba sta nosila modrega pajacka) Podali v Kostanjevico oz. na Slogonsko. Novi dobri prijateljici Pa si obljubljata, da bosta ostali v stikih. Rojstva od 25. marca do 11. aprila 2005 Deklice so rodile: Vanja Resnik iz Pleterij, Mija Černelič iz Pišec, Dragica Sintič iz Cerkelj ob Krki, Monika Kočevar z Dmove-ga, Mateja Krajnc iz Orehovega, Vida Romana Dobravc iz Trebč in Tatjana Kos iz Brežic. ^ Dečke so rodile: Sonja Špadič iz Brežic, Maja Kraševec iz Globočic pri Kostanjevici, Vesna Požar s Slogonskega, Irena Kerin Brežic in Melita Čopar s Kremena. Za vsako mamo in vsakega otroka Slovenija, Posavje - Svetovna zdravstvena organizacija je ob letošnjem 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, v ospredje postavila mater in otroka ter skrb za njuno zdravje in preživetje. V svetovnem merilu ta problematika namreč še vedno predstavlja pereč zdravstveni in ekonomski problem. Zaradi vzrokov, povezanih z nosečnostjo in porodom, v svetu vsako leto umre več kot pol milijona žensk in skoraj 11 milijonov otrok, mlajših od pet let. V razvitem delu sveta, kamor prištevamo tudi evropske dežele, pa je vse več ljudi predebelih. V nekaterih evropskih regijah je predebel že vsak četrti otrok, starostna meja, v kateri se debelost pričenja, pa se pomika vse niže. Sodobni starši so večinoma dovolj dobro seznanjeni, katera živila so zdrava in katera ne, kljub temu pa otrok dobiva manj zdrava živila zato, ker “jih rad je”. Zdravniki opažajo, da starši nevede otroka navajajo na nepravilno prehranjevanje. Če kot dojenček dobi čaj, kadar zajoka, ali kasneje košček sladice, kadar je žalosten, se bo tudi kot najstnik ali odrasel človek tolažil s hrano. Težave, s katerimi se srečujejo starši majhnih otrok, lahko kasneje preidejo v resne motnje hranjenja: debelost, anoreksijo, bulimijo in podobno. “Posebno nevaren čas, ko motnje hranjenja - anoreksija in bulimija, lahko postanejo življenjsko nevarne, je obdobje pubertete. Spremembe v puberteti se tako hitro dogajajo, da marsikdo težko sprejme svoje telo. In kadar je človek nezadovoljen sam s seboj, se pogosto zgodi, da se začne obnašati samouničevalno. Nekateri začnejo uživati alkohol, droge, nekateri se hočejo izstradati, mnogi pa se tolažijo s hrano, saj občutek sitosti vsaj za kratek čas prinese občutek ugodja, dokler se ne oglasi slaba vest in je nezadovoljstvo samo še večje,” pravi zdravnica Lucija Gobov, spec. pediatrije, iz Zdravstvenega doma Celje, ki se poglobljeno ukvarja s prehranjevalnimi navadami otrok in mladostnikov, slednjim je lahko v veliko pomoč tudi spletna stran www.tosemiaz.net. Nezdrav način prehranjevanja se kmalu pozna tudi na zo- Ob svetovnem dnevu zdravja so v Zdravstvenem domu Brežice potekale delavnice z naslovom “Mladostnik in zdrava prehrana ter telesna teža”. Sevniški zdravstveni delavci so v čakalnicah Zdravstvenega doma Sevnica in Krmelj razdeljevali različna gradiva, v okviru šole za starše so staršem podelili poseben vodnik o pravicah nosečnic, na OŠ Blanca pa so učene od 1. do 9. razreda seznanjali z zdravim načinom življenja. Zdravstveni dom Krško ni pripravil posebnih aktivnosti, saj bodo vse te akcije združili z Bogatajevimi dnevi, ki bodo maja. Tudi v Agenciji za mlade “PUNKT” so skupaj z Zdravstvenim domom Brežice in Krško osveščali vse mlade in druge obiskovalce o pomenu zdravja. beh otrok in mladostnikov. Načrtno preventivno delo, ki ga zobozdravstveni delavci izvajajo že vrsto let, se je pokazalo kot zelo učinkovito, saj se je obolevnost zob z leti močno znižala. Leta 1984 je imel vsak 12-letni otrok v povprečju okvarjenih od 8 do 12 zob, leta 2004 pa le 2,5 zoba. Vsak posameznik lahko s primemo prehrano, zadostno in pravilno ustno higieno ter rednimi kontrolami pri zobozdravniku ohrani zdrave zobe in zdrava obzobna tkiva do pozne starosti. N.C.C. Okrogla miza o prostovoljstvu Krško - 15. aprila bo svet praznoval dan mladih prostovoljcev in prostovoljk, ki ga bodo z okroglo mizo “Prostovoljno delo mladih” teden dni kasneje obeležili tudi pri Zvezi prijateljev mladine Krško. Na omizju, ki se bo pričelo ob 17. uri v Mladinskem centru v Krškem, bodo predstavili organizatorje in mentorje prostovoljnega dela, pa tudi javne zavode, organizacije in društva, ki v svoje programe vključujejo mlade prostovoljce. Hkrati bodo izmenjali izkušnje, kako nagovarjati mlade k delu za druge, predvsem pa kako jih obdržati. Danes pa so se mladi posavski prostovoljci in prostovoljke podali na osrednjo prireditev Festivala prostovoljstva mladih v Ljubljano, ki bo potekal med 14. in 21. aprilom, kjer bodo tudi nastopili. Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velika stvar. Tako velika, da jo brez svetovanja finančnih strokovnjakov in pomoči stanovanjskega kredita posameznik le stežka izpelje. Pripravljene imamo kredite za vse namene, med njimi je prav gotovo tak, ki bo prilagojen vašim željam in potrebam. Vabimo vas, da se oglasite v najbližji poslovalnici NLB in skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal. Obširnejše informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tudi na spletnem naslovu www.nlb.si ter na brezplačni številki 080 15 85. ljubljanska banka Mova ljubljanska banka d.,0D(OOLNEGA ČASA PODROČJE POD KANOVO OBLASTJO 2 3 11 10 8 Afmam Ambicija ne pozna počitka. (Bulwer-Lyttonl Čim večje so izkušnje, tem manjše so ambicije. (Leopold R. Nowak) Ko si čisto na tleh, lahko skočiš mnogo više, kot če bi že stal na prstih. ^ (Danijel K.) Človeka vse življenje muči lakota po priznanju. (Jan Parandowskil Beseda je obleka duše. (Seneka) Da bi držali besedo, je najbolje, da je nikoli ne dajemo. (Napoleon) kino Kino servis Brežice Četrtek, 14.4., in petek, 15.4., ob 18. 30 Krog 2, grozljivka, in ob 20.30 Stari, akcijski film; sobota, 16.4., in nedelja, 17.4., ob 18. 30 in ob 20.30 Krog 2; četrtek, 21.4., in petek, 22.4., ob 18. 30 Zboristi, drama, in ob 20.30 Punčka za milijon dolarjev, drama; sobota, 23.4., in nedelja, 24.4., ob 18.30 Zadeta modela, komedija, in ob 20.30 Punčka za milijon dolarjev; sreda, 27.4., in četrtek, 28.4., ob 18.30 Daltoni, komedija, in ob 20.30 Hiša letečih bodal, akcijski film. Kulturna dvorana Krško Četrtek, 14.4., ob 19. uri Bližnji odnosi, komična ljubezenska drama; petek, 15.4., in sobota, 16.4., ob 18. uri Zadeta modela, komedija, in ob 20. uri Punčka za milijon dolaijev, drama; nedelja, 17.4., ob 18. uri Bližnji odnosi; četrtek, 21.4., ob 18. uri Elektra, fantazijski akcijski triler; petek, 22.4., ob 18. uri Zaplešiva, romantična komedija, in ob 20. uri Krog 2, grozljivka; sobota, 23.4., ob 18. uri Elektra in ob 20. uri Zaplešiva; nedelja, 24.4., ob 18. uri Zaplešiva; četrtek, 28.4., ob 19. uri Daltoni, komedija. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 15.4., ob 16. uri Garfield, otroška komedija; sobota, 16.4., ob 19. uri Mladi, lepi in zadeti, romantična komedija; sobota, 23.4., ob 19. uri 5x2, romantična drama; nedelja, 24.4., ob 19. uri Elektra, fantazijski akcijski triler; sreda, 27.4., ob 19. uri Zadeta modela, komedija. ftflEKDOTE Tako pametni, pa tako. Svetovno znani nemški reporter Egon Erwin Kisch seje po naročilu dunajskega lista kot posebni dopisnik odpeljal na parlamentarne volitve; Prosil je za predujem, a so mu dali zelo skromno vsoto. Prosil je za povišanje zneska pa so ga zavrnili. Naslednjega dne je dobil list naslednje sporočilo: "Senza-eionalne volitve! Velikansko razburjenje v parlamentu! Včeraj je v nabito polni zbornici govoril liberalni poslanec in izjavil, da namerava storiti nekaj čisto nenavadnega in nepričakovanega, namreč... Tuje predujem pošel. Kisch” Cesarje sprejel genialnega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta v službo kot komorne- ga skladatelja in mu določil letno plačo osemsto goldinarjev. Mozart ni nikoli dobil kakšne posebne naloge, le dvorna pisarna ga je enkrat prosila, naj pošlje poročilo o svojih dohodkih. Odgovoril je: ”To kar prejemam, je preveč za tisto, kar delam, toda premalo za ono, kar bi lahko nare- dil.’ Domoljub in pisatelj Marco Tabarrini je bil strasten kadilec. Nekoč je dobil v škatli šest zavitkov cigar in spremno pismo: ''Dovoljujemo si vam poslati šest zavitkov naših najboljših cigar, ki vam bodo prav gotovo všeč. Prepričani smo, da nas boste priporočili prijateljem. Prosimo, da poravnate račun - zavitek po šest lir - s poštno nakaznico.” Tabarrini in prijatelji so cigare pokadili in se zabavali nad bistroumnostjo pošiljatelja. Potem pa je Tabarrini vrnil pošiljatelju milo za drago, ko mu je napisal pismo z naslednjo vsebino: "Čast mi je poslati dvanajst svojih razprav, ki vam bodo prav gotovo všeč. Če jih še želite, so vam na voljo, vsak primerek stane tri lire.” b OBČINA BREŽICE Spoštovane občanke in občani! Minile so volitve in končno smo po štirih mesecih spet dobili župana, ki ima vsa pooblastila in ki končno lahko začne tudi delati. Seveda so že prvi dnevi pokazali, da stanje v naši občini zadnje mesece ni bilo takšno, kot bi bilo moralo. Res je, da so bila najnujnejša dela opravljena, vendar pa žal kaj več ni bilo storjeno. Tako smo se že 31. marca, ko je bilo moje uradno imenovanje, srečali z resnim vprašanjem, ali naj se ob- čina Brežice prijavi na razpis za iskanje primerne lokacije za odlagališče srednje in nizko ra-• dioaktivnih odpadkov. In že prvi dan mojega imenovanja se je spet pokazala razdvojenost naše politike, saj se ponovno nismo uspeli poenotiti o tem vprašanju. Na koncu se je večina občinskih svetnikov odločila, da se prijavimo na razpis za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Ob tem pa le moram opozoriti, da je eden od ključnih razlogov, da je bila sprejeta takšna odločitev ta, da sta se na omenjeni razpis prijavili tudi občina Krško in občina Sevnica. Vse to pa pomeni, da bi se bilo zelo dobro o odlagališču radioaktivnih odpadkov pogovarjati na ravni regije Posavje. Takšno je bilo tudi moje stališče, saj menim, da reševanje radioaktivnih odpadkov ni le vprašanje ene občine, ampak širše javnosti. Zelo pomembno pri vsem tem je namreč, da občina, če bi prišlo do nasprotovanja občanov proti možni lokaciji, lahko tudi takoj odstopi od postopka za iskanje primerne lokacije za to odlagališče. Drugi pomemben dogodek za našo občino je bil 2. april, ko smo odprli nove prostore v brežiški knjižnici. To je za našo občino velika pridobitev, saj smo tako dobili nove prostore, ki so namenjeni predvsem mladim bralcem. Sama investicija je bila vredna 165 milijonov SIT, ki pa je bila v veliki meri financirana iz državnih sredstev. V knjižnici se je že začela izvajati tudi zadnja faza izgradnje, ki bo vredna 230 milijonov SIT. Zadnja faza naj bi bila zgrajena do februarja 2006 in takrat bo investicija v našo knjižnico tudi dokončno zaključena. Z zaključitvijo del pa bodo zagotovljeni boljši pogoji tako uporabnikom, pa tudi vsem zaposlenim v tej knjiž- nici. V tem prvem tednu svojega dela v funkciji župana sem imel že tudi dve zelo pomembni srečanji z dvema ministrstvoma. Tako sem v sredo, 6. aprila, gostil državnega sekretarja z Ministrstva za obrambo g. Žnidaršiča. Pogovori so tekli o menjavi objektov med občino in ministrstvom. Ta menjava je zelo pomembna, saj v primeru, da bo do nje prišlo, se bo v našo občino priselila Služba RS za zaščito in reševanje - regijski center za obveščanje. V četrtek, 7. aprila, pa sem se z občinskimi službami udeležil pogovorov na Ministrstvu za okolje in prostor. Pogovarjali smo se predvsem, kako pridobiti evropska sredstva za izgradnjo čistilne naprave na Obrežju in kanalizacije na Veliki' Dolini. Prav tako pa smo se pogovarjali o izvedbi čistilne kanalizacije v Brežicah. Na ministrstvu so nam jasno pove- dali, da imamo možnost pridobiti veliko evropskega denarja, vendar le, če bomo uspeli zagotoviti tudi svoj delež sredstev. Prav zato bo zelo pomembno, ali bomo v Brežicah uspeli sprejeti tudi proračun občine Brežice nekje do 20. maja. V tem tednu pa se je pokazala tudi velika želja po srečanju z županom. Tako sem se v srečal s predsedniki krajevnih skupnosti. Začel pa sem na pogovore sprejemati tudi občane. Tokrat sem navedel samo nekaj najpomembnejših aktivnosti, ki sem jih opravil v prvem tednu mojega županovanja. Moram reči, da jih bo še mnogo, saj bomo ta teden gostili tudi dva ministra; na obisk prihajata namreč g. Bručan, minister za zdravstvo, in g. Zver, minister za šolstvo. Kljub temu daje bil moj prvi teden zelo aktiven, pa bi bilo potrebno postoriti še več. Predvsem mi ni uspelo sprejeti vseh občanov, ki so se želeli srečati z mano. Prav zato sem se v ponedeljek, 11. aprila, tudi zaposlil kot profesionalni župan, saj sem se odločil, da se stoodstotno posvetim občini Brežice ter njenim občanom. Na koncu bi se še zahvalil vsem , ki ste mi ob moji izvolitvi izrekli ustne in pisne čestitke ter mi zaželeli uspešno delo. Lep pozdrav, Župan Ivan Molan občinski svet brežice Nadaljevanje 16. redne seje Občinskega sveta Brežice je postreglo z zanimivim razpletom dogodkov. V zvezi s prijavo občine Brežice k sodelovanju v postopku o izbiri lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) je potrebno povedati, da smo v SDS glasovali proti pričetku pogajanj. Kljub našemu nasprotovanju je bil sklep z večino glasov svetnikov sprejet. V SDS menimo, da takšen objekt ne sodi v prostor, kjer nameravamo razvijati več oblik turizma, podjetništva in kmetijstva. Prav tako je vprašljivo, kje bi bilo mogoče najti površino velikosti 5 do 10 ha, ki bi bila primerna in ne bi bila v neposredni bližini naselij. Presenetil nas je družen nastop večine strank, ki so predlagale in tudi sprejele sklep, da se prekine objavljanje vseh prispevkov župana in svetniških skupin v medijih, kjer je plačnik Občina Brežice, kar do sedaj ni bilo sporno. To odločitev vidimo predvsem v luči onemogočanja župana, da predstavi svoje pozitivno delovanje širši javnosti in si tako še bolj utrdi Podporo, ki jo uživa med občani. Tvorci tega projekta so predvsem stranke, ki so na nadomestnih volitvah za župana občine Brežice doživele poraz. Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS LDS liberalna demokracija SLOVENIJE Regija Posavje? p Ali si zares želimo, da bi v.osavje, ki ga sestavljajo ob-Cl«e Brežice, Krško in Sevni-postala ena od bodočih sionskih regij, sem si v zadnjem , asu, zlasti ob obravnavi pred-a za Drijavo občine Brežice k sodelovanju v postopku umeščanja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, prvenstveno iz NEK Krško, na 16. seji občinskega sveta, zadal kar nekajkrat. Odgovor je DA. Odločno. Za to so vse občine in vse politične stranke, ustanovili smo regijski svet, Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju, država mora samo uresničiti naše želje oziroma zahteve, pa bomo na konju. Ali zares občine v Posavju delujejo tako, da je vsem nam, Posavcem in celotni Sloveniji jasno, da smo v bistvu že regija, pa je, kakor izgleda, vprašanje povsem drugotnega pomena. Odgovor je vsekakor NE. In to je NAPAKA. V aktu o ustanovitvi Posavske pokrajine smo se že pred več leti dogovorili, da bo svet pokrajine razpravljal o vseh, za celotno regijo pomembnih razvojnih vprašanjih, in uskladil regijska stališča. NEK Krško in z njenim obratovanjem povezani odpadki so prav gotovo zadeva, ki bi zaslužila predhodno regijsko obravnavo, pred sklepanjem na občinskih svetih. Poenotenje občinskih stališč in z njimi povezane regijske strategije do tega vprašanja, bi bilo nujno. Zal očitno tega nekateri akterji, ali ne ali pa nočejo razumeti oziroma sprejeti. Je mar svet primeren samo za sprejemanje ministrov, ki jim želimo povedati, kako zelo, razvojno in nujno je, da nam DRŽAVA prizna regijski status? Občini Brežice, verjetno tudi občini Sevnica, tako ni preostalo drugega, kot da se tudi sami prijavita k sodelovanju in tako ostaneta “v igri”. S tem smo državi sicer dokazali, kako silno enotni smo, saj vsi konkuriramo za nekaj, kar sicer v regiji že obstaja, večina pa se tega tako in tako brani. Odpadkov namreč. Našemu novemu županu pa sporočamo, da gre ob tem, pa tudi drugih regijskih vprašanjih (upravne enote itd.) za vse kaj drugega, kot pa za problem našega razvoja v turizem in ekološko kmetovanje. To so prave razvojne smeri, vredne popolne podpore. Za svetniško skupino LDS J.Avšič LORKS Naš cilj je razvoj! Dogodki pred županskimi volitvami so pripeljali do od- ☆ ☆ ☆ ☆ stopa tudi enega člana naše svetniške skupine in videti je, da razsežnosti nekaterih spletk nimajo meja. Kakorkoli, v skupini smo se odločili, da trdno ostajamo na osnovnem izhodišču, zaradi katerega so nam volivci namenili preferenčne glasove, to je skrb za razvoj občine in s tem predvsem krajev, ki znajo biti hitro pozabljeni. Tako smo pobudniki podpore pri prijavi občine za raziskave o nizkoradioaktivnih odpadkih, saj v tem, da kraji dobijo finančno nadomestilo za raziskave, ne vidimo nobene ogroženosti. O samem kraju odlagališča pa bodo tako odločali tisti, ki naj bi ga imeli v svoji bližini. Prednost te prijave je tudi v tem, da se v vseh fazah lahko odstopi od sodelovanja. Imamo pa idealno priložnost, da morebiti prislužimo kakšen tolar, ki ga naši kraji še kako potrebujejo. Naše stališče je, da je potrebno vzeti vse, kar je možno, saj obljube brez realizacije nimajo nobenega finančnega učinka. Če pa bodo k tem in podobnim projektom pritekli še kakšni “denarci” in če bomo odprli še drugačna in boljša delovna mesta, kot to obljubljajo naši predstavniki na najvišjih državnih položajih, bo to vsekakor en velik korak naprej. Verjetno smo že vsi nekoliko utrujeni od neprestanih obljub, občina pa je čedalje bolj podobna Titaniku. Naši svetniški skupini ni vseeno, da je temu tako, zato smo se odločili za konkretne poteze. Upamo, da nam bodo sledili vsi, ki se promovirajo kot napredno misleči. Zavedamo se, da bo potrebno vložiti veliko dodatne energije, vendar srno jo pripravljeni porabiti. Še naprej bomo podpirali vse, kar bo kazalo na dobrobit občine. Za LORKS mag. Stanka Preskar DeSUS Vse generd<$ Na 16. redni seji Občinskega sveta Brežice je potekala razprava, da dogovorjeno stran s prejšnjim županom g. Vizjakom o objavljanju dogajanja v občinskem svetu ukinemo ali pa spremenimo tako, da bodo sporočila svetniških skupin, svetnikov in tudi posredovanje stališč posameznih strank. Zahteva svetnikov je, da mora SavaGlas služiti kar najširšim množicam in ne sme biti v službi ene osebe, ene stranke, enega pogleda na dogajanje. S polemiko naj bi izboljšali delo občinskega sveta, občinske uprave in župana. Tudi porazdelitev prostora bi morala biti primernejša. Določitev obsega po številu svetnikov onemogoča realno zapisovanje stališč posamezne stranke. Takšno je tudi stališče naše svetniške skupine. Upamo na ugoden razplet! Svetnika: Rok Kržan, Janko Zalac SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si SOCIALNI DEMOKRATI 5. kongres ZLSD za stranko pomeni najmanj dve prelomnici; preimenovanje v Šocialne demokrate - SD (od dosedanjega imena sta izpuščeni besedi “združena lista”), s čimer želimo poudariti osnovno programsko usmeritev stranke in se približati poimenovanju tistih, s katerimi tvorimo evropsko socialno demokracijo, ter izvolitev organov stranke, v katerih je veliko novih imen in mladih obrazov, ki napovedujejo trdnost levo sredinske usmeritve. V nadaljevanju 16. seje občinskega sveta sva svetnika glasovala za priglasitev k postopku izbora lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov predvsem zaradi bližine NEK in majhnosti posavskega prostora, kjer ima vsaka ekološko pomembna odločitev vpliv dlje, kot sežejo občinske meje. Ob obravnavi predloga za zvišanje cen storitev individualne pomoči na domu sva zahtevala seznanitev občinskega sveta o socialni podobi naših občanov, kje so možnosti za pomoč ljudem v stiski, zlasti ko gre za programe, financirane iz občinskega proračuna. Svetnik M. Škrlec pa je zahteval pripravo poročila o stanju lokalnih cest in o delu inšpekcijskih služb. Milena Jesenko POSAVSKA UNIJA MLADIH WWW.UNIJAMLADIH.COM Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka OBČINA SEVNICA Analiza šolstva in predšolske vzgoje v občini Sevnica V letu 1999je Občina Sevnica v skladu s potrjenimi smernicami razvoja osnovnega šolstva v občini Sevnica na javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) za prijavo investicij posebnega pomena za obdobje 2000 - 2004 kot prioritetne prijavila tri investicije na področju šolstva in sicer OS Blanca (adaptacija in dograditev šole), OŠ Sava Kladnika Sevnica (dograditev za potrebe prve triade) in OŠ Tržišče (dograditev prostorov za pouk, telovadnica). Na področju predšolske vzgoje pa je bila kot prioriteta prijavljena investicija v adaptacijo in dozidavo Vrtca Ciciban Sevnica v NHM 22 v Sevnici. Investicija v OŠ Blanca se je zaradi težav pri pridobivanju sklepa o sofinanciranju MŠŠ pričela šele v letu 2002 in je bila zaključena v lem 2003. Da bi pospešili postopke za pridobitev sredstev, smo tedanjemu ministru za šolstvo dr. Slavku Gabru predstavili prostorsko problematiko naših šol in vrtca ter zaprosili za pomoč z namenom hitrejšega reševanja, kot je bilo to pri OŠ Blanca. Konec leta 2003 nam je MŠŠ posredovalo povzetek analize stanja osnovnih šol v naši občini. Ugotovilo je trenutne in perspektivne potrebe po prostorih. Primerjave so bile narejene za šolsko leto 2003/2004 ter predviden vpis za šolsko leto 2008/2009. Iz analize izhaja, da bodo imele presežek učilnic naslednje šole: OŠ Blanca (3), OŠ Boštanj (10), Podružnična^ OŠ Loka (1), Podružnična OŠ Studenec (2) in OŠ Krmelj (2). Le na treh šolah je bil ugotovljen primanjkljaj učilnic: OŠ Sava Kladnika Sevnica (3), OŠ Tržišče (2) in OŠ Milana Majcna Šentjanž (1). Zato je MŠŠ glede na posredovane ugotovitve od Občine Sevnica zahtevalo prever-bo posredovanih podatkov ter racionalnejši plan investicij. Občina Sevnica mora ob upoštevanju demografskih podatkov določiti takšno mrežo šol oz. spremeniti šolske okoliše tako, da bodo vse šole v naši občini primemo zasedene. Tako bo potrebno investicijo v dograditev Vrtca Ciciban reševati skupaj z OŠ Sava Kladnika Sevnica, Glasbeno šolo Sevnica, OŠ Boštanj in OŠ Blanca, problematiko OŠ Tržišče pa reševati v povezavi z OŠ Krmelj. Za OŠ Milana Majcna Šentjanž pa spremembe niso potrebne. Oddelek za družbene dejavnosti Občine Sevnica je pripravil predloge možnih rešitev, ki so bile obravnavane tako na pristojnem odboru kot tudi na seji Občinskega sveta občine Sevnica 30. marca 2005. Obravnava se je omejila predvsem na problematiko šol, ki so vezane na investicijo v Vrtec Ciciban. Stanje objekta Vrtca Ciciban, enota Pika Nogavička, seje namreč letos poslabšalo do te mere, da bo potrebna izpraznitev objekta. Predlogi za dosego primerne zasedenosti šol so naslednji: Za OŠ Blanca se predlaga razširitev šolskega okoliša z vključitvijo naselij Gornje Brezovo, Žigrski vrh - del, Trnovec in Pod-vrh, z izgradnjo HE Blanca pa še vključitev naselja Arto. S tem bi obenem razbremenili OŠ Sava Kladnika Sevnica. Slednjo bi tudi razbremenili v povezavi z OŠ Boštanj, kije glede presežke prostorov najbolj kritična. To bi dosegli z novim šolskim okolišem, ki bi vključeval vsa naselja, ki sedaj sodijo v šolski okoliš Podružnične šole Studenec ter zajetje dela mesta Sevnica. Podružnična šola Studenec naj bi postala podružnica OŠ Boštanj. Ker bo imela OŠ Boštanj še nekaj učilnic presežka, bi se te lahko namenile za potrebe vrtca. Če se bodo presežki učilnic na dolgi rok še pojavljali, je tudi smiselna sprememba lokacije OŠ Ane Gale Sev-nica (OŠ s prilagojenim programom) in njena preselitev bodisi v prostore OŠ Sava Kladnika Sevnica, bodisi v OŠ Boštanj. Glasbena šola Sevnica naj bi ostala na sedanji lokaciji, nujna pa bi bila izpraznitev prostorov, ki jih v njeni stavbi uporablja oddelek Vrtca Ciciban enota Pod gradom. Občinski svet je ob obravnavi analize potrdil prioritetno reševanje investicij v Vrtec Ciciban Sevnica in nato v Osnovno šolo Tržišče (telovadnica). Soglašal je s preselitvijo treh oddelkov Vrtca Ciciban, enota Pika Nogavička na lokacijo Vrtca Ciciban Sevnica, v prostore enote Kekec - sedaj so v uporabi OŠ Sava Kladnika Sevnica in enega oddelka v OŠ Boštanj. V Podružnični šoli Loka pri Zidanem Mostu se trajno zagotovijo prostori za potrebe enega oddelka predšolske vzgoje. Sprejel je tudi sklep, da se glede na ugotovljeno stanje z namenom nadaljevanja investicij na tem področju zagotovijo takšni pogoji, s katerimi bo za OŠ Blanca, OŠ Boštanj in OŠ Sava Kladnika Sevnica na podlagi spremembe šolskih okolišev zagotovljena uskladitev zmogljivosti omenjenih šol s primernim številom otrok za oblikovanje samostojnih oddelkov. Za Mirensko dolino (OŠ Tržišče, OŠ Krmelj in OŠ Milana Majcna Šentjanž) je bil sprejet sklep o ohranitvi dosedanje mreže osnovnih šol. Občinski svet je tudi apeliral na ravnatelje osnovnih šol, da dosledno izvajajo določila Zakona o osnovni šoli, ki se nanašajo na izvedbo vpisa otrok v šole ter med seboj sodelujejo pri usklajevanju potreb po kadrih. Pripravila: Darja Lekše, univ. dipl. ekon., vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Sevnica občinski svet sevnica SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls,si Priprava na Državni lokacijski načrt Blanca Posegi v prostor so večinoma boleči kljub vsej svoji dobronamernosti in za del prebivalstva moreči in obremenjujoči. Zelo pomembno se nam zdi aktivno sodelovanje pri umeščanju HE Blanca v prostor, ki bo za ljudi in kraje prinesel velike spremembe ter zastopanje njihovih interesov do investitorjev in graditeljev. Pri tem umeščanju je zelo pomemben razvoj urbanega prostora v Sevnici, kjer želimo, da se hkrati z urejanjem vodne infrastrukture uredi tudi cestna in ostala infrastruktura. Republika Slovenija pripravlja Državni lokacijski načrt za Blanco že precej časa, vendar bo ta ponujen lokalni skupnosti precej brezkompromisno, ker prevladuje interes države in manj lokalne skupnosti. Podoben pa je interes iiwes-titorja v projektu HE Blanca, ki je povsem podjetniški in sicer za čim manj denarja čimveč kilovatov, ne glede na cene oziroma škode v kmetijstvu v družbenem, kulturnem, naravnem in proizvodnem okolju na območju, ki ga bodo zasedli. Zato se bomo skupaj z lokalno skupnostjo zavzemali, da bomo negativne vplive izgradnje skušali čimbolj izkoristiti v dobro vseh prizadetih na tem področju, hkrati pa dokazali, daje delovno mesto v kmetijstvu najmanj enakovredno tistim v ostalih dejavnostih. Velik izziv predstavlja zaokroževanje Sevnice s sosednjimi kraji, vasmi in zaselki na obeh straneh Save v celoto, ki bi naredila večje razvojne možnosti in bivanjsko kakovost. SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si * LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Izjava ob 21. marcu - svetovnem dnevu boja proti rasizmu (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Ne-strpnosti in sovraštvu smo bili priče, ko se je govorilo o ilegalnih emigrantih, ki so jih nekateri označevali kot veliko nevarnost za vsako lokalno okolje, v katerem bi postavili dom za azilante. Na podoben odziv lokalnih skupnosti naletijo tudi poskusi za ustanavljanje komun za zdravljenje odvisnikov od drog. Žalostno je dejstvo, da so se’ s takšnim problemom soočile tudi nekatere ustanove, ki skrbijo za prizadete otroke in celo materinski dom. Nestrpnost se kaže v homofobiji, prisotna je v razpravah o položaju romske skupnosti v Sloveniji, jasno vidna je bila ob debatah o izbrisanih itd. Prepričani smo, da je pomembna naloga vseh politikov, da se zavedajo tega, da se s širjenjem nestrpnosti in kratenjem človekovih pravic ne sme nabirati političnih točk. Če dvomimo v resničnost te trditve, smo pozabili na zgodovino preteklega stoletja, v kateri lahko zelo dobro vidimo, kam so določeni politični demagogi in populisti pripeljali posamezne družbe in nenazadnje cel Svet. Spomnimo se samo 2. svetovne vojne - spomnimo se fašizma in nacizma, ki sta temeljila na zavajanju in hujskanju ljudi proti vsem posameznikom ali skupinam, ki so odstopali od umetnega družbenega kalupa, ki sta ga ustvarili ti ideologiji. Obračunavalo se je s pripadniki drugih nacij, religij, drugače spolno usmerjenimi itd. Slovenci smo lahko v obdobju med obema vojnama in med 2. svetovno vojno na lastni koži občutili, doživeli in videli, kam vodi politika nestrpnosti in sovraštva. Sami smo bili v podrejenem položaju, ko so nam bile grobo kratene vse človekove pravice. Tudi vojne na ozemlju naše nekdanje domovine Jugoslavije v 90 letih prejšnjega stoletja so bile vojne, ki jih je zakuhala politika sovraštva in nestrpnosti. Vojna za samostojnost Slovenije, vojna in genocid na Hrvaškem in v BiH ter na Kosovu bi nam morale vsem biti v svarilo. A vendar lahko ugotovimo, da določeni politiki kljub vsem tem primerom iz bolj oddaljene in tudi bližnje preteklosti, nabirajo politične točke prav s politiko nestrpnosti in sovraštva. Ali smo res tako pozabljivi? Ali si zatiskamo oči in ne vidimo ali nočemo videti, kam nas to lahko pripelje? Ali cilj resnično upravičuje vsa sredstva? Le vsi skupaj - politiki, mediji, izobraževalni sistem... lahko z osveščanjem, izobraževanjem in zavedanjem o posledicah naših dejanj naredimo družbo strpnejšo in tako prijetnejšo za življenje. Vedeti moramo, da vse slabo, kar hočemo storiti nekomu drugemu danes mi, lahko nekdo drug jutri stori nam. Ne igrajmo se slepih miši. Spoštujmo in sprejemajmo drugačnost. Vsi drugačni, vsi enakoprav- Mlada liberalna demokracija Sevnice, Dejan Kmetič, predsednik SDS Volilno-programska konferenca 00 Ž0 SDS Sevnica V ponedeljek, 28. februarja, 2005 je bila izvedena 2. volilno-programska konferenca Občinskega ženskega odbora Sevnica. Predsedniško mesto je z vso volilno večino dobila dosedanja predsednica odbora ga. Tanja Mencin. Izvoljen je bil tudi 4-članski izvršilni odbor. Članice IO so Štefanija Hribar, Majda Sečen, Katarina Šantej, Danica Božič. Ponovno izvoljena predsednica je predstavila delovno programska izhodišča odbora za leto 2005/07. OO ŽO SDS Sevnica bo deloval v skladu s programskimi izhodišči stranke in statutom stranke, v skladu s sprejeto resolucijo ŽO SDS in programskimi izhodišči ŽO SDS. V okviru tega se bo Občinski ženski odbor Sevnica: - zavzemal za izobraževanja žensk v ženskem odboru in tudi članov OO SDS Sevnica, -se trudil primemo in pravočasno informirati vse člane in članice lokalnega odbora stranke o dogodkih na lokalni, regijski in tudi državni ravni, -se usmerjal v uravnoteženo zastopanost žensk in moških v javnem in političnem delovanju na lokalni ravni, -opozarjal na socialne, pravne in družbene nepravilnosti in nepravičnosti, -se bolj organizirano in učinkovito skušal promovirati v javnih medijih in obveščal javnost o svojem delu. Občinski ženski odbor SDS Sevnica Skozi prizmo ženskih oči Zgodovina in zgodovinske izkušnje so neizprosen sodnik v času, stopnja družbenega razvoja pa je pokazatelj, kako široka je narodova zavest v nekem obdobju. V tem toku je tudi boj žensk za njihov glas samo časovni izziv. Ženska je naravna danost. Je realen subjekt družbe in metafizično dejstvo. Pravzaprav je zgodovina že skusila moč žensk, ko so voljna dejanja pripeljala do pozitivnih sprememb. Takšne levinje so si drznile pustiti svoj pečat v času in proštom. In to vsekakor ni pozabljena zgodovina. Prav tako pa je nemogoče, da bi bili na tej stopnji družbenega razvoja nevtralni. Za demokracijo je značilno, da mora biti v dmžbi več enakosti, sicer moralnost ne bo napredovala. Ta krepostna enakost pa ne bo dobro zgrajena, četudi temelji na skali, če bo usoda polovico državljanov in državljank priklenila na dno družbe. Vsako okolje je nosi- lec različnih, posamičnih in skupnih idej in načel. V dražbi vladajo različni interesi, različna stališča in mnenja, vendar pa vse in vsi imamo skupni imenovalec - željo po soodločanju in soustvarjanju realnosti. Dejstvo, da raznolikost obstaja pomeni, da subjekti hočejo najdevati skupne in primerne rešitve. Družbi je pomemben zdrav političen temelj, takšen, ki bo vzdržal vsa družbena nasprotja, vendar pa se lahko poruši vsak temelj, če v sebi nima osnovnega ravnotežja. In če ni osnovnega družbenega ravnotežja, sčasoma oslabi tudi politična moč, saj ni več skupnega izhodišča, ki bi sile držala skupaj, politika pa izgubi stik z realnostjo. Graditev političnega in družbenega ravnotežja sil je dolgotrajen proces, vendar je nujno, da se tega začnemo resneje zavedati. Predvsem pa je potrebno utrjevati spoznanja o potrebi in smiselnosti političnih, socialnih in kulturnih vrednot ter smiselnosti eksistence posameznikov. Predstavnica za stike z javnostjo OO SDS Sevnica Tanja Mencin SOCIALNI DEMOKRATI V Mladem forumu SD smo 8. marca 2005 pričeli z nacionalno kampanijo “Sprejemam drugačnost”. S to celoletno kampanjo želimo prispevati k več strpnosti v vsakdanjih odnosih med ljudmi, k razbijanju predsodkov in sprejemanju sočloveka zato, ker je Človek. Tudi v Sevnici smo se aktivno vključili v aktivnosti kampa-nije. V soboto, 7. maja, 2005 bomo od 9. do 13. ure v centra Sevnice ob stojnici osveščali mimoidoče o pomembnosti sprejemanja drugačnosti z del- jenjem brošur, kartic, značk, izobešanjem plakatov ter z glasbo. Podrobnosti o kampaniji si lahko preberete na www.sprejemam-dragacnost.org. Pred kratkim je Evropska unija oblikovala Ustavno pogodbo, ki začrtuje temelje prihodnosti za vse nas, njene državljane in državljanke. Da bi jo bolje spoznali, smo se odločili organizirati Javno tribuno na temo “Evropska ustava - temelj prihodnosti”, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 19. uri v LEKOS - Galeriji Ana. Našemu vabilu se je z veseljem odzval tudi Borat Pahor, predsednik SD in evropski poslanec, ki nam bo podrobneje predstavil njeno vsebino in pomen. Vljudno vabljeni! Rok Petančič, predesednik Mladega foruma Socialnih demokratov Sevnica N Si Nova Slovenija KriCanska ljudska stranka Veseli smo, da se v obrtni coni v Boštanju z novimi trgovinami odpirajo tudi nova delovna mesta. Hkrati pa smo zaskrbljeni, ker kupna moč prebivalcev sevniške občine nezadržno pada To pa pomeni, da bo najbrž zaradi novoodprtih trgovin v obrtni coni v Boštanju marsikateri zdaj še zaposleni trgovec v Sevnici, zaposlitev izgubil in pristal na Zavodu za zaposlovanje. Strategija Občine Sevnica, ki pomaga in vlaga veliko proračunskih sredstev za investicije v storitvene namesto v proizvodne dejavnosti, se nam zdi sporna, če ne zgrešena. Za OO N.Si Sevnica Matjaž Traven um POSAVSKA UNIJA MLADIH WWW.UNIJAMLADIH.COM IRp>V15 B®W Poslušalko z Brega motijo tovornjaki na gradbišču HE Boštanj, ki se pogosto niti ne umikajo s poti. Na sevniški občini so nam povedali, da se doslej na gradbišču še ni zgodila nobena nesreča, niti ne nastajajo zastoji. Poleg tega pa ima izvajalec tudi dovoljenje za dela. Za podrobne informacije so nas napotili na INFRO, kjer nam je direktor Vojko Sotošek povedal, da bodo kmalu (takoj ko bodo vremenske razmere dopuščale asfaltiranje) uredili začasno gradbiščno cesto, ki bo potekala malo višje od sedanje, prav zdaj pa gradijo nadvoz. Tlidi priprave za gradnjo ceste na severni strani železnice so se že pričele. Sotošek razume občane, da je vožnja trenutno res motena, zato bo opozoril in poprosil izvajalce del za večjo korektnost in stipnost na gradbišču. Ivana iz Dobove zanima, zakaj se uslužbenci na Energetskem servisu ne držijo napovedane ure. Že dvakrat je namreč čakal dimnikarja, ki pa ga ob dogovorjeni uri ni bilo. Prišel je do soseda, k njemu pa ne, prvič pa se je izgovoril, da ni našel hišne številke. Poslušalca to moti predvsem zato, ker ob dogovorjenih terminih ne kuri, kar je v mrzlih dneh zelo neprijetno. Zoran Planinc, direktor Energetskega servisa, je povelj dal, da dimnikar pusti sporočilo vsaj 7 dni prej, preden se oglasi, da pa še niso prejeli pritožb glede zamujanja. Lahko se zgodi, da uslužbenec zboli, a mora o tem obvestiti uporabnika. Sicer pa je vodjo podružnice Jožeta Ferenčaka mogoče kadarkoli poklicati na mobilni telefon, ki je vsem dostopen (041-392-337) in je zapisan na obvestilu. Če so stranke nezadovoljne, jih lahko pokličejo, saj imajo človeka, ki se ukvarja prav s pritožbami, je še zaključil Planinc. Lojzko iz Sevnice je zanimalo, zakaj niso bankomati NLB v Sevnici nadzorovani z videokamerami, kot je to primer na Raki ali v Novem mestu. Izvedeli smo, da je bankomat pri banki opremljen s kamero, tisti na trgu pa ne, polni ga ljubljanski Trezor. Mojca Strojan iz službe za odnose z javnostmi NLB je pojasnila: “V Novi Ljubljanski banki skrbimo za varno poslovanje s spletom različnih pristopov, tako tehničnih, tehnoloških kot fizičnih. Samo tak celovit pristop k varovanju je lahko ustrezen odgovor na spreminjajoče se okolje. Pri zagotavljanju varnosti ažurno sledimo svetovnim trendom na tem področju in jih vključujemo v prakso. So tudi bolj ali manj vidni uporabnikom, zaradi njihovega namena pa iz razumljivih razlogov posameznih načinov praviloma ne predstavljamo v javnosti. Video kamere so torej le eno od uporabljenih varnostnih orodij. Naj dodamo, da nasvete, kako se samozaščititi pred zlorabami, redno objavljamo tudi na spletnih straneh banke in nanje opozarjamo v enotah.” Poslušalko iz Krškega zanima, ali se bo pri odločanju skladišča radioaktivnih odpadkov upošteval tudi glas ljudstva. Krški župan Franc Bogovič odgovarja: “Občina Krško in celotno Posavje si že vrsto let prizadevata, da bi uredili vprašanje trajnega odlagališča niz- ko in srednjeradioaktivnih odpadkov. Vrhunec prizadevanj in spremembo slovenske zakonodaje smo dosegli ob sprejemanju meddržavne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško, kjer se je potem v naš zakon o jedrski varnosti in ionizirajočem sevanju dodalo tudi to, da mora biti do leta 2008 najdena lokacija oz. sprejet lokacijski načrt, do leta 2013 pa odlagališče že dokončno sprejeto. Na osnovi teh impulzov je tudi Agencija za radioaktivne odpadke pospešila svoje aktivnosti in lani pozvala slovenske občine, naj se prijavijo in sodelujejo pri postopku iskanja odlagališča. Na kolegiju političnih strank smo se odločili, da to problematiko obravnavamo na seji občinskega sveta 21. marca in na njej predlagamo, naj se občina prijavi na postopek. Ta je kombiniran, saj se poleg tehnične sprejemljivosti (mi imamo v mislih področje neposredno blizu nuklearke) upošteva tudi družbena. V tem procesu gre za odprt dialog med vsemi občani, dialog bo po mojih ocenah trajal dve ali tri leta, z njim pa se bo ugotovilo, ali je objekt sploh mogoče umestiti v ta prostor, pod kakšnimi pogoji in kako se bo o tem odločalo (ali na seji občinskega sveta, ali z referendumom). Pri tem pričakujem odgovore na mnoga vprašanja, potrebno bo izdelati mnogo analiz, sam pa pričakujem argumentiran pristop. Pomembno je vedeti, da lahko občina iz kombiniranega postopka izstopi v katerikoli fazi. Sam se zavedam odgovornosti, zato tudi zagotavljam vsem občanom, da bodo imeli v celotnem procesu prvo in zadnjo besedo oni in ne njihovi politični predstavniki. Pričakujem skratka veliko odprtega dialoga.” \ NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek_____________________________ Podjetje(naziv in naslov)__________________ Davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV_________ Kraj_____________________ Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. s mali oglasi Prodam motokultivator Muta s kosilnico. Pokličite 031-598-272. Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za kilogramske piščance ter rjave in gra-haste jarkice, stare 10 tednov, ki jih boste dobili v soboto, 14. maja. Naročila sprejemajo na telefonski številki 07/49-21-563 ali 031-621-522 ali osebno pri Ros-toharjevih, Brege L £ CJ ^ifl y & w o m g U IV Mat Mmš M m*# mm/ na 88,7 in 95,9 MHz Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Branka Colarič: "Zgodba je zrcalo osebnega videnja!" Poti Brankinega življenja so se od otroštva do konca osnovnošolskih let prepletale med rojstnim Zagrebom ter krajema rojstva mame Branke, rojene Zupančič (upokojena medicinska sestra), in očeta (Kostanjevice in Podbočja) ter med mestom bivanja v Brežicah. ”V najčistejšem spominu so mi ostale tiste še makadamske poti, ki sva jih s pokojnim očetom Brankom Colaričem (računovodjo in knjigovodjo na GG-ju) prevozila od Brežic, preko Dola pri Šutni do njegovega rojstnega Podbočja. Naložil me je na kolo in sva šla. Čudoviti spomini me vežejo tudi na staro mamo, teto Zalko in strica Franceta v Kostanjevici, Kostanjevica je bila zame središče Slovenije!”, pripoveduje svoje spomine. 1962 “se je šla iskat” preko Italije v Kanado: ”V Italiji sem bila nekaj časa pri nunah, kjer sem doživela pekel. A v možganih sem imela programiran cilj- priti v Kanado in le cilj mi je dajal moč. Vendar začetki niso bili tako medeni in če ne bi bilo med Kanado in Slovenijo tako ogromne luže, bi se nazaj vrnila peš. Stric Jure Popovič, ki je imel dom v okolici Toronta, mi je omogočil, da sem končala gimnazijo in potem še medicinsko šolo. Tam sem bila do leta 1967, potem pa sem odšla v Vancouver, kjer sem se takoj zaposlila v Kliničnem centru -Vancouver General Hospital. Tam sem si tudi zaslužila polno pokojnino. Svoj poklic medicinske sestre sem opravljala z vsem srcem. V centru sem de- lala tako rekoč na vseh oddelkih - od šok sobe do urgence, zadnja leta pa na TBC oddelku, kjer sem se srečala s kugo današnjega časa, aidsom-hepatiti-som, si pridobila mnogo izkušenj, ob pacientih pa doživela tudi mnogo tragičnih zgodb.” Vmes pove, daje bilo njeno življenje “up and down” (vzpon in padec), vendar pa tudi zelo lepo, polno in bogato. Stanovanje ima v središču Vancouvra, zelo veliko je potovala po Evropi, Angliji, Rusiji in Izraelu, kamor bi še šla, mika jo tudi Tibet. Vmes si je ustvarila družino in s poroko po možu prevzela njegov priimek Colarič, kar zanjo predstavlja nadvse ljubo naključje. Je mama otrokoma Riti (višja dentistka) in Robertu (podjetnik-vamost-nik). Rita in 20-letni vnuk Austin (profesionalni igralec hokeja) živita v Torontu, Robert z ženo in vnukinjami 10-letno Ashley, 4-letno Daniko in 2-let-no Dahlijo pa blizu njenega doma. Kot babica je zelo srečna. A Brankina profesionalna deformacija ne miruje: "Droga se je nezaslišano nevarno razpasla v mnoge pore našega življenja. Ljudi je potrebno neprestano ozaveščati, predvsem mlade, da ne bi po nepotrebnem zašli v bolezen in prezgodnjo smrt, saj je živeti vendar lepo in dragoceno. Za aids in raka še vedno ni ustreznega zdravila. V svojem vancouver-skem okrožju sem imela veliko bolnikov s tema boleznima, zato tudi z lastnim delom podpiram akcije pobiranja denarnih pomoči za obolele. Te donacije so namenjene za raziskave. Institucije, ki so zadolžene za zbiranje donacij teh dveh in drugih bolezni, pa nam aktivistom dajo redne povratne informacije, kam in za katere raziskave so bila namenjena denarna sredstva.” Od 1980 je aktivna članica Slovenskega društva v Vancouvru, kjer se nesebično razdaje od dela v kuhinji, preko kulturnih sekcij do nadzorne sekcije odbora Slovenskega društva. Posebno se je odlikovala od 1989 do 1996 kot tajnica društva, danes v nadzornemu odboru dela kot svetovalka. Pomaga kjer koli je pomoč potrebna, svojo ljubezen in zavzetost za Slovenijo je zlasti izkazala v času slovenske osamosvojitve, ko je 1991 in kasneje aktivno sodelovala pri zbiranju gmotne pomoči za Slovenijo in se trudila za njen ugled in priznanje v svetu. Njeno odprtost in širokosrčnost je zlahka pre- poznati, zato so ji v Slovenskem društvu, ko je iskala slovensko državljanstvo, med ostalim zapisali: "...Branka navdušeno podpira slovensko kulturno dejavnost ter ustvarja sožitje med rojaki v Vancouvru. Vedno je pripravljena sodelovati pri kakršni koli akciji, ki naj bi zbliževala Slovence. Je pobudnica za poučevanje slovenskega jezika ter soustanoviteljica planinskega kluba, njen dom je odprt za slovensko šolo. Je odprtega, nesebičnega in vedrega značaja. Kot medicinska sestra ima čut za slehernega sočloveka v stiski, za Slovenko ali Slovenca, ki je morda v bolnišnici in potrebuje toplo besedo...” Tudi sedaj, ko je v Sloveniji, sledi svoji naravi: "Življenje, morda usoda ali oboje - je tako naredilo, da sem trenutno v Brežicah, v pomoč mami. Moji otroci to pomoč odobravajo. Sem zadovoljna. Ob jutranjih bujenjih sem pozitivna, kajti nihče mi ne bo rekel, naj bom srečna, sama si moram poiskati notranje zadovoljstvo. In ženska mora absolutno imeti svoj poklic. Da je samostojna, svobodna, da gre lahko v opero, gledališče..., da lahko misli s svojo glavo.” Ko ni v Sloveniji, hrepeni po njej. Sedaj hrepeni po vnukih, po deklicah, ki plešejo v van-couverskem Slovenskem društvu in jo pokličejo. Hrepeni po tem, česar se je navadila - mul-tinacionalnosti, odprtosti, prijateljstva med 360 veroizpovedmi, tolerantnosti... Natja Jenko Sunčič ŠTRITOF 16. APRILA 2005 ob 18. uri v ŠOTORU pred okrepčevalnico ŠTRITOF v Glogovem Brod pri Artičah Nastopajoči: Pihalni orkester Kapele Harmonikarji Tonija Sotoška Za zabavo bo poskrbel ansambel SLOVENSKI ZVOKI rVsi ljubitelji dobrih salam in dobre volje vabljeni! Dan šole v znamenju Gorjupa Kostanjevica na Krki - V edinem otoškem mestu v Sloveniji praznujejo aprila dan šole v počastitev velikega so-krajana, slikarja, kiparja in grafika Jožeta Gorjupa, ki mu v tem mesecu posvetijo precej prireditev. Tako pripravljajo 15. aprila prvi Gorjupov večer, ko bodo na šoli ob 19. uri prebirali poezijo svojih učenk in učencev. 20. aprila bodo z juijevanjem obujali stare običaje, 23. aprila pa bo šola odprla vrata tudi staršem, ki bodo z otroki dan preživeli v športnem duhu. 25. in 26. aprila bo na šoli mednarodni otroški likovni extempore, ki ga bodo 26. aprila okronali z odprtjem razstave v Lamutovem likovnem salonu ob 19. uri. Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net Viktorja za posebne dosežke je prejela Sekvenca d.d. za animacije politikov oddaji Hri bar, ki jo na nacionalni televiziji vodi Sašo Hribar. “Šajn” tega zmagovitega kipca seže tudi v Sevnico, od koder prihaja Tadej, eden od avtoijev zanimive stvaritve. Ker imajo v firmi dogovor, dajo v javnosti predstavlja samo izvršni direktor, o našem rojaku tokrat molčimo. Seveda ne želimo, da bi zaradi naše zvedavosti imel v Sekvenci kakšne konsekvence! Medtem ko so na tribuni nogometnega stadiona “gospodje Moški” preklinjali in bentili o znanju in neznanju slovenskih “žogobrcar-jev", je nekdo okrutno privezal svojega štirinožnega prijatelja kar na betonski nosilec za klopi. Uboga žival se je v svoji nemoči in zbeganosti povsem zapletla v lastni povodec, kar pa se je prisotnim zdelo sila zabavno. Na vsa usta so se smejali in obkladali ubogega psička z raznimi nesramnimi besedami, kot so: "Prekleta butasta mrcina, cucek zagamani... ”. Po videnem je mogoče sklepati, da se temu kužku v življenju ne godi posebno lepo. Jurjevanje Zdole - Turistično - hortikulturno društvo Zdole prireja prihodnji konec tedna tradicionalno jurjevanje, ki se bo začelo v športnem duhu že v četrtek, 21. aprila, z nogometnim turnirjem za pokal KS na zdolskem igrišču ob 18. uri. Naslednji dan bodo Zdolani prav tako ob 18. uri posadili lipo v spomin 100. obletnice Turistične zveze Slovenije in 10. obletnice zdolskega društva. V nedeljo pa se bo praznovanje začelo že zelo zgodaj. Ob petih zjutraj bodo namreč s pritrkavanjem zvonov v cerkvi Sv. Jurija naznanili začetek (nekdaj) poganskega običaja, še zadnje zaspance bo zagotovo prebudila Pihalna godba iz Krškega, takrat pa bo že pripravljena tudi ogromna ponev, v kateri nameravajo scvreti čez 3000 jajc, ki jih bodo pobirali po vseh devetih vaseh v soboto. Najbolj zgodnji obiskovalci se bodo tako lahko brezplačno mastili z jajci, ocvirki in dodanimi klobasami, obenem pa drobili kajzarice.’ Za dobro voljo bodo že navsezgodaj poskrbeli razni ansambli, folkloristi, ljudski pevci in godci, pevski zbori, plesalke, veselica pa se bo pod šotorom nadaljevala s Celjskimi vitezi še pozno popoldne. poročili so se 1 Tomi, kot kličejo Brežičana Tomaža Pinteriča, in njegova izvoljenka - Ljubljančanka Nataša Korene sta se spoznala pred kakšnim letom in pol na zabavi, po kateri sta kmalu postala par. Le srečnemu naključju (in Tomaževi sodelavki) se lahko zahvalita za snidenje, sicer pa je bila to ljubezen na prvi pogled. Tomaž je med službenim potovanjem v Atenah (Ol) spoznal, da je Nataša prava, zato je že v Atenah kupil zaročni prstan in Natašo takoj po prihodu domov zasnubil. Za Mokrice sta se odločila, ker je grad obema zelo všeč, pa tudi večini svatov je bil pri roki. Cerkveno se nista poročila, a so muzikanti na slavju poskrbeli za improvizirano, precej zabavno cerkveno poroko, na njej pa sta paru družbo delala tudi njuna črna mešančka. Nataša in Tomaž si želita več otrok, ki jih bosta vzgajala v stanovanju v prestolnici, ki ga pravkar dokončujeta. Oba delata na RTV Slovenija kot stalna zunanja sodelavca; Tomažje organizator v športnem uredništvu, Nataša pa realizatorka. Četudi delata v isti hiši, se morda ne bi nikoli spoznala, tako pa... Usoda je pač nepredvidljiva šivilja. Krško 26. marca sta se v Kostanjevici na Krki poročila Boris Sucic iz Zagreba in Simona Knez iz Mengša. Brežice 12. marca sta se na Mokricah poročila Tomaž Pinterič >z Brežic in Nataša Korene iz Ljubljane. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavlja o le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo sogla