Posamezna številka G vinarjev. V Ljubljani, v petek dne 30. junija 1911. taboru in v opoziciji; ali zmedenost v parlamentu jim je omogočala, da so pred ljudstvom tajili svoj pravi značaj: Naj se toraj zjasni, da bo delavstvo spoznalo svoje nasprotnike. To je prvi pogoj uspešnega boja. Gautsch v preteklosti. Pavel Gautsch baron Frankenthurnski je zdaj tretjič šef avstrijske vlade. Prvič je bil poklican, da sestavi uradniški kabinet, leta 1897. po padcu Badenijevega ministrstva. Kot ministrski predsednik je zaključil dne 30. decembra 1897. državni zbor, ki je bil takrat zaradi narodnostnih homatij nesposoben za. delo pa Ije uveljavil proračun in podaljšal avstroogrsko pogodbo s § 14.| Tako je vprav-ljal vladanje s cesarskimi naredbami, ki so potem postale trajen pripomoček vseh vlad, kadakoli ni šlo v parlamentu gladko. Do volilne reforme je državne potrebe neštetokrat dovoljeval s § 14. Parlament je bil od tega časa v večnih, krizah in je taval od obštrukcije do obstrukcije. Nemško obštrukcjo, ki je takrat razsajala proti Badenijevim aprilskim naredbam. je hotel Gautsch odpraviti z izpremembo jezikovnih naredb. Dne 4. februarja 1898. je izdal nove jezikovne naredbe, katere so določale za celo češko popolno jezikovno enakopravnost za zunanjo službo uradov in sodišč, dočim so za notranjo službo ločile češke, nemške in mešane okraje. Ker pa Gatsch ni mogel doseči narodne sprave na češkem, je dne 5. marca 1898 demisijniral s celim kabinetom. Imenovan je bil za predsednika najvišjega računskega dvora, njegov naslednik pa je postal grof Thuu. Dne 31. decembra 1904. je bil po demi-siji dr. Korberja zopet poklican Gautsch na čelo vlade. Imenovan je bil po želji dunajske kamarile, katero pa je pozneje zelo razočaral. Gautsch je pač sam spoznaval, da je postal stari privilegirani parlament popolnoma sterilen in da je reforma neizogibna. Toda upiral se je nekaj časa splošni volilni pravi«, ker ee mu je zdela reakcija v nazadnjaških 6trankah ,in v gosposki zbornica premočna. Priznaval je., da je splošna in enaka volilna pravica opravičena kot cilj, ali bal se je ,, prenaglih" korakov. Tedaj pa se je pričeža znana akcija socialne demokracije po vsej državi, ko je dosegla svoj vrhunec z velikanskimi demonstracijami dne 22. novembra 19(15. Še tisti dan je Gautsch v parlamentu napovedal, da predloži državnem« zboru volilno reformo, ki bo izdelana na podlagi splošne valo. Slučajna 'zmaga nikogar, ali le »er-azsodnega demagoga veseli. Vodstvo delavske socialnodemokratične stranke na Goriškem si je bilo v svesti, da je molilni boj za stranko pred vsem pedagogifinega in pripravljalnega pomena. Na istiiait uispeh pri volitvah vsaj v d-v€!h Okrajih ni -mogla rašuniti. Taktično |i je bilo navodilo strankarske konference v Ljubljani, naj se vse -sile koncentrirajo na one voift»e okraje, kjer je sploh pričakovati pozitivnih uspehov. Na ‘Soriškem so trije volilni okraji: Tolminski, gorski okraj je brez »vsakega delavskega središča, prebivalstvo je -zgolj kmečko, političao -odvisno ali od duhovščine ali pa od trgovoev in krčmarjev, e katerimi je v dotiki. Industdalna podjetja so nastala šele zadnja leta, nekoliko manjših tvornic lesa. Pravi industrialcu delavci -eo le železničarji ob progi ■Sv. L/uicijja-Podbiiiflo in -caibeljski irudokopi v mejnih občinah. Leti pa so po 'legi preod-‘daljeni in ibrez prave zveze, Socialnodemokra-ftična stranka ima na Tolminskem zbok tega de dve organizaciji; eno v Otaležu ,pri Idriji ‘i« drugo žaleaničarfiko pri Sv. Luciji. Tolminski posestnik je izključno mali posestnik, t. j. odvisen od svojega dela in dela svoje družine. Uaraščaj se izseljuje ali stalno v nemške rudnike in alpske dežele, ali pa gre vsako pomlad oia zaslužek k«t drvar, zidar in delavec pri agradbah. Saneo ti delavci, kateri so ■bili v evetii v dotiki c organiziranimi delavci, imajo nekoliko pojma o socializmu, ostala velika kmečka masa pa ima o socialni demokraciji nabore* kakor jiiht širi po eni strani duhovščina, po drugi strani tržanje. Le-ti političnega principa ne poznajo. Vodilno zanje je protifarštvo, t. j. odpor proti nadvladi duhovščine. Zoper socidlno&einokratično stranko zavzemajo proti-farški politični življi še bolj odijozno stališče nego pristoi klerikalci sami. Vodstvo stranke je zaradiitega izreklo za tolminski okraj, da se postavi štemi kandidat in njemu prepusti agitacija v bližnjih in pristopnih mu krajih. Stranka je izdala edini volilni oklic, ki se je Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Šelenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in :: od 6.—7. zvečer. :: Štev. 21. Gautsch na čelu. Baronu Bienerthu je bilo hitro ustreženo. Predolgo je trajalo, preden je prosil za dopust, ali ko je vložil prošnjo, je bila tudi že rešena. In bil je tudi že pripravljen prostorček zanj. Gautsch pa je ministrski predsednik. Naloga novega šefa vlade je jasna. To, česar ni Biennerth nikoli razume, ima izvršiti Gautsch. V avstrijskem parlamentu je večina meščanska in za to ima meščanstvo vladati in nositi- odgovornost za vladanje. Ker pa pripada to meščanstvo različnim narodom, ima vlada skrbeti, da pripravi buržoazijo različnih narodov do skupnega dela. Narodni kompromis buržoazije je pogoj, ki se mora izpolniti, da pride meščanstvo do tiste politične moči, ki jo ima v gospodarskem življenju. Vlada, kakršno smo imeli doslej, je bila karikatura resničnih razmer. Tej karikaturi ima Gautsch napraviti konec. On ima pri svojem poizkusu pokazati, koliko ima državniške sposobnosti, za meščanske stranke pa je to izkušnja politične zrelosti, če ne obstanejo, tedaj niso dorasle svoji zgodovinski nalogi. Gautscb mora torej gledati, da ustvari buržoazno vlado. Pri tistih strankah, ki prihajajo v prvi vrsti v poštev, je razpoloženje za njegovo misijo precej ugodno, če tudi ne kažejo prekipevajoč navdušenja, so vendar načeloma vse pripravljene na vstop v vlado. Izjemo delajo še krščanski socialci, ki se še vedno kujajo zaradi svojega dunajskega poraza. „Reichspost“ se še joka za Bienerthom, Liechtenstein pa pripoveduje na zaupniških shodih, da se bo treba maščevati nad liberalci. Toda to ne pomeni nič posebno hudega. Krščanski socialci so opozicionalni, dokler se samo govori; kadar se dele sedeži pri pogrnjeni mizi, ne ostajajo za pečjo. Seveda se svobodomiselne meščanske stranke ne bi smele puliti zanje, zakaj meščanska politika bi morala biti protiklerikalna, ker ima meščanstvo poleg gospodarskih interesov tudi kulturno naloge, ki jih je doslej zelo zanemarjalo. Toda s krščanskimi socialci ali pa brez njih — za socialno demokracijo je to vse eno. Ge se baronu Gautsehu posreči naloga, dobimo v parlamentu koalicijo meščanskih strank in vlado čisto buržoaznega značaja. Dobiček bo ta, da izgine tedaj tista nejasnost, ki je doslej najbolj pospeševala delo demagogi- Da ne more biti prostor socialne demokracije potem nikjer drugod kakor v opoziciji, se razume samo po sebi. Kakorkoli se bo nova večina in njena vlada barvala, bo proti-delavska. Prav to pa mora zavedno delavstvo pozdravljati od srca. Zakaj protide-lavske so bile meščanske stranke v vladnem MAKSIM GORKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. — Krivoverec 1 Puntar 1 — si je mislila poslušaje njegov enakomerni glas, ki se je glasno prelival v njegovih širokih prsih ... — Le tega je še . . . manjkalo! A on je govoril uverjeno in mirno: — Svetišče ne sme ostati prazno. Tam, kjer prebiva bog — je bolno mesto ... in če zgine iz duše — ostane rana v njej — tako je. Pavel, treba je zamisliti novo vero... Novega boga je treba vstvariti — boga za vse, ne sodnika, ne vojščaka, temveč boga — prijatelja ljudi 1 — Glej, tak je bil Kristus! — je vzkliknil Pavel. — čakaj 1 Kristus ni bil trden v duhu... Če je mogoče, je dejal, naj gre kelih mimo mene ... In cesarja je priznaval.. . Bog ne more priznati človeške oblasti nad človekom, on je — vsa oblast! On ne deli svoje duše in ne reče: to je — božje, to je — človeško . . . Če je prišel utrdit božje — ne potrebne nič človeškega. A on je priznaval — trgovino ... in zakon je priznaval... In smokvo je po krivici preklei... Ali je sama zakrivila, da ni rodila sadu ? Tudi duša ni po lasni krivdi nerodovitna ca vse dobro ... ali sem -zlobo sam vanjo zasejal? Tako jel V sobi sta neprenehoma zvenela dva gtv gova/ kakor da bi se spoprijela jo s.e v razbur- ljivi tekmi borila drug z drugim. Urno je korakal Pavel in tta so škripala pod nogami. Kedar je on govoril, je ves šum tonil v njegovih besedah, a kedar je mirno ia počasi tekel težki glas Eibina — je bilo slišati tiktakanje ure in tiho škripanje mraza, praskajočega z ostrimi kremplji po eteni. — Rečem ti po svoje, po kurjaško: bog je ognju podoben. Da. Nič ne utrjuje, ne more . . . topi in žge, kedar sveti . . . Cerkve sežiga, a jim ne postavlja. V srcu živi. Pravijo: bog je beseda, ampak beseda je duh . .. — Razum ! — je trdovratno popravil Pavel. — Dobro 1 Bog je v srcu in v razumu, ampak ne v cerkvi! V tem je gorje in žalost in vsa nesreča ljudi — sami sebi smo postali tuji! Odtrgano je srce od razuma in razum je zginil. . . Človek ni edin sam s seboj ... bog zedinjuje človeka in ga zaokrožuje. . . bog ustvarja samo zaokrožene stvari, zemljo in vse zvezde, in vse vidno ... Kar je ostrega, robatega, je — od človeka.. . Cerkev je božji grob in človekov... Mati je zaspala in ni čula, kdaj je odšel Rbiin. Pogosto je prihajal, in če je bil pri Pavlu kdo izmed tovarišev, je Ribin sedel v kot in molčal, le redko je potrdil: — Tako je! Nekoč je glasno dejal — in s temnim pogledom je pregledal vse —rt — Govorimo o tem, kar je; kar bo, nam je neznano! Kaj ne! Ko se ljudstvo osvobodi, samo uvidi, kaj je najbolj Preveč so mu ■ubijali v glavo stvari, ki si jih ni želelo.. . e tem je treba končati . . . Samo naj razmišlja. Morda odvrže vse . . . vse življenje in vse nauke, morda uvidi, da je vse proti njemu naperjeno . ... kot n. pr. eerkveni bog. .. Dajajte mu le vse knjige v roke, pa bo že samo odgovorilo — da. če le enkrat uvidi, da je tem hujše delo, čim bolj je zategnjen komat... Če pa sta s Pavlom bila sama, sta zašla takoj v neskončen, ampak miren spor: matije nemirno poslušala njune besede, molče jim je sledila in, se trudila, da bi razumela — kar govorita, časih se ji je zazdelo, da sta široko-pleči in črnobradati mužik in njen krepki in brhki sin — oba oslepela. V temi sta tekala po tesni izbi iz kota v kot, iskala luči in izhoda, grabila s svojimi silnimi, a slepimi rokami po vsem, majala, prestavljala iz kraja v kraj, metala na tla, teptala z nogami. Dotikala sta se vsega, tipala in metala od sebe mirno, ne da bi zgubila vero, upanje.. . Navadila sta jo, da je poslušala besede, strašne, odkrite in smele, in te besede je niso več davile s tako silo, kakor prvikrat, — odbijala jih je od ušes. In časih je po bogotajnih besedah začutila v sebi krepko vero v boga. Takrat se je zasmejala s tihim in modrim, odpuščajočim nasmehom. In dasi ji Ribin ni prav nič ugajal, vendar ji ni zbujal sovraštva kakor prej. .. Enkrat na teden je nosila Malorusu perilo in knjige v zapor; enkrat so jo pustili, da ga je obiskala, in prišedši domov je, vsa ganjena, pripovedovala: Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od V26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste. Leto I. razposlal po vseh občinah. Uspeh po številu glasov ni bil velik, docela ugoden pa, ako se pomisli, da se je odzvalo na edini oklic skoraj v vsaki občini gorskega okraja nekoliko volil-cev. Posebno značilno je in obeča razvoj za bodočnost, da so se na oklic oglašali zaupniki sami — znamenje, da se je zanimanje za stranko po celem okraju obudilo. Vodstvo stranke je po drugi strani celo prav računilo, da bi vsaka živahnejša agitacija zbudila politične strasti, kar bi utegnilo biti k večjemu na korist drugim strankam. V gorskem kraju je bilo treba dokazati, da si stojita nasproti klerikalna in narodno-napredna stranka in da je zadnja izgubila svojo moč. Izid volitev je to okolnost potrdil. Napredna stranka, ki je enkrat smatrala gorski okraj za svoj, je dobila komaj tretjino glasov klerikalnega kandidata. Gorski okraj je po volitvah 13. junija goden za uspešnejšo agitacijo delavske socialnodemo-kratične stranke in za nastop med kmečkim ljudstvom. V goriški okolici sta si stala nasproti dva volilcem nesimpatična kandidata: klerikalni Fon in liberalni Kocjančič. Zato pa je klerikalna stranka v Goriškem okolišču trdno organizirana in ima zbrane najboljše duhovniške agitatorje. Nasprotno je narodno-napredna stranka bila brez gmotnih sredstev. Gospodarski polom, katerega so povzročili lahkomiselno in nepošteno voditelji narodno-napredne stranke, je imel za prvo posledico, da so volilni fondi usahnili. Pomen tega in domoralizacijo med volilci narodno-napredne stranke je dokazalo najboljše dejstvo, da so prihajale na vodstvo socialnodemokratične stranke ponudbe: dajte nam hektoliter piva, hektoliter vina, toliko in toliko kron, pa bodo naši volilci za vas. Politična gniloba je označena najbolj po dejstvu: da ni volilcev, kjer ni denarja. To politično gnilobo je pokazala narodno-napredna stranka v Goriškem volilnem okraju. Tudi tu ni kazalo napenjati političnega dela, ker bi bil v prid le nasprotnima strankama. Vodstvo socialno demokratične stranke je sicer dobro preudarilo, da bi se s količkaj intenzivnim agitatornim delom spravilo klerikalnega in liberalnega kandidata v ožjo volitev. Lahko je tudi računilo, da bi se z denarnimi žrtvami spravil kandidat socialnodemokratične stranke v ožjo volitev s klerikalnim. No, končni izid ožje volitve bi bil: izvolitev klerikalnega kan-data. Zato je bilo za socialno demokratično stranko dovelj, da je pokazala s svojim nastopom: 1. da z lastnimi delavskimi agitatornimi močmi napreduje tako, da bi hoteč povzročila ožjo volitev, 2. da narodno-napredna stranka nima zdravega jedra, daje izgubila prvenstvo za vedno in je odvisna od pomoči socialnedemo-kratične stranke. Stranka je to dvoje dosegla z eno samo okrožnico na strankine zaupnike — Tak je kakor doma. Z vsemi je prijazen, vsi se šalijo z njim. Kakor da bi v njegovem srcu bil zmerom praznik! Težko mu je, težko, pa neče pokazati... — Tako mora biti! — je pripomnil Ribin. — Vsi tičimo v žalosti kakor v koži... Žalost dihamo, v žalost se odevamo ... Kaj bi se s tem bahali . . . Vsak nima iztaknjenih oči, nekateri jih zapirajo sami . . . Tako je. Kdor je glup — naj trpi! .. . XII. Siva, stara bajta Vlasovih je obračala bolj-inbolj nase pozornost vsega predmestja. V tej pozornosti je bilo mnogo sumljiva previdnosti in nezavednega sovraštva, ampak hkrati pa se je pojavljala tudi zaupljiva radovednost. Časih je prišel kdo, oprezno gledal okolo sebe in dejal Pavlu: — No, brat, ti čitaš knjige, zakone poznaš. Razloži mi. X In pripovedoval je Pavlu o krivici policije ali fabriškega vodstva. V zamotanih slučajih je dajal Pavel človeku pismo na znanega odvetnika v mestu; a če je mogel — je razložil sam. Polagoma je rastlo v ljudeh spoštovanje do mladega, resnega človeka, ki je o vsem govoril smelo in preprosto in ki se ni skoro nikdar smejal; vse je gledal, vse z zanimanjem poslušal in vsak posamezen slučaj je vztrajno raz-iskaval in povsod je našel splošno, neskončno nit, ki je vezala ljudi s tisoči krepkih pentelj. ______________________ (Dalje.) in z enim samim volilnim oklicem, katerega je razširila po v.eeh občinah volilnega okraja. V občinah, ki so delavski centri, je krepko napredovala, skoraj po vseh občinah pa so se oglasili brez vsake organizacije volilci. Pri tem je še poudariti, da so delavci zidarji, katerih je nekoliko stotin, od doma. Izid volitev je bil za stranko tak, kakor je bil preudarjen in zato je uspeh ugoden. Prosta pot socialno-demokratični stranki v goriškem okraju! Današnjo številko smo poslali mnogim prijateljem in znancem na ogled. NOVICE. Novi naročniki, ki plačajo naročnino do 8. jul ja, dobe brezplačno roman „Mati“, kar ga je doslej izšlo v „Zarji“. * Devlštvo za parado. Katoliška cerkev se ne navdušuje za žensko emancipacijo in vse stremljenje po ženski emancipaciji ji je hudičevo maslo. Ali klerikalizem vendar ne more izhajati brez žensk, ker bi mu marsikod ostalo šmentano malo pristašev, če ne bi ženske skrbele za agitacijo in zanašale fanatizem, ki ga sprejemajo po spovednicah, pridigah in krščanskem nauku, v družino, v sosesko in tako dalje. Tako mora klerikalizem, ki je včasi ženskam odrekal dušo, delati kompromise sam s seboj, pa organizira ženske na vseh mogočih podlagah, z modrimi trakovi, s svečami, s svetinjicami in drugimi lepimi dekoracijami. Med te organizacije spadajo tudi „deviška društva". Pri nas jim pravijo večinoma Marijine družbe in njih članicam Marijine hčere. Tako „Deviško zvezo“ imajo tudi v Linču. Kakor vsako društvo ima tudi to svoja pravila in v njih je najzanimivejši gotovo tisti odstavek, ki pravi, da „morejo biti zvezine device samo take, ki so ohranile svoje devištvo vsaj pred svetom". Gotovo je to brezprimerna hinavščina in na navajanje nanjo. Toda nič ni treba ogorčenja! Oe bi hoteli klerikalci imeti same take device, ki so tudi v svojih kamricah in povsod le device, tedaj bi bilo pridobivanje članic za njihova deviška društva vražje težko delo. Veliko rešpekta ta klerikalna morala pač ne bo smela zahtevati, ali tudi klerikalizem ne more živeti od samega rešpekta in od same morale. * Petrolejski požar v Gorlicali. Nad gorliško okolico v Galiciji je v sredo ponoči divjala strašna nevihta. Med nevihto je strela udarila v čistilnico „Gališko-karpatske petrolejske družbe11 in užgala ogromne množine nafte, ki se je nahajala v rezervoarjih. Nastal je grozen požar, ki je divjal vso sredo in četrtek. Vsled neznanske vročine so počile stene rezervoarja in iz rezervoarja so se na vse plati razlile ognjene reke, preplavile ceste, železnice in vse požgale, kar so dosegle. Železniški promet je bil takoj ustavljen, ker so zgoreli pragi, brzojavni in telefonski promet pretrgan. Prebivalstvo je deloma v divjem strahu ubežalo. Plamen je razdejal dva železniška mostova. Vsled hude vročine je nevarnost, da počijo podzemelske dovodne cevi in da nastanejo novi požari. * Skrivnost senzacijskega zločina. Marca meseca lanskega leta je v Saint-Ger-mainu pri Parizu brez sledu zginil iz svoje vile bogat belgijski rentir Honore Vermersch. Dalje časa Vermerschova odsotnost ni zbujala nobenega suma in pozornosti, ker je rentir — ki se je pečal z oderuškimi kupčijami — večkrat zapuščal svojo vilo. Sčasoma pa se je razširila govorica, da je rentir padel kot žrtev zločina. To sumnjo je potrjevala okoliščina, da je Ver-merschov služabnik Vercrysse ravno v usodnem času prejel iz domovine poziv, da naj obišče svojo na smrt bolno mater. Na svoje veselo začudenje pa je sin našel mater popolnoma zdravo; zvedel je, da se je pred nekaj dnevi ondi mudil njegov gospodar, ki pa je odšel že v Saint-Germain. Služabnik se je vrnil za svojim gospodarjem — a ga ni našel doma. — Gosta megla jo dolgo časa zastirala vso skrivnostno afero. Koncem leta 1910 je državno pravdništvo natančno preiskalo vso hišo in klet, pa brez zaželjenega vspeha. — Pred nekaj dnevi pa je dobilo verzaljsko državno pravdništvo važno listino v roke, iz katere je bilo očitno, da je Vermersch bil umorjen. Prekopati je dalo vrt, in delavci so kmalu zadeli ob človeško okostje, iz posameznih cunj, ki so še visele na njem, so v okostju z gotovostjo spoznali truplo rentirja Vermerscha, ki je bilo popolnoma povezano. Takoj na to so v Bruslju zaprli morilca Zoorisa, nekdanjega tajnika Vermerschovega, ki se je v usodnem času nahajal v njegovi vili in ki se je pri zasliševanju zapletel v težka protislovja. DOMAČE VESTI. Ljubljana in Kranjsko. Ljudski shod v Zag’orju. Kakor je „Zarja“ že na kratko poročala vršil se je zadnjo nedeljo, 23. t. m. v Zagorju ob Savi impozanten ljudski shod socialno demokratične stranke. Velika dvorana g. Mihelčiča je bila polna občinstva, udeležilo se je shoda kakih 500 delavcev in delavk, pa tudi par liberalcev je prišlo. K točki: lziddržavnozborskih volitev in delovanje prihodnjega parlamenta, je govoril sodrug Mrak. Besno sovraštvo do organiziranega proletariata, to je bila edina solidna misel vsega združenega meščanstva proti nam. Prišel je volilni boj v znamenju pravcatega organiziranega in sistematičnega obrekovanja socialnih demokratov. Ali na dan volitev se je uresničil pregovor, ki pravi: „Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade“. Socialna demokracija je vkljub vsem kompromisom vkljub vsemu obrekovanju in vkljub nečuvenemu terorizmu meščanskih strank sijajno zmagala, uničena pa je najzvestejša garda vlade, krščansko socialna stranka in z njo vred sedanja reakcionarna vlada sama. Minule volitve so bile izraz delavske moči in ta izraz je bil tako veličasten, da je prekosil pričakovanje najsmelejšega optimista. Število naših volilcev je pri teh volitvah tako močno naraslo, da nam je to najsigur-nejše jamstvo trajnih zmag. Vsa impo-zantnost naše zmage pa se vidi šele v luči totalnega poraza krščansko socialne stranke na Dunaju. Na Dunaju je bil centruin avstrijskega klerikalizma, od tam je izhajala vsa njegova moč, ki smo jo čutili tudi na Slovenskem. Danes je Dunaj po večini socialno demokratičen. S tem je avstrijski klerikalizem zadet v srce, uničena je bila s tern stranka, ki je bila delavstvu najnevarnejša ker je bila zavratna in hinavska. Govornik je nato obširno opisoval volilno borbo na Slovenskem. Naraščanje slovenskih socialističnih glasov nas utrja v prepričanju, da se tudi na Slovenskem zmaga pesnice in pravice trajno zadržati ne bo dala. Najrazveselejši simptom volitev na Slovenskem pa je bil ta, da se slovensko delavstvo boljinbolj odteguje vplivu sleparskega klerikalizma. S tem postaja to delavstvo v času, ko se trhlo liberalno meščanstvo podaja kleri-halnemu terorizmu, edini zanesljivi nositelj napredne politike na Slovenskem. In če je Lassalle rekel, da je proletariat tista skala, na kateri bo sezidana cerkev bodočnosti, potem pravimo mi kot slovenski socialisti, da je slovensko delavstvo tista rodovitna njiva, na kateri bo v bujnem cvetju v z k 1 i 1 a s 1 o v e n -ska kultura! K drugi točki: o tisku socialno demokratične stranke je govoril sodrug dr. Tomšič iz Ljubljane. Bazlagal je govornik boje, ki jih ima delavstvo s svojimi izkoriščevalci, s hinavskimi in zavratnimi meščanskimi strankami liberalnega iu klerikalnega kalibra. Iu edino orožje v tem težkem in neenakem boju nam je mogočno socialno demokratično časopisje. Ustanovili smo si svoj dnevnik, ker smo prepričani, da brez dnevnika nikakor ne moremo voditi uspešnega boja proti našim nasprotuikom. Ali v našem boju smo navezani samo na svojo lastno moč. Marx je rekel: Osvoboditev proletariata more biti samo delo proletariata samega. Isto velja tudi za naše časopisje. Ako hoče imeti delavstvo v ujem močnega zaščitnika in zagovornika, potem si mora to časopisje tudi samo vzdržavati. Zato pa je dolžnost, pa tudi interes slehrnega slovenskega delavca, d a je naročnik našega dnevnika „Zarje“, da s tem pripomore k temu, da korakamo tudi na Slovenskem boljšim časom nasproti. Besedam govornika je sledilo živahno ploskanje in odobravanje, dokaz, da bo „Zarjau pri nas v Zagorju in okolici našla trdno zaslombo. K točki: Občinske volitve v Zagorju in Aržišah je govoril sodrug C o b a 1. Orisal nam je z drastičnimi vzgledi delovanje sedanje klerikalno-liberalne večine v občinskem zastopu v Zagorju, pa tudi delovanje izključno klerikalnega odbora v Aržišah, kjer župan niti pisati niti čitati ne zua. V obeh občinah je treba, da zavlada nov, svež duh, v obeh občinah treba moderne občinske politike, zato bo pač stvar delavstva, da pri pred-stoječih volitvah v obeh občinah temeljito pomete z obstoječimi razmerami. Najzanimivejši bo brezdvomno boj v zagorski občiuski zastop, za katerega se bodo borile štiri stranke: socialno demokratična, liberalna, klerikalna in nemško-nacioualna (rudniška). Mi seveda nimamo potrebe, da bi se vezali z drugimi straukami, ker imamo sami toliko moči, da si priborimo svoj delež na občinski upravi. Vsekakor pa izjavljamo z ozirom na neka znamenja (ob priliki birme pri nas se je namreč zdelo katoliškemu škofu Jegliču najnujnejše, da obišče protestantov s k e g a (!) ravnatelja Pauerja), da se zna za slučaj, da bi se našim „svobodomiselni m" Nemcem na vsak način zahotelo po klerikalnem konkubinatu, nekaj zgoditi, da čisto gotovo ne pride noben Nemec, pa tudi noben klerikalec v občinski zastop! . . . V splošnem pa naj bo delavstvo pripravljeno, da si v obeh občinah priborimo tisto mesto, ki nam gre. G. Koprivc je skušal nekoliko zagovarjati liberalno gospodarstvo, kar se mu seveda ni posrečilo. Odgovoril mu je ob splošnem odobravanju sodrug č o b a 1. Zaključno besedo je imel sodrug Mrak, ki je pokazal na grehe liberalue stranke. Liberalna stranka ni nikoli hotela poznati delavstva, dokler to delavstvo ni imelo nobenih političnih pravic. In če sfe sedaj, ko si je delavstvo proti liberalcem samo priborilao svoje pravice, ti grehi nad liberalci maščujejo, potem naj se skesano potrkajo na prsa, rekoč: mea culpa. . . In če se danes delavstvu približujejo, potem čisto gotovo ne zato, ker so se morda liberalci izpreobrnili in se naučili to delavstvo spoštovati, temveč edino samo zato, ker je delavstvo danes v posesti dragocenega kapitala: volilne pravice. Med liberalizmom in socializmom ni mogoč noben kompromis, ker sta si obe ideji diametralno nasprotni in je med njima mogoč samo boj do popolne zmage ene stranke, oziroma do popolnega uničenja nasprotne stranke, Ali eno je mogoče, to namreč, da je ta boj dostojen iu načelen. Bavno v tem oziru pa imajo liberalci nepozabljene grehe na sebi. Nazadnje je sodr. Mrak pozval zborovalce k resnemu in vztrajnemu delu. Vsak delavec naj bo ne samo navdušen socialist, ampak tudi požrtvovalen vojščak v naši stranki. Ob 6. uri zvečer je predsednik sodrug Peterlin zaključil ta impozantni shod, ki je trajal tri ure in bo gotovo obrodil primerne sadove. Pred iu po shodu pa nam je zapel pevski zbor nsše mladinske organizacije, ki tudi krepko napreduje. Sodrugi iz Ljubljane in okolice! Pridite vsi na liiadski shod ki bo v nedeljo dne 2. julija ob 10. uri dopoldne v areni Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Politični položaj. 2. Naš tisk. Baron Bienerth je demisioniral, baron Gautsch je ministrski predsednik. Med meščanskimi strankami se pripravlja nova koalicija. Potitična slika se popolnoma izpreminja. Išče se zanesljiva večina, ki ima dovoliti nove davke iu brambno reformo s pomnoženim številom rekrutov. Delavska vprašanja ^e potiskajo nazaj, o ljudskih potrebah se ne govori. Treba je torej, da govori ljudstvo samo Zatorej vsi na shod in agitirajte, da bo udeležba sijajna! — Katoliške mladeniče s slovanskega Juga kličejo naši črnuharji kar na štiri dni mtseca avgusta v Ljubljano. Da delajo s to komedijo velikansko vodo, je čisto naravno in da je oklic v „Slovencu" sestavljen tako, kakor da gre za dogodek svetovnega pomena se ni čuditi. Saj govori „Slovenec“ v superlativu, če le Šušteršič kihne ali pa Šuklje zazeha, Kaj bi torej ne bili bombastični, če kličejo rožeukraucerja in tercijane „z vsega slovanskega juga“ v Ljubljano. Posebno ko imajo na oklicu podpise samih doktorjev in študentov, ali vsa napihnjena frazarija ne bo nikogar premotila o pravem pomenu in^ namenu tega katoliškega mladeniškega zbora. Za nič druzega ne gre, kakor za organiziranje najgnusnejše hinavščine, za protikulturno, nazadnjaško agitacijo, s katero se ima še bolj učvrstiti hlapčevski duh med Slovenci. Iu oklic, ki vabi pietistične fante s Slovenskega in Hrvaškega v Ljubljano, je pravi zgled jezuitične hinavščine posebno tam, kjer govori o nnrodnih nalogah in idealih. Dokler krošnjari slovensko terci.jal-stvo po Slovenskem, se da še kakorkoli rabiti ..katoliško narodni" plašč. Oli kadar hodi med Hrvate, je predrznost vendar že prenesramna. Doma se to farizejstvo vsaj lahko sklicuje na to. da je ves slovenski narod — seveda le na papirju — katoliški. Na Hrvaškem p& ima tendeučno naglašanje katolicizma izzival e n in sovražen pomen; njegova ost je obrnjena proti pravoslavnim in proti narodnemu edinstvu Hrvatov in Srbov. Ali sklicatelji mla' deniškega katoliškega shoda vedo to iu 0 * č e j o to. Ker se klerikalizem na Hrvaškem ne more tako razvijati, kakor se je na srainoto slovenskega naroda razvil pri nas, mu hočejo slovenski črnuharji pomagati, ne morda da bi bila „vera“ na Hrvaškem oj v nevarnosti kakor pri nas, ampak er je razlika ver v Dalmaciji, na Hrvaškem, v Bosni itd. Rimu na potu in ker naši klerikalom niso nič druzega kakor rimska predstraza. Tej svojati ni dovolj, da se prepirajo narodi, ki so med seboj tuji, ampak s svojim konfezionalizmom LISTEK. Po prepričanju. Brinar: Kdo pa je ? Poglej Milica, poglej. Milica: Ze grem, že grem. Oh, nebesa, nebesa! (Odhaja.) Brinar: Najrajši bi jim kar na glas zakričal v obraz: Ne maram ne liberalca ne klerikalca! Kar na glas, da bi slišala vsa Ljubljana. M a 1 n i k: Saj lahko storiš. Greš na shod, pa poveš. Brinar: Seveda, če ne bi bilo kupčije. O, če bi mogel! Pest bi jim pomolil pod nos. M i 1 i c a (se vrne) Oh, saj pravim 1 Nikoli ni miru. Brinar: Kdo pa je ? Kaj pa je ? Milica: Oh, moj bog, delavci so, jp hočejo na vsak način govoriti s teboj' Brinar: Delavci. . . Moji ? .. . Aha, že vem. Zaradi volitve prihajajo, gotovo. Za moj glas prihajajo prosit. Da, zaupajo mi. Naj le pridejo, naj le pridejo. Kar povem jim, da bom volil socialiste. Milica: To pa tvojim delavcem vendar nič mar ni. To je predrznost. Brinar: Nič! Moji delavci mi za- upajo. Tako me spoštujejo. Hajd! Pokliči jih! (Milica gre nekoliko zbegana do vrat in prime kljuko, potem se še enkrat obrne k Brinarju, ki vstaja in se postavlja v pozo. Milica zmaje z glavo in odpre vrata. Trije delavci vstopijo.) Brinar: Pozdravljam Vas, možje. Kaj mi prinašate dobrega? Janez: Gospod Brinar, pošilja naš naša organizacija. Brinar: Aha! Razumem, razumem. Le govorite. Meni lahko zaupate. Vaš prijatelj sem. Ead imam žuljavo roko. Janez: Dve prošnji imamo. Brinar: Kar govorite brez strahu. Janez: Pred štirimi tedni smo govorili s pošlo,vodjo zaradi tistih dvajsetih vinarjev na dan. Brinar: A tako. No, pa kaj je — in kako ? Janez: Obljubljeno nam je bilo že pred enim letom. In zdaj je draginja še večja. Saj sami veste. Brinar: Da, da. To se pravi, jaz ne hodim na trg. Tone: Že veste, že, pa Vaša gospa gotovo tudi. Pred štirimi tedni nam je poslovodja obljubil, da bo v štirinajstih dneh vse urejeno. Pa še zdaj ni nič, čeprav smo lani dobili črno na belem. Brinar. A?... Hm . . . (Hodi po sobi.) Tako, tako . . . Veste, ta zadeva .. . pogovoriti se moram, informirati. Ne vem,^ kako je s to rečjo. Potrpite malo. Vam bom že povedal. J a n e z : No, toliko časa že čakamo, da se poučite. Brinar: Da, da. Pa kaj, kaj ste še želeli ? -Janez: To je pa nekaj zaradi volitev. Brinar (se zopet postavi v pozo): O, zaradi volitev! No, kar govorite! Janez: Pojutrišnjem imamo voliti. Saj veste. Brinar: Vem, vem. Janez: Pa so Vas delavci prosili — B r i n a r : Poslušam, poslušam. Janez: Da bi jim dali dopoldne prosto^ r . n a f . Dopoldne prosto ? Janez: Da lahko opravijo svojo dolžnost. In da jim ne bi ntrgali plače za ta čas. Brinar: Kaj? Kaj ? Pol dneva zastonj ? Da bi agitirali na moj račun? Ali se Vam meša ? Janez: Ne, gospod Brinar. Ce nočete, pa povemo delavcem. Naj sami sklenejo, kaj bo potem. Brinar (razburjen): Vun! Vun! Janez: Že gremo sami. (Delavci odidejo.) Brinar (teka po sobi gorindol): Prost čas, pa še plačati! Pa morda še štrajk ? . . . Taka sodrga! Seveda, ta ne pozna Boga, ta nima vere, ta bi odrla tistega, ki jim daje kruh! M a 1 n i k: No, na, morda ni tako hudo. Pa volil boš vendar po svojem Brinar: Volil? — krščansko bom volil! Hudič naj vzame to socialistično drhal. Vere nam je treba. Milica, daj mi glasovnico sem! hočejo ščuvati najbližja plemena drugo proti drugemu. Zakaj čimbolj se koljejo med seboj tem bolje se godi klerikalni samo na svoje egoistične interese misleči bandi. .Slovenec1' riga ogenj in žveplo proti socialni demokraciji in proti »Zarji", pa nam dannadan napoveduje najostrejši boj. Ali cenjeni klerikalni kolega se zelo moti, če misli, da se to zdi originalno. Stvar je že prestara nam in če nam „Slovenec“ zatrjuje, da je naš sovražnik, nas ne more s tem prav nič iznena-diti. Pač pa razumemo, zakaj so postali njegovi napadi zopet srditejši in zakaj ima premalo gnojnice za svoje mornentane potrebe. Državni zbor se snide tako okrog 18. julija in tedaj bo polagoma treba pokazati pravo barvo. Klerikalci stoje že na pragu vlade in le še par dni, pa morajo smukniti skozi vrata. Od tega dejstva je treba kolikor mogoče odvrniti pozornost ljudstva. Za to pa j6 zmerjanje socialne demokraciie posebno pripravno sredstvo. Ali veliko vendar ne bo pomagalo; klerikalci naj le gredo v vlado, kamor spadajo, toda ljudstvo bo to prav natančno zvedelo. Bomo že skrbeli za to. — Tole lepo pismo je dobil obč. svetovalec sodrug Etbin Kristan od ljubljanskega magistrata: „Z vlogo z dne 21. junija t. 1. naznanil je gospod dr. Vladislav Pegan, odvetnik itd. v Ljubljani, da namerava proti njenej razsodbi z dne 15. junija 1911 št. 14.665, s katero so se zavrnili njegovi in drugov ugovori proti dne 23. aprila izvršenim novim volitvam članov in namestnikov občin-kega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane, vložiti pritožbo na c. kr. upravno sodišče. Zajeduo izrekel je navedeni prošnjo, da bi se tej pritožbi priznala odložna moč. — C. kr. deželna vlada je z razpisom z dne 22. junija t. 1. št. 17.084 na podlagi § 17. zakona z dne 22. oktobra 1875 drž. zak. št. 36 ex 1876 naprošeni odlog dovolila; vsled tega je za sedaj opustiti vse v občinskem volilnem redu za deželno stolno mesto Ljubljano določene odredbe, ki se tičejo konstituiranja občinskega sveta. O tem si dovoljuje podpisani obvestiti Vaše blagorodje. — Za začasno oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane postavljeni ces. kr. deželne vlade svetnik: La- scban. Sedaj šele uradno vemo, kaj in kako. In zdaj se bo storilo, kar bo treba. — Pekovska stavka in policija. Snoči smo dobili obvestilo o naravnost neverjetnem slučaju, o katerem bi pač želeli, da se ne bi nikoli več ponovil. Ko je hotel pekovski pomočnik Cvirn okrog 7. zvečer iti na dela k Zalazniku, mu je pomočnik Franc K e v c na trgu Sv. Jakoba popolnoma mirno razložil, da je stavka in mu svetoval, naj ne hodi delat. Cvirn se je res vrnil domov. Naenkrat je prišel ponj Zalaznikov sin s policijskim stražnikom. Kdo mu je dal stražnika na razpolago, ne vemo. Pač pa je treba enkrat za vselej povedati, da policija nima naloge priganjati mojstrom delavce, tudi v času stavke ne in da ima biti [v sporih med delodajalci kratkomalo nevtralna. „Iutervenciji“ stražuika se je posrečilo — na kakšen način, ne vemo — odpraviti Cvirna na delo. Ko ga je Kevc videl korakati s stražnikom, je dejal, zopet popolnoma mirno: »No, saj si dal častno besedo, da ne pojdeš na delo!“ To pa je stražniku zadostovalo, da je aretiral Kevca in ga odpeljal v zapor. — Badi bi vedeli, kaj to pomeni? Kaj to pomeni? Mar misli naša policija, da je pri Zalazniku v službi ? Ali se zdi komu potrebno razburjati delavce, ki nastopajo v stavki naravnost vzorno ? Ce stražniki ne vedo, kako imajo v takih slučajih postopati, tedaj jih je treba razločno poučiti, da nima Zalaznik pred zakonom prav nič več pravice kakor stavkujoč delavec. Upamo, da se bo to zgodilo! — Veliko vrtno veselico priredi kolodvorski odsek ..Vzajemnosti" v družbi s pevskim zborom v nedeljo, 2. julija ob treh popoldne na vrtu gostilne „Internacional", Beslova cesta 22. Pevski zbor nastopi pod vodstvom svojega zborovodje sodruga B a -loga. Sodeluje tudi godba na lok. Vstopnina 40 vin. Otroci v spremstvu odraslih so vstopnine prosti. — Za »Zarjo". S prvim dnem v mesecu se po navadi naročajo novi listi. Delavstvo in delavske prijatelje opozarjamo zato sedaj pred prvim, naj se odločijo za list, ki odločno zastopa njih interese. »Zarja" je glasilo delavskega ljudstva na Slovenskem! »Zarja" je tisti list, ki bi moral biti v vsaki delavski družini! „Zarja je tisti^ list, ki ga slovensko delavstvo potrebuje v svojih bojih in svojih stremljenjih. Vsak zaveden delavec mora biti zato naročnik „Zarje" — vsaka zavedna delavka čitateljica »Zarje". Na delo! Na delo! ~ „Hammerbrotwerke“ t Ljubljani. Tik pred zaključkom lista nam je došla vest, da namerava dunajska velepekarna „Hammer-^ brotvverke", ki je last socialno demokratične “ stranke, ustanoviti v Ljubljani in v Trstu podružnice. Obratne in komercijelne predpriprave so že končane. tnnnnM >1 I *”• Skupna seja načelntštva In nadt-zornistva Delavske hranilnice in I posojilnice r Ljubljani je danes zvečer ob 8. v gostilni International. — V nedeljo, dne 2. Julija ob pol 3. popoldne je v Zgornji Šiški v gostilni pri Svedrača ljudski shod. Dnevni red: Bazpust občinskega zastopa (?) in politični položaj sploh. Poroča s. A. Kristah iz Ljubljane. Sklicatelj. — Idrija. Torej tako je že! Gosp. cenzor v Ljubljani je našo notico, kjer smo sporočali, kdo izmed obrtnikov in trgovcev je naročen na »Zarjo", — zaplenil. Po mnenju ljubljanske cenzure ne smemo Idrijčani povedati, kateri obrtniki in trgovci imajo naš list naročen! Kaj takega pa še ne! Ko nam je uredništvo naznanilo, kaj se je z našo vestjo iz Idrije zgodilo, prijeli smo se za glavo ter si rekli; daleč smo na Kranjskem, daleč! — Kljubu g, cenzorju bomo pa v Idriji še več naročnikov na »Zarjo" dobili!! — Volitve v okraju Radovljica-Kranj-ska gora-TržIč. Piše se nam z Jesenie : Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je dobil pri letošnjih državnozborskih volitvah 13. junija naš kandidat dr. Anton Dermota v tem volilnem okraju 1517 glasov. Vsa prejšnja poročila so bila deloma pomanjkljiva, deloma neresničn. Napredovali smo v zadnjih letih na Jesenicah in Savi sledeče: Državnozborske volitve leta 1901 so pokale: Jeseuice soc. demokrat 210, liberalec 40, klerikalec 602 glasova. Leta 1908. pri deželnozborskih volitvah Jesenice soc. dem. 171, Sava 217, skupaj 388, Jesenice liberalec 6, Sava 73, skupaj 79, Jesenice klerikalec 138, Sava 185, skupaj 323 glasov. Pri letošnjih državnozborskih volitvah 1911. Jesenice socialni dem. 159, Sava 249, skupaj 408, Jesenice liberalec 62, Sava 17, skupaj 79, Jesenice klerikalec 258, Sava 212, skupaj 470 glasov. V celoenem volilnem okraju je napredovala soc. demokratična stranka od zadnjih državnozborskih volitev (1907) za še enkrat toliko glasov. To je vendar jasen dokaz, da se bližamo zmagi. Na delo sodrugi, pri občinskih volitvah se mora pokazati, da smo zopet napredovali in zmaga mora biti naša. — Sodrug Auton Beltram oproščen. V sredo popoldan je bila pri tukajšnjem deželnem kot prizivnem sodišču prizivna razprava v zadevi dne 11. aprila 1.1. na tridnevni strogi zapor obsojenega državnoželezniškega strojevodje sodr. Antona Beltrama. Obdolženca je [zastopala pisarna dr. Harpnerja na Dunaju in je stvarna utemeljitev zagovornika napravila tako na senat kakor na poslušalce tako prepričevalen utisk, da je predsednik po tričetrt ure trajajočem posvetovanju razglasil oprostilno obsodbo. Eazprava je pokazala v pravi nagoti vse nedostatke, ki so v železniški službi tako udomačeni, da so nesreče kakor ona dne 22. grudna 1. 1. ob dunajskem prelazu, neizogibne. Nadejamo se, da bo tako uprava južne kakor državne železnice izvajala iz te razprave potrebne konsekvence in uredila službeue razmere tako, da se v bodoče ne bodo več vsled njene neumestne štedljivosti vlačili nedolžni uslužbenci na zatožno klop in v nepotreben zapor. Štajersko. — Trbovlje. V nedeljo dne 2. julija ob 3. uri popoldne bo v Trbovljah na dvorišču Delavskega doma ljudski shod z dnevnim redom: Izid državnozborskih voli-litev in naloga prihodnjega državnega zbora. — Po shodu bo konferenca zaupnikov glede časopisa »Zarje". — Poročata dr. Tomšič iz Ljubljane. — Hrastnik. V nedeljo 2. julija pop. se vrši v Hrastnikn javen ljudski shod pri Logarju. Dnevni red: 1. Izid državnozborskih volitev — poroča sodr. Vekoslav Mrak iz Zagorja. 2. Gospodarska organizacija delavstva, tisk in naši nasprotniki — poroča sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. — Sodrugi v Hrastniku! Agitirajte za obilno udeležbo. Shod se prične točno ob polštirih popoldne. —- Marenbcrg. Pretečeno nedeljo sta šla Jakob in Janez Tilk, posestniška sina v Ma-renbergu, na lov na lisice. Ko sta na straži stala, se je naenkrat sprožila puška Janeza Tilka in strel je zadel njegovega brata Jakoba v desno nogo. Težko ranjenega so še isti dan odpeljali v Maribor v bolnišnico. — Občinske volitve v Ptnjn se bodo vršile naslednje dni: tretji razred voli dne 8. julija, drugi dne 9. julija in prvi dne 10. julija. — Smrtna nesreča v Maribora. V pondeljek je tesar Avgust Habil, ki je bil vposlen pri stavbi neke nove vile v Jožefovi ulici v Magdalenskem predmestju padel kakih devet metrov globoko na tlak, kjer je obležal mrtev. Ponesrečenega, ki je bil star komaj 20 let, so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. — Samomor v Maribora. V nedeljo popoldan se je obesil 13 letni kočarjev sin Ferdinand Ladera iz Nove vasi pri Mariboru. Dečko je hotel izvršiti že pred 14 dnevi samo-uraor, pa takrat mu je mati preprečila namero. Omračil se mu je duh. — Trbovlje. 26. junija. Volitve so za nami. Vendar je sedaj naša dolžnost, da se v svojem dnevniku pogovorimo, kako je bilo v našem volilnem okraju 13. junija, Govore naj številke : Volilni okraj Brežice-Sevnica-Laški trg ' c? »2 a o? gg J o- o ' 2 ^3 --J M ec tež 31 «■§ £M Videm 72 140 23 Gaberje 25 30 5 Vel. Obrež 50 8 5 Mostec 27 7 Kigonee 17 3 . Zakot 46 145 - Artiče 27 228 1 Mihalovee 4 69 Sela 18 38 5 Loč 17 8 1 Kapele 182 46 1 Rajkenburg 27 90 3 Senovo 49 56 Stjlovnik 27 19 __ Boj-no 7 13 27 Globoko 27 114 11 Pišece 77 106 51 .Turklošter 45 227 2 Št. Lenart 15 117 2 Blanca 62 253 32 Anže 10 19 — Brezje 8 60 — Kaztes 2 32 — Gorica — 24 — Planina 29 17 — Golobinjek 9 62 — Zabukovje 82 91 — Armeško 15 11 Sromlje 23 122 Št, Rupert 2 246 Sv. Krištof I. 31 214 __ Sv. Krištof II. 37 208 55 Marija Gradec 5 442 7 Bizeljsko 248 93 Loka 85 202 158 Dol 35 89 49 Hrastnik 120 83 443 Trbovlje I. 111 103 515 Trbovlje II. 117 81 613 Glavne postojanke soc. dem. delavstva so pač Trbovlje (1128), Hrastnik 443, Loka 158, Sv. Marjeta (Krištof II.) 55. Pa tudi v kmečkih okrajih smo precej dobili. Letos smo prišli na drugo mesto, dasi smo bili leta 1907 na tretjem. Upajmo, da pridemo prihodnjič na prvo! Trst. — Tržaški mestni in okoličanski sodrugi so vabljeni na važno zbouovanje, ki bo v nedeljo 2. julija ob 10. uri dopoldne v Delavskem domu ul. Boschetto 5, II. nadstr. Na dnevnem redu so izredno važne reči. Med drugim je tudi poročilo volilnega in političnega odbora. Poslednji je sicer že poslal vabila. Toda ako bi se zgodilo, da bi kakak sodrug ne bil dobil vabila, naj oprosti in naj pride vseeno na zborova-njo. Sodrugi, naredite, da bo udeležba odgovarjala važnosti zborovanja. Goriško. — Deželna organizacija soclalno-dcmokratlčne stranke v Gorici sklicuje shod zaupnikov na dan 2. julija 1911 ob 10. predpoldne v Gorico v strankarskih lokalih Via del Tre Be št. 16 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo državnozborskega kandidata. 2. Poročilo posamezuih zaupnikov krajnih organizacij. 3. Sestava okrajne organizacije. 4. Volitev izvrševalnega odbora okrajne organizacije. 5. Slučajnosti. — Na shodu imajo glas vabljeni zaupniki, vabijo pa se zaradi važnosti shoda vsi prijatelji delavske organizacije. Delavsko gibanje. = Osmi strokovni zbor v Nemčiji. Od ponedeljeka zboruje v Draždanih osmi strokovni kongres — v času, ko je nemško meščanstvo s svojim socialno-zavarovalnim redom pokazalo, kaj razume pod besedo: socialna po-lilika in kako »zastopa" delavske interese. Z velikim zadoščenjem se organizirano nemško delavstvo lahko ozira na ogromno delo, ki g8 je od zadnjega kongresa z lastno močjo opravilo. Ko je 1. 1909. zboroval sedmi kongres, je organizirana armada štela 1,831.731 strokovno organiziranih delavcev. Danes pa je število prekoračilo dva milijona. Letni dohodki znašajo v minulem letu 64 milijonov mark. Število centralnih zvez se je zmanjšalo, kar je živ dokaž, da je nemško delavstvo spoznalo važnost koncentracije, važnost enotnega vodstva v strokovnem gibanju. Na dnevnem redu so velevažna vprašanja. Nemška vlada pripravlja pod pretvezo kazensko - pravne reforme atentat proti delavski koalicijski pravici; strokovni kongres bo razpravljal o obrambi te os novne delavske pravice. Z ozirom na žalostna junaštva in na vandalizem, ki ga je meščanska večina nemškega državnega zbora uganjala nad socialnim zavarovanjem, je pomembno poročilo o delavskem varstvu in delavskem zavarovanju. Strokovni kongres bo obtožil meščansko družbo zaradi škandaloznega »varstva" domačih delavcev in delavk. Glede domače industrije, tega gnezda kapitalističnega izkoriščanja, se meščanska družba ni nikoli porspeia nad votle in sentimentalne fraze. Pred nekaj leti je bil sklican tezadeveu shod, ki se ga je udeležila tudi žena nemškega cesarja. Pa kaj se je izboljšalo od tedaj ? Prav nič! Kapitalizem nemoteno pri živem telesu odira domače delavce; razen čednih besedi delavstvo od meščanske družbe nima kaj pričakovati. — Dalje bo razpravljal kongres v nezaposlenosti in o prosvetnem delovanju strokovnih društev. Na zborovanje se še povrnemo ! = Dragoceno priznanje angleških delodajalcev. Angleški zakladui kancelar (finančni minister) Lloyd George je izdelal načrt za socialno zavarovrnje na podlagi zavarovalne obveznosti za vse uslužbujoče, katerih dohodki ne presegajo 160 funtov (3840 K) na leto. Delavec plača 4 penije na teden, delodajalec 3 p.; če pa je delavska plača manjša od 2 šilingov 6 penijev (3 K) na dan, tedaj plača delodajalec 4 penije, delevec pa 3 penije, če dnevna plača ne presega 1 šilinga 6 penijev (1 K 80 k), tedaj pa plača delodajalec 6 p., delavec le 1 peni. Proti tej določbi so se takoj od strani podjetnikov vzdignili glasovi, da je napačno, če kancelar trdi, da pri nizkih plačah podjetnik od večjega dobička lahko več plača, kajti — nizke plače ne pomenijo cenenega dela. Socialni deraokratje vedno trdijo, da dobro plačani in spočiti delavci čisto drugače delajo, kakor pa uespočiti, slabo rejeni delavci, in da torej predolgi delavni čas ter slaba plača tudi podjetnikom ni v prid. V inozemstvu, kjer je del podjetnikov tudi že izkušal skrajšan delavni čas, se je to vse že priznavalo — pri nas v Avstriji, kjer smo v vsem za sto let nazaj, bodo pa podjetniki še mnogo časa potrebovali preden bodo to spoznali. ZADNJE VESTI. Šušteršič In Gaatsclieva vlada. Dunaj, 29. junija. ,,N. Fr. Presse" objavlja sledečo izjavo dr. Šušteršiča: „Na-še držanje uapram novemu kabinetnemu šefu je pričakujoče. Nimamo napram novemu ministrskemu predsedniku nobenih predsodkov. Baron Gautsch ima še od prejšnjih časov neki zaklad zaupanja. Naš nastop napram novemu ministrskemu predsedniku je pa odvisen od bodočih dejstev. Prejudicirajoče izjave ne morem dati danes, ker mi je bistvo baron Gautschevega poslanstva še neznano in ker moram počakati še na konstituiranje našega kluba. Kar se tiče koalicijskih stremljenj, jih presojam zelo skeptično. Ne verjamem prav, da opuste krščanski socialci taktiko proste roke. Na češki strani je razvoj situacije odvisen od čeških agrarcev, katerim je pripadla skoiaj polovica vseh čeških meščanskih mandatov. Vsled razpada dosedanje večine bo ena prvih nalog novega kabinetnega šefa, da si poskrbi novo delovno večino. Težave so tem večje, ker bo le številno zelo močna večina sposobna za rešitev velikih nalog, ki čakajo na parlament, kakor brambna predloga, finančna reforma itd. (Kako globokoumno kaj?) Baron Gautsch In dr. Šušteršič. Dunaj, 29. junija. Kakor se oficielno zatrjuje, so vesti o poklicanju posameznih parlamentarcev k sedanjemu ministrskemu predsedniku brez vsake podlage in povsem neresnične. Baron Gautsch dosedaj še ni napravil nikakih podrobnih dispozicij k zadevnim konferencam radi pogajanj o razširjenju vladne večine z voditelji strank. Po tem skozi in skozi verodostojnem zatrdilu bo tudi ,. Slovenčev" telegram z Dunaja o poklicanju dr. Šušteršiča k ministrskemu predsedniku baronu Gautschu dvomljive vrednosti. Poznati se mora dr. Šušteršiča. — Slovenčevi telegrami. »Slovenec" ima navado lagati, to je notorično. Vendar nikdar nismo pričakovali, da bo to glasilo S. L. S. tako perfidno vleklo za nos vso slovensko politično javnost. V svojih telegramih iz Dunaja najpreje razbobna urbi et orbi (posebno slovenskim klerikalnim backom in nemškemu časopisju) nenadno telegrafično poklicanega voditelja S. L. S. k važnim konferencam pri novem ministrskem predsedniku. Širša politična javnost, ki nima natančnega vpogleda v zakulisne spletke tega voditelja, strmi in dela velike oči in dolge obraze. Ne bi imeli povoda se baviti s konferencami tega> političnega »genija", če ne bi sledilo prvemu telegramu še drugo večje razočaranje ali pravzaprav farbanje. Na prvem mestu med telegrami poroča zopet list slovenskih klerikalcev za svoje bralce senzacionelno vest: »Dunaj, 28. junija. Danes je ministrski predsednik Gautsch konferiral z dr. Šušteršičem." In še lepše pride sedaj! Slovenskim klerikalcem zelo naklonjeno dunajsko glasilo visoke avstrijske aristokracije »V a t e r 1 a n d" prinaša v včerajšnji jutranji izdaji dementi, češ da je vest neresnična in da je dr. Šušteršič prišel na Dunaj v privatnih zadevah in da ni bil v nikaki dotiki z n o -vim šefom kabineta. Kako se to početje karakterizira? Izraz »politično šarlatan-stvo" ie urami! Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi. Naslov • Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi g°stilna» lovišče »n prenočišče, gj @ gj Svoji k svojim! Komisija za upravno telormo. Dunaj, 29. junija. Včeraj je komisija za reformo uprave pod predsedništvom barona 8 c h v a r t z e u a u a pričela s svojim delom. Pozdravil jo je še baron Bienertb. Za sestavo delovnega načrta je bil izvoljen odbor sedmih članov. Droliobyezki glavar na dopustu. Drohobjez, 29. junija. Okrajni glavar Piatkiewioz pojde dne 3 julija, ko bodo še ožje volitve v kmečkih volilnih okrajih končane, za štiri tedne na dopust. Kraval t bukovlnshem deželnem zboru. černovice, 29. junija. Na včerajšnji zadnji seji bukovinskega deželnega zbora je prišlo do velikih kravalov. Rumunski kmečki poslanec B o u h e š je protestiral, da bi se dala industrijski in obrtni kreditni družbi subvencija, češ dežela nima denarja za privatne namene. Deželna banka in zveza rajfajzenovkpospešujeta le privatne kupčije obitelji Lupu in Onciul. Na to je planil posl. Lupu, ki je predsednik deželne banke, pokonci z besedami: To je čisto prostaška laž! B o u h e š : Vsi se lažete! Vsi skupaj ste politični goljufi. Deželno banko ste spravili na psa inrajfajzenovke tudi! Popovič: Pustite ga, naj govori. To je človek iz ljudstva. Besnico govori. Onciul (Popoviču): Vi zanikrni subjekt! Ponarejalec menic! Lopov! Tat! Vi ne sodite v pošteno družbo. Popovič (Onciulu): Vi ste zanikrn subjekt. Vi in cela Vaša družina! * Ko je prišlo skoraj do pesti, je predsednik suspendiral sejo. Potem jo je moral še enkrat prekiniti, ker so se kravali ponovili. Nacionalisti so poslanca Chisanovicija, ko je zapuščal dvorano, obkolili in tako tepli, da je bil krvav. Popoldnevna seja je bila mirna. Po volitvi deželnega odbora se je zasedanje zaključilo. Mornariška stavka. London, 29. junija. Položaj se je zelo poostril. V Liverpolu so se delavci iz luke pridružili stavki. Sevoro-atlantična plavba je takorekoč p o p o 1 n m a ustavljena. Ladje Cunard-družbe, Bele zvezde, Canadian-Paciflc in Allan-družbe so brez moštva. Ladjo „Haverford“ so mornarji zapustili eno uro pred odhodom, ko so bili že vsi potniki na krovu. V H u 11 u ne morejo spraviti niti živil iz ladij na suho. V G r i m -s b y so delavci v luki stopili v stavko. A m s t e r d a m , 29. junija. Položaj je vsled stavke mornarjev skrajno napet. Poziv brodolastnikov, naj se delavci vrnejo na delo, je ostal brez uspeha. Vojaštvo in policija straži vse vhode v luko. Pruski deželni zbor zaključen. B e r o 1 i n , 29. junija. Včeraj se je pruski deželni zbor po burni seji nenadoma zaključil. Med centrumom in opozicijo je prišlo do hudih prepirov radi dnevnega reda. Predsednik je dvakrat suspendiral sejo, ali do razprave dnevnega reda ni prišlo. Med debato k opravilniku je predsednik K r o c h e r nenadoma naznanil, da je dobil od ministrskega Malo reklame Veliko Izbire V*' predsednika dopis, da je zasedanje zaktjučeno Levica je protestirala. Pruska justica. B e r o 1 i n , Šest artileiistov je bilo obtoženih, da so nekega podčastnika skupno pretepli. Vojaško sodišče je obsodilo enega na osem let, enega na šest let, dva na pet let težke ječe (Zuchthaus), dva pa na p e t let zapora. Drakonična sodba je povzročila senzacijo. Turška mirovna akcija v pravi luči. Carigrad, 29. junija. Kakor se do-znava, se je ministrski svet v včerajšnji seji pečal osobito o pomirjenju upornih Malisorov, ki dosedaj ne zaupajo sultanovi amnestiji. Večina ministrov je bila proti temu, da bi se Malisorom dovolilo nositi orožje. Nekateri ministri so priporočali koncilijantnost in dobrohotnost napram upornim Albancem. Veliko narodno sobranje. T i r n o v o , 29. junija. V današnji seji velikega narodnega sobranja je voditelj liberalne stranke Radoslavov izjavil, da bode njegova stranka glasovala za vladno .predlogo glede revizije ustave, vendar si pridrži pravico, staviti nekatere spreminjevalne predloge k raznim točkam načrta nove ustave. Govorilo je za njim še 18 govornikov, nakar je bila seja kljub protestu opozicije zaključena. Veliki požar v Solunu. Solun, 29. junija. V mestnem delu Hagia Sofia, kjer bivajo po večini judovski trgovci, je danes ponoči izbruhnil velik požar, ki je bil še tekom dopoldneva udušen. Škoda znaša nad dva milijona kron. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. FR. KS. KASPER Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke. Zaloga raznega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otoma-nov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo. žaluzij in železnih valjčnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi. Priznalna pipma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago Priporočamo novo trgovino z manufak- / turnim blagom Nizke cene * Ljubljana Stari trg št. 1 (prej Bazar) postaja elektr. železnice Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Magnolo, ulica Belvedere Kichel, ulica Montorsino. Gostilna Internazionai, ulica Giovanni Boccacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Biva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. ! VESELO POROČILO ! posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne. I/r j I in okusni zajtrk ima-* • tisti, ki ne pijejo dru-Mnp f gega nego dr. pl. 1T&UC • Trnkoczya sladni Zdravie’č,j ki ga />ui a» jt . imenujemo .Sladin*. Nasladno in redilno živilo prve vrste. — 50% prihranka! Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj >/4 kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, JosefstSdterstrafie 20, RadeUkyplatz 4, Schflnbrunnerstrafie 109. — Gradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljaui se tudi odda o zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice. Sodrugl! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drng bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“. Trgovina žita in deželnih - pridelkov — Kmet & Slivar Ljubljana, Marije Ter. cesta 8. Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše. Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Stari trg štev. 20* Ceniki franko. - Pojasnilo. Širijo se po Ljubljani vesti o »nočni straži", ki utegnejo podpisanemu zavodu na ugledu škodovati. Zaradi tega naglašamo, da sta v Ljubljani dva zavoda, ki se v navadnem govoru imenujeta „nočna straža1*, ki pa nimata med seboj nikakega stika. Uvodoma omenjene govorice se ne tičejo podpisanega zavoda. Toliko v pojasnilo. V Ljubljani, dne 26. junija 1911. Ravnateljstvo prvega ljubijan. zavoda za straženje in zaklepanje. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. SterkoviČ, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. SubiČ, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Štravs, Škofja ulica. Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta, češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. tobakarnah: Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florijanska ulica. Kuštrin, Breg Sever, K,rakovski nasip-Tenente Gradaška ulica. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Siska. Likar, Glince. Delavska hranilnica in posojilnica i——(vpisana zadruga z omejenim jamstvom.) v Ljubljani, Stari trg št. 30, I. nadstropje. Obrestuje hranilne vloge po 4 'l2°ln. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd. Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-nem času. — g 1 Pozor! Pozor! KAVARNA „LEON“ se priporoča ter je navadno celo noč odprta. S spoštovanjem L. F. Pogačnik. I