GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO W UPKAVA CTUJ. MU). U. NADi»1R . flU-fe-fOHi rt. IH ČEKOVNI KACUN fRi NAKODNl bANKI PlUJ SIfcV Mi-903234 UREJUJE UREDNISKJ ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02B ROKOPISOV N£ VRAČAMO ^ TISKA MARIBORSKA nSKARNA Cena din 8.—» Štev. 51 — Leto V. PTUJ, 19. decembra 1952 Pilili oiričia ismm Hm u leto 1953 slika Gospodarske moči okraja Osnutek okrajnega družbene- ga plana za leto 1953 zajema vse panoge gospodarstva in sek- torje lastništva na področju olcraja. V njem je prikazan ce- lokupen družbeni bruto produkt in narodni dohodek, ki ga bo predvidoma ustvarilo gospodar- stvo ptujskega okraja. Nadalje je v osnutku plana predvidena (v skladu z zveznimi in repu- bliškimi temeljnimi proporci) tudi razdelitev narodnega do- hodka na potrošni sklad delov- nih ljudi in na družbene sklade ter akumulacijo. Posebno po- glavje predloga okrajnega druž- benega plana predstavljajo tudi stopnje akumulacije, ki bodo določene za' posamezna gospo- darska podjetja. Po predlogu okrajnega druž- benega plana za leto 1953, ki bo v nekaj dneh dan v diskusijo, se predvideva ustvaritev 3 mi- lijard 54 milijonov din skupne- ga bruto produkta, odnosno 3 milijarde 419 milijonov din na- rodnega dohodka. Ustvarjeni na- rodni dohodek se bo razdelil na IKitrošni sklad v znesku 1 mili- jarde 881 milijonov din in na družbene sklade ter akumulaci- jo v višini 1 milijarde 538 mili- jonov din. Postavljeno razmerje med potresnim skladom in med družbenimi skladi ter akumula- cijo nam pove, da bo znašal pre- sežek dela 82 % odnosno da bo na vsak dinar zaslužka v proiz- vodnji povprečno 0,82 din druž- benega prispevka. Ce pa analiziramo razmerje med potrošnim skladom in aku- mulacijo ter družbenimi skladi po posameznih gospodarskih pa- nogah, vidimo, da bo dala indu- strija 4,90 din, gradbeništvo 1 din, trgovina 0,60 din, gostin- stvo, državni in zadružni sektor 0.55 din, a privatni 0,39 din, obrt, državni in zadružni sektor 0,57 din, a privatni sektor 0,34 din, kmetijstvo, državni sektor 0,55 din, zadružni sektor 0,40 din, akumulacije na 1 din plač- nega fonda. V kmetijstvu pri- vatnega sektorja pa odpade po- vprečno vzeto na vsak dinar ustvarjenega dohodka 0,16 din davka na dohodek. Jasnejšo sliko dobimo o druž- benem prispevku in skladih, če navedemo nekaj absolutnih šte- vilk posameznih virov, s katerih se družbeni skladi tvorijo. Na področju okrajnega ljud- skega odbora OLO Ptuj se bodo v letu 1953 formirala predvido- ma naslednja sredstva: Akumulacija in skladi drž. gosp. podjetij 1.284,793.000 Akumulacija in skladi zadruž. podjetij 27,776.000 Prometni davek 59,229.000 Dohodnina vseh oblik 224,600.000 Otali dohodki 16,700.000 Skupaj 1.613,098.000 kar predstavlja le 27 % sred- stev, ki bodo v letu 1953 inve- stirana v izgradnjo Tovarne gli- nice in aluminija v Strnišču. Od celotnih sredstev v višini 1 milijarde 613 milijonov dinar- jev, ki bodo v letu 1953 formi- rana na področju OLO. odpade 40 % na zvezne sklade, 3,6 o/o na sklade za samostojno razpo- laganje gospodarskih podjetij, 16 "/o na sklad socialnega zava- rovanja, 27,4 % na republiške sklade in le 13 % oziroma 213 milijonov din na okrajne skla- de. Pravkar nakazana razdelitev, ki bazira na temeljnih propor- cih osnutka družbenega plana LRS, predstavlja za gospodar- stvo okraja neugoden položaj, kajti neodložljive potrebe ptuj- skega okraja narekujejo višjo participacijo ustvarjenih dohod- kov. Zato je gospodarski svet OLO ob razpravi osnutka skle- nil, da pri republiških organih intervenira pravilnejšo razdeli- tev. Ob razpravi posameznih po- glavij osnutka okrajnega druž- benega plana je gospodarski svet OLO ugotovil, da je po- trebno, od nekaterih podjetij predlagane stopnje AS, ponov- no preveriti, kar velja predvsem za tovarno volnenih izdelkov Majšperk, tovarno perila Ptuj, Barvarno in še nekatere druge tehnično razvitejše proizvajalne obrti PA Petminutni predsednik občine Ormož in demokracija 34-hektčrskega kmeta Piavca Ormož, 17. dec (LP). Dokaj hitro so doznali ljudje tukajš- njega občinskega odbora, da bo tudi prihodnja tri leta tov. Kojc Mihael predsednik Ljudskega odbora mestne občine Ormož in zelo navdušeni so sprejeli tudi vest o težkem porazu, ki ga je doživela s predsedniškim kan- didatom Babičem iz Ilardcka reakcija že na prvi seji novo- izvoljenega občinskega odbora. K vsem porazom, ki jih je doživelo tukajšnje nazadnjaštvo, se mora prišteti še najnovejši poraz v Ormožu. Spodletel jim je še en poskus, da bi se doko- pali do vodilne funkcije v ob- činskem odboru Onnož sovraž- niki napredka in socializma, eksponenti klerikalne reakcije in da bi na teh obračali nazaj kolo razvoja. Kmet Plaveč iz Loperšic, ki poseduje nad 30 ha zemlje, se je po doživetem pKDrazu potuh- nil, naivneži, ki so mu nasedli, pa so na široko odprli oči in spoznali, na kalco preračunan in pretkan način hoče reakcija zavarati nekatere naivne novo- izvoljene odbornike, predvsem kmete, da bi se z njihovo po- močjo dokopala do vplivnih mest v ljudski oblasti z name- nom izpodkopavanja zaupanja v socializem in v boljše življenje delovnega ljudstva. Več dni, mogoče tudi noči, je bil najbrž kmet Plaveč na delu, zdaj kot kmetovalec, zdaj kot lovec, pa tudi kot novoizvoljeni odbornik in iskal med kmečki- mi odborniki pristaše za parolo: »Novi predsednik občine Ormož naj bo kmet, ne delavec, ne komunist ali frontovec!« Med 29 novoizvoljenimi odborniki je s preračunano. natančnostjo po- iskal ravno posestnika in ko- vača Babica Jožeta iz Hardeka, ki res ni ne delavec, ne komu- nist in ne frontovec, ki brez rubeža ne plačuje davka, ki je verjetno pripravljen priseči tudi na to, česar ne priznava, kot je prisegel kot odbornik, da se bo boril za socializem, v res- nici pa je očividno proti njemu, kot je proti programu Osvobo- dilne fronte. Samo pet minut je sedel pred- sednik Babic na predsedniškem stolu. K temu mu je pripomoglo malo število volivcev iz Har- deka, ki so ga volili, zanimivo, ravno Babica, ki ni član OF in nekaj zaslepljenih odbornikov s podeželja, ki niso vedeli, kaj skriva kmet Plaveč za parolo o predsedniku kmetu. Zato so glasovali za Babica, ker niso vedeli, da ni član OF ter ne- vede, da ima Babic za svojo delo v občini pripravljen znani program reakcije. Zoper petminutnega predsed- nika je dvignila odločen glas Osvobodilna fronta občine Or- mož. Njen sekretar tov. Hor- vat, ki je bil navzoč skupno z ostalimi predstavniki množičnih organizacij, je opozoril navzoče, da je realccija izrabila demo- kratičnost in tajne volitve In vrinila na predsedniško mesto svojega eksponenta, ki ni član OF. K dobremu kandidatu tov. Kojcu je predlagal zvesti sluga reakcije Plaveč s preračuna- nostjo še enega dobrega kandi- data, t. j. tov. Gerloviča, da bi si ta dva dobra kandidata de- lila glasove, k temu pa je pred- lagal, v sramoto svojih sinov, ki sta padla v drugi svetovni vojni, še Babica, kateremu je preje zagoto^/il preglasovanje nad frontnima kandidatoma. Ta rafinirani Plavčev in Babičev, demokratični ljudski oblasti skrajno sovražen in nevaren posel, je takoj odori oči večini novoizvoljenih odbornikov, ki so protestirali, da bi imela ob- čina Ormož za predsednika ne- zaželjenega eksponenta kleri- kalne reakcije. Protest Fronte proti sovražnemu Plavčevemu rnpnevru je streznil tudi kmete- odbornike. Pridružili so se aplavzu ostalih odbornikov, ki so volili kandidata Fronte tov, Kojca in prisilili razgaljenega petminutnega predsednika Ba- bica, razkrinkanega prikritega sovražnika OF, NOV in naše revolucije, da se je umaknil s predsedniškega mesta. Skoraj vsi odborniki so navdušeno po- zdravili tov. Kojca kot novo- izvoljenega predsednika mestne občine Ormož. Ali se ne bi ob tem problemu zamislili člani OF iz Hardeka, ki so dopustili, da je bil predla- gan za kandidata in izvoljen ravno nečlan OF Babic, ki bi naj tri leta nasprotoval interesom frontovcev. med tem ko bodo odborniki frontovci zastopali njihove interese in tolmačili njihove želje? Ali se ne bi nad poraženim i>oskusom Piavca in Babica zamislili tudi frontovci iz Loperšic, ki niso volili Piavca v občinski odbor zato, da bi se tam potegoval za Babica kot predsednika občine, ki ni član OF in da bi tako podpiral kle- rikalno reakcijo pri prizadeva- njih, da bi se dokopala do vo- dilnih položajev v ljudski obla- sti? Ali se ne bi nad početjem svojega člana lovca Plavča za- mislila tudi njegova lovska dru- žina? Vse naše delovno ljudstvo se bori za napredek, posamez- niki Plavčevcga in Babičevega kova pa za to, da bi ljudstvo vodila reakcija, ne pa socializmu in napredku predani sinovi naše domovine. Ta primer je ponovni dokaz podtalnega delovanja reakcije v Ormožu in dolcaz za cel okraj, kako in zakaj se borijo ekspo- nenti klerikalne realccije. Nad tem dokazom bi se morali za- misliti vsi naši pošteni delovni ljudje, ki so voljni graditi so- cializem. Napačno je misliti, da je reakcija v Ormožu ali kje drugje pripravljena položiti orožje. Dovolj izkušeni kaže. da jo je treba prisiliti, da to storL Po petih minutah predsedo- vanja se je prav gotovo zavedel Babic tudi določila našega de- mokratičnega zakona o volit- vah, da lahko volivci odpokli- čejo take odbornike iz občin- skega odbora, ki niso vredni njihovega zaupanja. Nedvomno se tega dobro zavedajo tudi vo- livci iz Hardeka in Loperšic, ki ne bodo dovolili, da bi kdorkoli izrabljal njihov glas v škodljive namene, * Nov most na progi Ptuj—Ormož Po nekajmesečnem delu je bil pred kratkim dograjen in pre- dan prometu železniški m.ost na Lenti pri Ormožu. Ko se bo čez gotovo dobo utrdil še nasip, bo po sedemletni počasni vožnji čez lesen provizorij na tem od- seku proge ta prenehala in vož- nja med postajama Velika Ne- delja in Ormož se bo skrajšala za nekaj minut. Most je zgrajen v celoti iz že- lezobetona, njegova posebnost pa je, da poteka proga preko njega v rahli krivini. Graditelji so to, razumljivo, upoštevali, ter most temu primemo gradili. Most je bil zgrajen v režiji sekcije za vzdrževanje proge po domačih delavcih ter je bilo zani porabi-eno 69.000 kg ce- menta, 4 kub. m. peska, 195 kub. m. gramoza, 15250 kg be- tonskega železa, 711 kg bitume- na za izolacijo. Most je bil zgra- jen v 1280 urah dela kva- lificiranih in 14.093 urah dela nekvalificiranih delavcev. Načrt zanj pa je napravil ing. Ozvald iz direkcije Ljubljana. Gradnjo mosta je v veliki me- ri ovirala narasla Drava, ker je gradbišče na samem njenem obrežju. Delavci so bili včasih do pasu v vodi, da so lahko pri- pravili teren za temelje. Končno so bile vse težave premagane in nov most pomenj enega zadnjih korakov pri odstranjevanju uni- čevalnih zaslug švabsko-fašistič. ne okupacije v tem predelu na« še domovine. Kdaj bomo gledali v Ptuju ..Svet na Kajžarju"? Ptuj, 15. dec. (LP) Kot posne- mamo po dana.šn;em »Poroče- valcu«. t»o 21. decembra v Ljub- ljani premiera novega sloven- skega umetniškega filma »Svet na Kajžarju;, po scenariju slo- venskega pisatelia. tukajšnjega domačina, tov Janeza Potrča. S tem filmom bo predstavlje- no svetu življenje vinogradni- kov iz ptuiskega okoliša ter nji- hova borba za zadrugo in za boljšo bodočnost. O&činiic'!!! in laiiilm odborom OFi v soboto, dne 13. dec. t. 1., je Izvršni odbor OOOF razpravljal na svoji seji o pripravah za VI. kongres Ljudske fronte Ju- goslavije. Ob tej priliki je ana- liziral delo frontnih organizacij v okraju, prav tako pa tudi delo vaških in občinskih odborov OF. Ugotovljeno je, da se je večina naših odborov osamosvojila v svojem delu, kar se je videlo predvsem sedaj v času volitev. Nadalje je Izvršni odbor raz- pravljal o pomenu preimenova- nja Osvobodilne fronte v Socia- listično zvezo delovnih ljudi ter o metodah našega nadaljnjega političnega dela. Za kongres Ljudske fronte Jugoslavije, ki bo 22. februarja 1953 v Beogradu, bomo volili 7 delegatov, t. j. na vsakih 4000 članov OF 1 delegata. Delegati za kongres Osvobodilne fronte v Ljubljani, ki bo predvidoma meseca marca, pa se bo volilo na občinskih konferencah in si- cer na vsakih 1000 članov 1 de- legat, V zvezi s tem je potrebno: Takoj sklicati seje VOOF ter na njih napraviti pregled: 1. Pregled (seznam) članov OF na področju VOOF. 2. Pregled o plačani članarini. 3. Seznam ljudi, kateri bi l'..b- ko postali člani OF. 4. Razdeliti teren VOOF na posamezne odbornike, kateri bo- do tam pobrali članarino, isto- časno pa se pogovorili s tistimi, ki še niso člani OF, da se v njo vključijo, 5. V kolikor se je kateri od odbornikov VOOF odselil s teri- torija VOOF, ali da je kateri izmed odbornikov nedelaven, naj VOOF pritegnejo v svoj od- bor dobre člane OF, kateri bodo v njem delali kot odborniki do novih volitev. Zgoraj omenjene naloge je treba napraviti do sej občinskih odborov OF, katere je OOOF že sklical. Predsedniki m sekretarji VOOF, ki bodo prisostvovali tem sejam, morajo na seje pri- nesti seznam članov OF, iz ka- terega bo razvidno skupno šte- TAJNISTVO OLO PTUJ SPO- ROČA, da je delovni kolektiv OLO Ptuj sklenil delati v nede- ljo, dne 21, decembra 1952, in v četrtek, dne 25. decembra 1952, namesto v petek, dne 2. januar- ja, in soboto, dne 3. januarja 1953, in se v teh dneh ne bo uradovalo. vilo članov ter koliko od teh je moških ali žena, ter pregled o plačani članarini. Članarina za leto 1952 mora do teh sej biti pobrana od vseh članov za celo leto. Občinski odbori Fronte si mo- rajo do seje napraviti pregled ozir. sezname VOOF, seznam ObOOF. številčni pre!?led o članstvu Fronte in sicer skup- no število, od tega koliko mo- ških in koliko žena. Istoča.^sno naj ima ObOOF pregled nad plačano članarino po VOOF. OOOF Ptuj Maršal Tito je govoril na se- stanku komunistov in članov sindikata v tovarni vagonov »Dragoslav Djordjevič-Goša« v Smederevskl Palanki. Zahvalil se je za zaupanje partijski or- ganizaciji, ki ga je izvolila za delegata na VI. kongresu ter podal izčrpno poročilo o delu Kongresa ter o raznih aktualnih mednarodnih političnih proble- mih. Poudaril je, da je primer borbe jugoslovanskih naijclov proti informbirojevskemu pri- tiskal pri ljudeh vzpostavil vero, ki jo je Sovjetska zveza s svo- jimi diskriminatorskim ravna- njem omajala. Ožigosal je kam- panjo Vatikana in cerkvenih krogov v Veliki Britaniji, ki že- lijo z izmišljenimi vestmi one- mogočiti Maršalov obisk Veliki Britaniji, kamor ga je povabil britanski zunanji minister go- spod Eden. V zvezi s tem cer- kvena reakcija zahteva od bri- tanskega zunanjega ministrstva, nai pri obisku maršala Tita sproži vprašanje položaja kato- liške cerkve v Jugoslaviji. Med drugim je Maršal dejal: »Njim je znano, da prihajam kot pred- stavnik socialistične države in smatrajo, da morajo pokazati vse svoje nezadovoljstvo ter za- htevati nekatere koncesije: da se osvobodijo obsojeni duhov- niki, da jim se dajo mastne pla- če, da se postavi nadškof v Za- grebu ter se mu da kardinalski klobuk. Ne boste, bratje. Ne grem v Veliko Britanijo, da vam storim koncesije, niti da se o takih razgovarjam. Ko bom šel v Veliko Britanijo, bom ve- del, zakaj grem. Z nikomer se ne bom razgovarjal o naših no- tranjih vprašanjih, ki se tam nikogar ne tičejo.« Odredba generala Wintertona o prepovedi dvojezičnih napisov v slovenskih vaseh na STO je vzbudila val ogorčenj in prote- stov v Sloveniji in drugih re- publikah. Številni slovenski, hr- vatski in italijanski kulturni in javni delavci so izrazili prese- nečenje nad tem postopkom za- vezniškega častnika, ki je uve- ljavil fašistični zakon iz leta 1923. Zupani slovenskih občin Devin-Nabrežina, Zgonlka in Re- pentaborja so poslali ameriške- mu in britanskemu zunanjemu ministi-u v Pariz protestno brzo- javko, v kateri so poudarili, da taka diskriminacijska politika razburja in žali slovensko demo- kratično javnost. Zahtevajo, naj zunanja ministra podvzameta ustrezne ukrepe ter sporočita generalnemu majorju Winterto- nu navodila, da končno odpravi fašistično-rasistično zakonodajo in spoštuje načela narodne ena- kopravnosti. Iz Prage so sporočili, da so glavnega tajnika KP Slovaške, Štefana Baštovanskega, odstavi- li. Vesti o novih aretacijah na Češkoslovaškem kmalu po pro- cesu proti Slanskemu in drugim so povzročile žive komentarje med Cehi in Slovaki, ki živijo v naši državi. »No\ p aretacije doka2aijcjo — je dejal v razgo- voiTi z dopisnikom Tanjuga inž. Jan Cižek, asistent na gozdar- ski fakulteti v Zagrebu — da so bili češkoslovaški voditelji prisiljeni kaznovati nekatero po- .slušno agente Moške, da bi tako našli »krivce« za katastrofalni položaj v državi.« Zaradi hitrega taljenja snega in deževnega vremena jo nara- sle reke zlasti v Bosni in Herce- govini. Neretva je narasla za okrog 13 metrov nad normalo, prekinila železniško progo med Mostarjem in Sarajevom, po- plavila okrog 600 hiš ter odnesla več mostov. Reka Rama je od- nesla most in prekinila promet med Nevcsinjem in Mostarjem. Neurje je prekinilo številne te- lefonske zveze v republiki. Po- plava Neretve ogroža tudi delo na hidrocentrali Jablanica. V Dalmaciji je napravila močna burja veliko škodo. V Splitu je burja razbila manjšo ladjo ter poplavila pristanišče. Skupine Rdečega križa, milice m vojske so v vseh ogroženih krajih za- čele z reševalnimi, akcijami. Južnokorejski in zavezniški stražniki so v taborišču na oto- ku Pongam pobili 82 civilnih internirancev, medtem ko so jih 120 ranili. Poročilo taboriščnega poveljstva trdi, da so bili poško- dovani štirje stražniki, ki so jih uporniki ranili s kamenjem. Okro« 10.000 }aponskih držav- nih uradnikov se je spopadlo pred dvema dnevoma v Tokiju s policijo med demonstracijo, ki so jo priredili pred parlamen- tom z zahtevo priznanja novo- letnih nagrad. Okoli 2000 de- monstrantov je vdrlo na dvori- šče palače. Vlada je poklicala oki-og tisoč policijskih agentov, ki so preprečili vdor v vladno palačo. Demonstracije so trajale tri ure. Demonstranti pripadajo sindikatu javnih in državnih uradnikov, ki šteje 1,5 milijona članov. Egiptovski ministrski predsed- nik general Nagib In podpred- sednik sirijske vlade Sišakli sta se na sestanku zedinila v treh točkah, ki bi naj omogočile osvo- boditev in zedinjcnje arabskega sveta. Po mnenju političnih opa- zovalcev gre za združitev arab- skega sveta, ki bi naj omogočila ustanovitev vscarabske države, za brezkompromisno boi-bo proti imperializmu ter za željo arab- skih narodov po miru, vendar pod pogojem, da bodo pri tem spoštovani njihovi interesi. Jugoslovanska misija dobre i^olje, na čelu z Rodoljubom Co- lakovičem se te dni mudi na prijateljskem obisku v Indiji. Obiskala je predsednika repu- blike Prasada. predsednika vla- de Nehruja. oba doma indijske- ga parlamenta ter številne dru- ge ustanove, kjer je bila povsod prisrčno sprejeta. Indijski tisk je temu obisku posvetil posebno pozornost ter je na vidnih me- .stih objavil izjavo Rodoljuba Colakoviča novinarjem, v kateri je poudaril skupne napore Ju- goslavije in Indije v OZN. Poprof ki f olilnlh reiiiltotoir Cirkovci: V volilni enoti št. 1 je bil izvoljen namesto Lorger Antona, ki je dobil 74 glasov, Peršuh Franc, ki je dobil 82 glasov. Leskovec: V volilni enoti št. 2 je bil izvoljen namesto Kmetec Alojza, ki je dobil 41 glasov, Vindiš Janez iz Trdobojc, ki je dobil 48 glasov. Lešje: V volilni enoti štev. 1 je bil namesto Gojkovič Antona iz Ptujske gore, ki je dobil 144 gla- sov, izvoljen Topolovec Ja- kob iz Pod lož, ki pa jc ravno- tako dobil 144 glasov. Topolovec Jakob je na glasovnici tretji po vrstnem redu, a Gojkovič Anton sedmi. Ker prideta oba v poštev za delitev zadnjega odborniške- ga m.esta v tej volilni enoti zato, ker sta oba dobila enako število glasov, je na podlagi 79. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odthornikov ljudskih odborov iz- voljen tisti, ki je po vrstnem redu vpisan na glasovnici kot prvi od njiju. To je v tem slu- čaju Topolovec Jakob. Za odbornike obč. LO Lešje so bili poleg navedenih še izvo- ljeni v volilni enoti štev. 9 (Se- strže) Pernat Simon in Medved Ludvik, ter v volilni enoti št. 11 (Dolena) Ribič Anton in Jus Jakob. Ptuj: V volilni enoti St. 6 je bil namesto Muhič Jožefa, ki je dobil 234 glasov, izvoljen Roz- man Franc, ki je dobil 265 gla- sov. V volilni enoti št. 9 Vegan Martin ni bil izvoljen za odbor- nika. Rogoznica: V volilni enoti št. 3 (Kicar) je bil namesto Ceh Jožeta, ki je dobil 142 glasov, izvoljen HentakJožef,ki je dobil 180 glasov. Središče: V volilni enoti št. 5 (Salovci) je bil namesto Dečko Feliksa, ki je dobil 61 glasov, izvoljen Zorjan Jožef, ki je dobil 67 glasov. Ormož: V volilni enoti št. 12 (Šardinje) je bil namesto Mli- naric Ludvika, ki je dobil 28 glasov, izvoljen M u n d a Jožef iz Sardinja, ki je dobil 61 gla- sov. Polenšak: Za odbornika obč. LO Polenšak je bila v volilni enoti št. 4 izvoljena tudi S e g u- 1 a Marija iz Polenc. V Okrajni zbor Podgorci: v občini Podgorci so dobili glasov: Zadravec Juri- ca 358, Skrlec Jože 458. Prejac Konrad 542. Zidarič Julka 334, Petek Jože 333 in Dolinšek Franc 456. Izvoljena torej nista Zidarič Julka in Dolinšek Franc, temveč Prejac Konrad in Skrlec Jože. Trnovska vas: v občini Trnov- ska vas so dobili glasov: Zorko Uršula 372. Kocmut Marija 469, Bezjak Ivan 443 in Roj ko Franc 544. Izvoljena sta torej Ro ko Franc in Kocmut Marija, ne pa Bezjak Ivan, Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. 19. decembra 1952 . 1 h. tudi pri nas ne šlo po n|lhovlh vzorih? Ptuj, 10. XII. (BM), Sesti kon- gres KPJ je ugotovil, da je na- še šolstvo naredilo resen korak naprej in da je trenutno najtež- ji problem njegova materialna stran. Pod tem je mišljeno po- manjkanje zgradb, zastarelost obstoječih, nezadostna oprema kabinetov, knjižnic itd. Prav te dni je naše dnevno časopisje pisalo o tem, kako so v nekaterih okrajih in mestih resno in z vso odgovornostjo pristopili k reševanju tega pro- blema. 2e te prve vesti pa ka- žejo tudi, kako naši delovni lju- dje pravilno razumejo izredno družbeno vlogo šole, saj so raz- ni delovni kolektivi nakazali in obljubili iz svojih sredstev mi- lijonske vsote — na primer Že- lezarna Jesenice 200 milijonov za gradnjo nove gimnazije, ma- riborski kolektivi nad 300 mili- jonov, okraj Kranj 35 milijonov poleg prispevka kmetijskih za- drug, ki znaša nekaj 100.000 din. Ljubljana se bavi z mislijo najeti brezobrestno posojilo v višini nekaj sto milijonov itd. Skratka, problem materialne oskrbe našega šolstva čutijo de- lovni ljudje kot važen in so ga začeli reševati. In mi v ptujskem okraju? Ali imamo tudi mi kaj podob- nih problemov, ki kričijo po nujni rešitvi? Imamo jih, in ce- lo ne malo, le, da o njih doslej nismo skoraj nič, ali pa smo mnogo premalo govorili. Zato bomo skušali danes nakazati enega izmed najbolj perečih — problem ptujske popolne gim- nazije. Ptujska gimnazija predstavlja najvišjo prosvetno ustanovo na- šega okraja, S svojimi 800 dija- ki in 21 oddelki je to že pravi velezavod, ki pa se stiska v stari, leta 1900 sezidani zgradbi s 13 učilnicami, ki pa vsa ra- zen dveh ne odgovarjajo ne pe- dagoškim, še manj pa zdrav- stvenim predpisom. Večina učil- nic je temnih, tako da morajo ob oblačnih jesenskih in zim- skih dneh ves čas pouka goreti luči. Tu naj povemo, da so te luči slabe in da v večini razre- dov gorijo samo po dve, name- sto štirih. Žarnice niso dovolj močne, niso zaščitene z mlečno belimi baloni in zato bleščijo. Potrebnega števila žarnic in zaščitnih balonov šola ne more nabaviti, ker nima tozadevnih kreditov, čeprav gre le za vpra- šanje nekaj deset tisoč dinar- jev. Toda taka rešitev z izbolj- šavo razsvetljave je le izhod v sili. Kajti temni razredi osta- jajo temni tudi ob sončnih dneh. Posebno oni učenci, ki sedijo oddaljeni od oken so slej ko prej obsojeni, da si bodo pokva- rili oči. Vsled velikega števila dijakov in nezadostnega števila učilnic je pouk v izmenah. Vr- sta nižjih razredov ima popol- danski pouk, ki pa po kvaliteti nikoli ne dosega dopoldanskega. In če upoštevamo še razne ve- černe tečaje, potem moramo ugotoviti, da je vrsta učilnic za- sedena od 8 ure zjutraj do 21. ure zvečer, kar onemogoča pra- vilno in zadostno čiščenje in zračenje zopet na škodo naše doraščajoče mladino. Letos je začasno rešen problem pomanj- kanja učilnic, tako da je dobi- la gimnazdja nekaj učilnic v osnovni šoli (Mladiki). Tam .■'o učilnice res lepše, a nastopajo zopet druge težave. Profesorji hodijo iz ene v drugo šolo, ni- majo na razpolago vseh potreb- nih učil, dijaki morajo v od- morih hoditi k telovadbi iz Mla- dike v gimnazijsko telovadnico itd. Zopet samo izhod v sili! Uspešno delo naše gimnazije, zdravje naših otrok pa tudi ugled našega mesta in okraja nujno zahtevajo novo zgradbo za gimnazijo, ki bo odgovarjala tako pedagoškim kot zdravstve- nim zahtevam in bo istočasno že na zunaj kazala izgled socia- lističnega šolskega zavoda ter bo tako ponos naših delovnih podjetifj in tovarn, kmetje za- družniki, sledite tudi vi svet- lim vzorom delavcev Jesenic, Maribora, okraja Kranj itd. Prispevajte iz svojih fondov za gradnjo nove, sodobne gimna- zije. Naj tu omenimo še naslednje. Niti profesorska niti dijaška knjižnica že daljše razdobje ni- sta mogli nabaviti nobenih no- vih knng, ker ni zato denarja! Oprostite, mislimo, da je naš okrajni ljudski odbor do sedaj pokazal vse premalo tozadevne- ga razumevanja za potrebe gim- nazije kot tudi drugih šol! Upa- mo, da bo novoizvoljeni ljudski odbor v tem uvidnejši! Z. M. PohudiM^ ki ji ,|e vredno slediti , Sadjarji v Markovcih bodo obnovili svoje sadovnjake Na večjem delu sadnega drev- ja v ptujskem okraju je uspelo sadnemu škodljivcu — kaparju San Jose — opraviti svoj pogu- bonosen posel, Opustošena sad- na drevesa, — nekoč vir lepih dohodkov, — s svojimi suhimi vejami, pričajo o svoji borbi s škodljivcem, o borbi, ki se je zanje in njih lastnike neugodno končala. V mnogih primerih je človek v tej borbi drevju poma- gal, drugje pa tudi ne, slika po opustošenju pa je skoraj povsod ista. A!i res ni nobenega izhoda? Po vsem je nastal videz, da pravega izhoda jz tega nI in da je treba sadno drevje prepustiti svoji usodi. Vsaj v večjem delu ptujskega okraja je nastalo takšno prepričanje med sadjarji in drugimi. To prepričanje pa prevladuje v glavnem še sedaj povsod, razen — v Novi vasi, kjer je nekaj naprednejših sad- jarjev uvidelo neuspešnost bor- be posameznika s škodlivcem, ki ogroža drevje na vsakem ko- raku. V okviru svoje Kmetijske zadruge so sklenili združiti svo- je sile ter s pomočjo oblasti ob- noviti svoje sadovjake. 10 ha sadovnjakov v eni parceli Seveda je treba priznati, da imajo ti markovški sadjarji go- tove prednosti glede obnove, saj so ti sadovnjaki, ki jih namera- vajo obnoviti v enem kom- pleksu ter obstajajo zaradi tega razne ugodnosti: možnost trak- torskega rigolanja, uporabljanja motorne Škropilnice večje kapa- citete itd., je pa toliko veC vredna njihova pobuda, ki bi ji bilo vredno slediti tudi v m.no- gih drugih vaseh in krajih okraja. Saj je gotovo, da so tu- di drugje takšne možnosti kot so v Markovcih, Ljudska oblast bo pomagala Jasno je, da je pobuda sad- jarjev iz Markove naletela na nadvse ugoden odziv pri OZZ v Ptuju, prav tako pa tudi na za- družnem centru v Ljubljani, če- prav jim niso v Ptuju niti v Ljubljani mogli tudi že takoj zagotoviti potrebnih sredstev. Prav tako pa je jasno, da sad- jarji iz Markove ne bodo ostali v svojem prizadevanju brez po- moči, saj že tudi sami imajo močno orodje v rokah — svojo kmetijsko zadrugo. V tem okvi- ru se bodo našla sredstva, in če bo kaj primanjkovalo — tudi OZZ v Ptuju bo pomagala — da se bo oživotvorjenja vredna pobuda Izvedla v življenje in v zgled mnogim drugim sadjar- jem v okraju. .K.inane za sadjarski tečaj v Makolah Makole, 14. dec. (pj). Med zelo Važnimi in naprednimi sklepi, ki jih je sprejel upravni odbor Kmetijske zadruge v Makolah na svoji zadnji seji, je bil tudi sklep o izvedbi lO-dnevnega sa- djarsko-vinarskega tečaja. Ta tečaj naj bi imel namen, sedaj v zimskem času podati makol- skim mladincem vsaj osnovno znanje o sodobnem sadjarstvu ter vinarstvu. Po dogovoru upravnega odbora KZ z vod- stvom ekonomije »Dom ob Dra- vinji« bo ta tečaj v gradu Sta- tenberg. Ekonomija ima že pre- cej obsežne nasade raznih vrst sadnega drevja in tudi prostori v gradu odgovarjajo za teore- tični pouk mladincev, ker so prostori osnovne šole v Mako- lah zasedeni celi dan. V ta tečaj se je že prijavilo okoli 20 mladincev kljub temu, da še to ni bilo javno razglaše- no. Iz tega je razvidno, da tudi kmečko prebivalstvo teži za so- dobno izobrazbo. Pričakuje se še samo nadaljnjih prijav. Vse- kakor pa pričakujemo, da bodo prijave mladincev celo prekora- čile planirano število. Makole so po večini hribovit haloški predel ter skoraj ni kmeta ali kajžarja, ki se ne bi bavil s sadjarstvom, ali da ne bi imel malega vinograda. Toda zadnji čas se je tudi pri nas po- javil ameriški kapar, ki nam bo uničil še to, kar imamo, če ga ne bomo pričeli preganjati ter zatirati. Zato je tudi glavna na- loga tečajnikov, da se usposobijo za borbo proti temu najhujšemu škodljivcu sadnega drevja, saj jim isto ob dobrih letinah pri- naša lepe dohodke. Tega se vsi sadjarji tudi v polni meri zave- dajo. Tudi OZZ Ptuj je oblju- bila pomoč za izvedbo tečaja. Poskrbela bo za najboljše pre- davatelje. Upravni odbor KZ se ji Za to uslugo že vnaprej za- hvaljuje! Ob zaključku tečaja namerava upravni odbor KZ nagraditi naj- boljše tečajnike, in to v obliki orodja za čiščenje sadnega drev- ja ali dobre knjige, nato pa pri- rediti poučni izlet v eno najbolj vzornih drevesnic. Zbor proizvajalcev okraja Ptuj Kot je našim čitateljem zna- no, tvorita po novem zakonu o ljudskih odborih Okrajni ljud- ski odbor dva zbora in sicer Okrajni zbor in Zbor proizva- jalcev. Člani Okrajnega zbora so bili izvoljeni v nedeljo, dne 7. dec t. L. člani Zbora proizva- jalcev pa zaradi kompliciranega postopka že v času pred 7. de- cembrom. Pisali smo tudi že o nalogah in delu ter pravicah Zbora proizvajalcev ter tega ne bi ponavljali. Tokrat objavlja- mo le imena članov okrajnega Zbora proizvajalcev, ki so bili izvoljeni ob letošnjih volitvah za okraj Ptuj. To so: ing. Stane Tonejc, Marjan Berlič. Janez Kostanjevec, vsi Stmišče; Joži- ca Olstrak, Leopold Peršuh, oba Majšperk; Jože Markoč, Martin Zaj.šek, Jože Lisjak. Franc Kle- menčič. vsi Strnišče; Ignac No- vak, Podvinci; Marija Potočnik. Julijana Babušek. obe Ptuj; MI- lan Siviloti.. Ormož; Franc Ko- sec. Brstje; Tone Rojko, Ra- belčja vas; Ludvik Pernat, Ptuj; ing. Branko Lovše, Tumišče; Franc Prelog, Sobetinci; Boris Veselic, Ormož; Anica Kočevar, Središče; Branko Kramberger, Rogoznica; Štefan Matjašec, Ptuj; Angela Maroh. Sp. Haj- dina: Alojz Rakuš. Cirkulane; Rozina Satler. Gorca; Marija Kostanjevec. Markovci; Franc Sk^-bin-^ek Pobre?ie: Jane7 To- TDl^ik. Mostje-Juršinci; Marija Sesula. Polenšak; Jože Muzek, Slovenja vas; Jernej Korošec. Lešje. Slarši se zavedaio, da le povezava š le z domom potrebna D r a ž e n C i, 14. dec. (MV) - Učitelji breške šole so bili ve- dno v tesni povezavi s starši. Starši redno prihajajo v šolo in se zanimajo za uspehe svojih malčkov, učitelji jih pa obisku- jejo tudi na domu. Redno ima- jo tudi roditeljske sestanke v šoli in na terenu. Na sestankih naj bi se razpravljalo o vzgoji in učenju otrok. Prav prijetno so bili učitelji pred nedavnim presenečeni, ko jih je obiskal sekretar OF iz Draženc in po- zval, naj bi prišli na roditeljski sestanek v Dražence, da se star- ši pogovorijo prav z vsemi raz- redniki svojih otrok. Z veseljem so se učitelji od- zvali in odšli v Dražence. Zave- dali so se. da je njihovo vsa- koletno delo rodilo uspehe. Da- nes so prišli prav vsi učitelji v Dražence. Tam jih je čakalo le- po število mamic in očetov. Pri- srčno so se medsebojno pozdra- vili. Starši so bili veseli vzgo- jiteljev svojih otrok, učiteljstvo pa je spoznalo, da je prišlo med ljudi, ki spoštujejo skrb ljud- ske oblasti in cenijo otroško vzgojo. V dveh referatih in diskusiji dveh članov učiteljskega kolek- tiva so starši in šola dobili mnogo smernic glede učenja in vzgoje otrok. Dolgo so se starši ustavljali pri novem predmetu (moralne v^zgoje), ki je vpeljan v šolo. Z zadovoljstvom so starši poslu- šali, česa se bodo učenci učili pri pouku moralne vzgoje. Na- vdušenje staršev za uvedbo te- ga predmeta je dokaz zaupanja v ljudsko oblast in učiteljstvo, ki' bosta vložila ves trud. da bo ta pouk dosegel svoj namen in da bodo učenci vzgojeni v pra- ve, moralno trezne člane so- cialistične družbe. M. V. V Žeioloh se resno b ^ ^ ^ s šo'skimi vzgoinimi prc' Zetale, 14. dec. (LP). Nad 80 staršem iz vsega tukajšnjega šolskega področja so bili danes na roditeljskem sestanku pred- očeni številni problemi glede splošne in moralne vzgoje. Po številnih vzgojnih vprašanjih so se tudi pomenili, kako bodo otroci pričakali Novo leto. Na vprašanje neke matere v zvezi s Stepincem Je bilo navzočim pojasnjeno, zakaj obsoja naše ljudstvo sovražni odnos Vatika- na do naše domovine in njego- vo vmešavanje v naše notranje zadeve. Po referatu učitelja tov. Be- denika o splošni in moralni vzgoji otrok se je pojavilo v diskusiji več mater in očetov. Iz pripomb nekaterih so navzoči spoznali, da gre za družine, kjer imajo otroci opravka s pred- sodki in nepoučenostjo staršev, z njihovim praznoverjem in za- ostalostjo, ob kateri se otroci težko učijo, ker jim starši rušijo zaupanje v resnični svet in ker jim pri učenju ne pomagajo, btrod so zato navezani samo na šolo, ki jim prikazuje uspehe naglega razvoja in vedno boga- tejše izkušnje naprednega člo- veštva v borbi za boljše življe- nje. Vse življenje čutijo težke posledice kulturne zaostalosti otroci, ki jih starši ovirajo pri razvoju in napredku. Na sestan- ku je bilo mogoče slišati nekaj posameznikov, ki so celo trdili, da bi se naj otroci manj učili, češ da vsega tega znanja ne bodo rabih. Med številnimi vzgojnimi vprašanji je ena izmed navzo- čih mater zaželela pojasnilo v zvezi s škofom Stepincem in njegovim imenovanjem za kar- dinala, rekoč »Kaj pa vam je na- pravil Stepinac, da ga vlačite po zobeh?« Navzoči so pogleda- li mater, ki se iz izkušenj II. svetovne vojne ni ničesar nauči- la, ki misli, da samo navadni ljudje odgovarjajo pred ljud- stvom za krivice in zločine v miru in vojni, škofje in kardi- nali pa samo pred bogom. Po njenem bi morali molčati svoj- ci neštetih pravoslavnih otrok mater, očetov in starcev, katt rih kri je radi Stepinčevega po- kristjanjevanja tekla v potokih. Če bi bila ta mati sama med njimi, ne bi več spraševala, temveč bi protestirala skupno z vsem našim ljudstvom proti temu, da bi nam Vatikan po- stavljal za kardinala kaznova- nega krivca neštetih človeških žrtev, ki je pogojno izpuščen iz zapora. Po odgovoru je moralo biti tudi tej materi jasno, zakaj vsi protestirajo, da bi se sovraž- ni Vatikan vmešaval v naše no- tranje zadeve. Končno so se starši še dogo- vorili s šolo, kako bodo skupno pripravili otrokom presenečenje za Novo leto. Z nabiralno ak- cijo bodo za to pripravili sred- stva, šola pa bo pripravila pro- gram, ki bo trajal 3 dni. Od sestanka do sestanka bolj se čuti, da je večina staršev okolice Zetal zaskrbljena za čimbol^šo splošno in moralno vzgojo otrok, zato so starši tudi s tega sestanica odšli zamišljeni, otroci pa so prišli v šolo z ob- čutkom, da sta oče in mati do- ma z njimi prijaznejša. Kako koristi ljudstvu organizacija RK v LešnicI Lešnica, 15. dec. (K). Krajev- na enota RK Lešnica šteje sedaj 100 članov. Sem so spadali tudi člani iz Dobrovščaka, ki pripa- da sedaj OLG Ljutomer. Več članov nam je uspelo pridobiti v Lešnici in Ključarevcih ob pri- liki pobiranja članarine. Šli smo s torbico RK in sanitetnim ma- terialom prav do vsake hiše. Po- moč smo nudili slehernemu In obvezali na terenu 26 oseb. Ljudstvo je pozdravilo našo sa- moiniciativno akcijo. Ko smo temu ali onemu in skratka vsem povedali, kako dela organizacija RK v miru in vojni s ciljem po- moči ljudstvu, ko je ob raznih nesrečah potrebno pomoči. S tem doprinaša velik delež za dosego bratstva in enotnosti med narodi. Mnogi ljudje so ra- de volje dali članarino in še prostovoljne prispevke za go- spodinjski tečaj za dekleta, ki je usposobil 2Z deklet za so- dobne gospodinje. To je potrdila tudi njihova razstava. Ponosni smo na diplomo Glavnega odbora RK iz Ljub- ljane in diplomo OLO Ptuj, na našega republiškega delegata RK, 2 zdravstveni aktivistki ter 2 ročni lekarni. Pripravljeni smo nuditi ljudstvu pomoč v bo- lezni in nezgodi z vsemi spo- sobnostmi in sredstvi, ki so nam na razpolago in ki si jih borno šele pridobili. Na našo iniciativo so nasi *:la- ni pripomogli tekom 800 ur pro- stovoljnega dela, da imamo Iz- boljšane ceste, urejene studen- ce itd. Ob zaključku gospodinjskega tečaja smo se zahvalili tov. Skorčičevi za predavanja o negi tično predavanje in tov. Panti- gamovi za izkušnje iz huhmja. Sedaj pa se zahvaljujemo za po- moč še vsem članom tn staršem tečajnic za zaupan iC in upamo z njihovo pomočjo ftonti v pri- hodnjem letu še kaj več. otrok in ostala zdravstvena pre- davanja, tov. Rozmanu za poli- NOVOIZVOLJENI OBČINSKI ODBOR V SREDISCU JE ZA- ČEL Z DELOM V sredo, 17. decembra 1952, je začel novoizvoljeni občinski odbor v Središču z delom. Prvi svečani seji je prisostvoval predstavnik OLO Ptuj, tov. Ja- nez Petrovič in predstavniki množičnih organizacij v občini. Tej seji so prisostvovali vsi no- voizvoljeni odborniki, ki so ob tej priliki položili tudi prisego. Najvažnejša točka te seje je bila izvolitev predsednika no- vega odbora. Prvi predlagan in z veliko večino glasov izvoljen je bil tov. Franc Klobučar, kmet v Središču, bivM predsednik KLO in OF Središče. V razpravi glede izvolitve predsednikov posameznih svetov je prišla do izraza resnost novih odbornikov glede na njihove bodoče naloge. Nobeden med njimi ni hotel prevzeti dolžnosti, ki je potem ne bi mogel vestno izvrševati. Za predsednike svetov so bili izvoljeni: za gospodarstvo in komunalne zadeve tov. Ivo Bor- ko, za kulturo in prosveto tov. Edvard Pajek; izvoljeni pa so bili še člani komisij pri obč. ljudskem odboru. Glede na resnost razprave na prvi seji ter izraženo homoge- nost novega odbora je pri- čakovati, da bo resno priiel za delo, ki ga na področju ob- čine ne manjka in ki kliče po dobrih gospodarjih in pridnih rokah. .. _ _______ Iz Leskovca pišejo: Pravijo, da nova metla dobro pometa! Ta pregovor velja v polni meri za novega šolskega upravitelja tov. Babica, ki se je že v kratkem času pokazal kot iskren tovariš, vzgojitelj in gospodarstvenik. Nič več mu ne bodo hodile krave s sosednjih pašnikov pogledat v kuhinjo; pre- prečil je mnoge dohode na šol- sko zemljišče in uredil le en vhod; z deco je dvignil iz tra- ve in grmičevja poteptano žič- no mrežo, ki je pohojena ležala tam še iz okupacijskih dni, jo pripel na sohe, in plot zopet obdaja šolsko zgradbo. Nič več ne bo šolski vrt javno stranišče, ker zopet ga obdaja ograja. Učiteljstvo si je vrt sporazum- no in po socialnih potrebah že tudi razdelilo in ga z jesensko praho pripravilo za pomladno setev. Šolska okna so do nedavna izgledala kot oglasne deske, kjer je bilo nalepljeno papirja vseh barv in velikosti; za nji- mi je na prepihu prezebavala šolska deca. Tovarišu upravite- lju je kljub oviram, uspelo na- baviti cca 65 okenskih stekel, da je zgradba dobila zopet kul- turno lice, a deca tople prosto- re. Nemalo skrbi mu je povzro- čila tudi streha in žlebovi — ker ni dobil potrebnih strešnikov v opekarni, jih je odkupil od so- seda in uredil streho in žlebove, da ne bo ponovno preplavljena šolska klet kot v septembru. »S temi nujnimi ukrepi sem odvrnil glavno gospodarsko ško- do zgradbe; prihodnje leto bo treba zgradbo temeljito obno- viti, ker je sedaj, po brezbriž- nostih mojih prednikov, v takem stanju, da so mnoge sta- rejše šole bolje ohranjene, kot ta, ki je bila postavljena 1912. leta,« ti pove šolski upravitelj, ko ga najdeš z orodjem in pred- pasnikom pri popravilu šolske- ga inventarja ali učil. V teh dneh pripravlja z vsemi odgovornimi v kraju obdaritev otrok Za Novoletno jelko. V luči delovnega inteligenta se nam je prikazal šolski upra- vitelj, a vemo, da bi še več žrt- voval v korist ljudstva, če bi imel urejene družinske razme- re. Nekako strt mu je pogled, ko vodi sinčka na sprehod, a del misli mu je pri bolehni že- ni, ki išče zdravja bolnim plju- čam na Gorenjskem, a ostali del pa je posvetil hčerki, ki ob- iskuje gimnazijo v Ormožu. Do- bro nam je poznano tudi nje- govo delo na prejšnjem službe- nem' mestu, kjer si je v 4 letih postavil spomenik idela v za- družnem domu v Veliki Nedelji. Prepričani smo, da bo ljudska oblast poskrbela, da bo lahko tov. Babic zopet v krogu svoje družine z vedrim licem delal še nadalje v prid socialistične do- movine! * ZAMAN SMO ČAKALI Pred poslovalnico Kmetijske zadruge v Domovi smo v pone- deljek 8. dec. t. 1. zaman čaka- li, da bi se nam odprla vrata. Mislimo pa, da je čas odpiranja trgovin v vsem okraju enak ter da glede tega tudi poslovalnica v Domovi ni nobena izjema. Zdi se nam, da bo moral tu nekdo napraviti red, ker j 5 to že,po 8. septembru drugič, ko poslovalnica ni bila odprta, če- prav bi morala biti. KF, Spored proslave dneva JLA dne 21. dec. 1952 ob 19. uri v Titovem domu 1. Himna 2. Slavnostni govor 3. Adamič: Nocoj je en lep večer 4. Adamič: Barčlca 5. Venturini: Mi smo ubež- niki 6. Prinčič: Venček partizan- skih 7. J. Popovič: Prelaz preko Lima 8. ... ZvucI ispod Lovčena 9. Smetana: Prodana neve- sta (polka) 10. Lojze Gradnik: Pojoča krt 11. Mihelčič SI.: Pesem de- lovnih brigad 12. Pahor-Gregorc: Koman« dant Stane 13. Simoniti-Gregorc: Tito. Izvajajo: Točko 1. in 8.: godba »Svobo- de«, dirigent Jakob Stucel; točko 2.: major Boškot Simo; točke 3., 4., 5.: mo.škl zbor »Svo- bode«, dirigent prof. Gregorc Jože; točko 6.: orkester »Svobo- de«, dirigent Roje Jože; točko 7.: recitirajo člani JI^A; točko 9.: plešejo dijakinje 4. razreda gim- nazije, vodi prof. Majda Arhar, pri klavirju prof. Kuštrin Jože; točko 10.: recitira osmošolec Skaza Aleksander; točko 11.: iz- vaja mešani zbor »Svobode« po- množen z zborom gimnazije, di- rigent profesor Gregorc Jože; točki 12. in 13. združeni zbor in pomnoženi orkester - obe sklad- bi za orkester instrumentiral di- rigent prof. Gregorc Jože. Vsem občinskim odborom OF! Izvršni odbor OOOF sklicuje seje Občinskih odborov OF z naslednjim dnevnim redom: Priprave za kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Seje se naj vrSijo v nasled- njih dneh: Petek, dne 26. decembra 1952: Središče ob 16. uri; Ormož ob 16. uri; Podgorci ob 16. uri; Gorišnica ob 16. uri; Grajena ob 16. uri. Sobota, dne 27. decembra 1952: P/Iakole ob 15. url; Lešje ob 15, uri; Lovrenc ob 16. uri; Cirkovci ob 16. uri; Starše ob 16. uri; Hajdina ob 17. uri. Nedelja, dne 28. decembra 1952: Desternik ob 8. uri zjutraj; Trnovslca va ob 8. uri; Juršinci ob 8. uri; Polenšak ob 8. uri; Rogoznica ob 8. uri. Ponedeljek, 29. decembra 1952» Markovci ob 16. url; Zavrč ob 16. uri; Cirkulane ob 16. uri; Ptuj ob 18. uri. Torek, dne 30. decembra 1952: Podlehnik ob 16. uri; Zetale ob 16. uri; Videm ob 16. uri; Leskovec ob 16. uri. Sejam naj prisostvujejo tudi predsedniki in sekretarji vaških odborov OF ter odbornice Ob- činskih odborov sekcije AF2. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Pred.sednik: Tramšek Jože Sekretar: Frangež Lojze IZSLA bo KNJIGA O POHORSKEM BATALJONU Tik pred Novim letom bo iz- šla v Maribom Icnjiga o Po- horskem bataljonu, ki jo je na- pisal France Filipič. Knjiga je dokumentarna, opremljena s preko 50 slikami. Ne obravnava pa samo Pohorsl^ega bataljona, temveč vse razdobje od 1941. do 1942. leta v severni Sloveniji. V tej zgodovinski knjigi je tudi prvič podrobneje opisana sku- pina partizanov, ki je delovala 1942. leta v Slovenskih goricah in ki so ji med drugim pripa- dali trije bratje Reši, Osojnik, Kramberger in Lacko. Avtor je skušal podati zaokroženo podobo tiste dobe z vsemi njenimi zna- čilnostmi; na eni strani prika- zuje ^'"■•"'.ški teror, a na drugi odporniški:! gibanje, rast teren- skih organizacij in partizanskih edinic. Knjiga obsega 250 strani, njena cena pa se giblje med 200 in 300 dinarjev (od kartoniranih do v usnje vezanih izvodov). Namenjena je počastitvi desete obletnice poslednje borbe Po- horskega bataljona, v katerem je bilo tudi precej borcev iz Slovenskih goric. Knjigo izdaja mariborska založba »Obzorja«, kjer jo je treba tudi naročiti. Na knjigo zlasti orvozarjamo člane Zveze borcev NOB, ki naj jo iz po«;ameznih kra^'^v skupno na- ročijo, ker bo zato dostava mno- go cenajša in jim knjiga zasigu- rana. Ptuj, 19. decembra 1952 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 , □ MA BETAJMOVI" V ptuiskem gledaMšču (Razgovor z režiserjem Petrom Malcem) Cankarjev »Kralj na Betajno- vi« Je bil domala ob vsaki novi uprizoritvi različno tolmačcn. Kakšna je Vaša režijska zasno> va? Kakor vedno ^ me je vodilo tu- di tokrat pri režiji veliko spo- štovanje do dela in avtorja. De- lo samo ti pove vse — znati je treba samo prisluhniti avtorju. Povej odkrito in nepotvorjeno to, kar je povedal pisatelj sam. Samovoljnih režijskih prijemov, ki bi skušali predvsem z zuna- njimi dopolnilnimi sredstvi po- udariti notranjo igro te povsem psihološke drame, sem se, kakor vedno, izogibal; mislim cenenih efektov za vsako ceno! Pri svojem delu in tolmače- nju »Kralja« sem se oprl pred- vsem na Cankarjevo pismo Kraigerju (iz leta 1900, avg. m.), ki ti pove mnogo in kjer piše: »Pisati hočem kmečko dramo, tisti žalostni vsesplošni bankrot našega ljudstva, posebno po do- lenjskih vaseh je nekaj tragič- nega, vrši se počasi in komaj vidno, ali zato je še pretresljl- veje. In malokdo vidi, koliko dramatičnega je v tem propa- danju, ta strašna pasivnost je nekaj velikanskega ...« Cankar je sicer bičal: »Hlapci, za hlap- ce rojeni,« a na drugi strani ga je pretreslo naše veliko in pre- tresljivo propadanje, naša pa- sivnost in brezupna vdanost. Zato Cankar vedno zaide iz svo- jega socialnega reformatorstva v prizanesljivo razumevanje. Be- seda hlapec dobi drugo vseb:no: »Vsi so obsojeni, vsi, prijatelj! Nič ne govori! Jaz sem bil daleč po svetu in sem videl naše lju- di: vsi hlapci, vsi siromaki s klanca! Poglej njih zgodovino — tisoč let hlapčevstva! Tisoč let strašnega truda in nič niso do- segli.« (»Na klancu«). V veliko oporo in razumeva- nje mi je bila tudi dr. Koblar- jeva dramaturška razlaga »Kra- lja«, ki pojasnjuje približno ta- kole: »Iz Cankarjevega dela točno vidimo, kako je iz domače snovi pletel splošne človeške probleme in kako je svojemu protestu skušal dati duhovno osnovo. Ko se je Cankar vrnil iz tujine, je mnogo preprostejši, v njem je vedno manj nezado- voljnega rezonirana, odkriva se bolečina nad življenjem in ljud- mi. — Osnova dela je bolečina, ne srd — usmiljenje in pomilo- vanje in upor v imenu človeč- nosti. Zato je Cankarjeva bole- čina zaradi groznega Kantorje- vega kraljestva morala poiskati tiste tragične zakone, kateri po- maknejo Kantorja v usodno zve- zo s svetom in odpro grozo nje- gove lastne notranjosti. Cankar odkriva bolj in bolj, kako gro- zna je cena, za katero je Kantor prišel do kraljestva. Ta Kantor ima na sebi samo grozo demon- ske grešnosti. Mimo njega gre misel od vseh Kantor j evih se- danjih in prihodnjih časov in okoli njega se stiska strah last- ne družine, ki ima med seboj morilca. Odprta groza, ki s svo- jo jasnostjo pretresa in kliče ne enega, ampak stotero sodnikov. — Maks je zastavljen v tihi bo- lečini, ker je sprevidel svojo usodo. Ne z zunanjim bojem, samo v moč vesti in pravice še veruje. — Izvedba tega dela, ki mora vzdržati čim preprostejšo osnovo idejnih in etičnih sil v drami, prav lahko izpusti zuna- njo hipnozo (finale I. dejanja) in je že Maksov vzklik »Mori- lec« dovolj močan, da strese Kantora. V kolikor vas je podprl v svo- jem prizadevanju scenograf? Sceno bom v bistvu porabil isto, ki sem jo imel pred leti v dubrovniškem gledališču. Zami- sel te scene je od ing. arh. V. Molke; izpopolnil mi jo je (predvsem II. dejanje) tamošnji scenograf Miše Račič. Tu jo iz- deluje naš tehnični šef Jože Milkovič. Po mojem mnenju je Molkova scenska zamisel »Kra- lja« ena najboljših, kar sem jih videl do sedaj bodisi doma, bo- disi na hrvaških in srbskih odrih. Delu daje potrebno mrač- no, tiho in čudno strašno ozrač- je, ki ga najdeš resda v mrt- vašnici, kakor zahteva to Can- karjev tekst. Ali ste videli in kako si raz- lagate letošnjo uprizoritev »Kra- lja na Betajnovi« v ljubljanski drami? Naipoprej, takšni eksperimen- ti pri nas niso povsem novi. Vi- deli smo jih v naših gledališčih najmanj pred 25 leti že, ki so bili več ali manj kopija revolu- cionarnih poizkusov inozemskih režiserjev: Buriana, Piscatorja, Tairofa. Za tedanji čas so imeli ti interesantni poizkusi res svo- jo ceno in vrednost. — No, na- čelno nisem proti eksperimenti- ranju v gledališču, čeprav se mu osebno zelo previdno izogi- bam. Vsako novo iskanje je zdravo za teater, da ne zaide to v stereotipnost in dolgočasje. Seveda pa nastaja tu vprašanje, ali je to eksperimentiranje po- rojeno iz neke notranje, umet- niške nuje in potrebe ali pa je tu samo zaradi interesanlnosti in formalizma volje, oziroma eksperiment zaradi eksperimen- ta, kakor pravi Fran Albreht. Ce vodi ustvarjalca poslednje, je na napačni poti — taki poiz- kusi so zgolj za vsako ceno sfor- siran formalizem in nič druge- ga. Mnenja pa sem, da Cankar- jev »Krali na Betajnovi« ne pre- nese nikakršnega eksperimenti- ranja — celo pa ne tako nevar- nega, kot ga je videti v letošnji ljubljanski uprizoritvi. Režiser Peter Malec IVAN CANKAR: Kralj na Betajnovi (List iz režijske knjige) IL dejanje: Pri Kantorju so gostje. Kantor, Francka in Nina — vsi so v pričakovanju Ma- ksa. Kantor, da se v zadevi z njim na samem zgorovi, Franc- ka in Nina, da ju obedve reši iz .ječe. Bernolovi napori so pri Francki brezupno izgubljeni... Kantor pa oprezno tipi je in iz- prašuje, tuhta in kuje svoj na- klep: če z Maksom ne doseže uspeha... za vsak slučaj... v kotu stoji Francova lovska pu- ška ... Ža novo žrtev, delavko Lužarico, mater šesterih lačnih in raztrganih otrok, ki jim je vrgel upornega očeta iz službe, Kantor zdaj nima časa... Pu- ška se mu je zapičila v mozeg in mu ne gre več iz glave... Nemiren hodi, blodi in priča- kuje Maksa in z Maksom odlo- čitve. Maks je prišel; prišel, da se poslovi... od Nine. Francki se mora odpovedati, ker mu poštenje življenja z njo ne do- voljuje. Cena zanjo bi bila pre- sramotna, torbe na ustih ne prenese ... Sočutje in ljubezen do ubogega, do smrti izmuče- nega dekleta, neskončna vda- nost dragega dekleta — vse to je vzrok, da v Maksu vzvalovi za hip misel na skupni beg,.. Pa vstopi Kantor... in prese- ka občutje. Moža ostaneta sa- ma ... vsebina se napne v vr- hunec. Borca se srečata v areni: dvoje natur. dvoje načel, dvoje svetov trči drug ob drugega. Tamkaj navidez mogočni Kralj, priznana oblast, tukaj izgubljen študent, brezpraven potepin; tamkaj mogočnik, bogataš — tukaj upornik, siromak; tamkaj zločinec in morilec — tu prega- njalec, po.štenjak; tamkaj bru- talna, samozavestna moč go- spodstva, denarja in javnega ugleda — tu besna, tudi na smrt pripravljena energija iska- telia resnice, pravice, buditelj poštenja in vesti. K?intor za- čenja zlepa. Maks se ne uda ... Kantor privije. Maks odbije... Kantor napne. Maks sproži... zdaj pa se Kantor hipoma spre- vrže, s ciničnim roganjem se okrene in brez sramu in brez strahu pokaže nrvič jasno svoj pravi kantorski. svoj satanski obraz: »Kantor mora naorej. Ce mu je kai na poti. brcne stran. In če polena ne prelomi, mora par vzeti sekiro. Premislite si. prosim!«f... Maks pa je že pre- udaril. On je s s\'otom opravil. On gre do konca. Kantor se mu zasabi. obrne mu hrbet. — »Ni- česar več?« — »Ničesar!« — Boj jo končan. Maks so s silno no- tranio bolečino poslovi od Nine in od'de — za vedno. Vesela družba, ki je bila pri Kantorju v gosteh. se hrupno poslovi in hii5a ie spet tiha. pu- sta kakor izumrla. Vendar — žrtev ne da mirj — v stenah je strah in v srcih je strah — Nina ne more spati in Francka ne in mali Francelj tudi ne... Nina ima privide ... groza na- rašča ... strah davi vse... V drliavi poči strel. .. Hana se zgrudi v nemi grozi ... otroci hu —. Na pragu se pojavi Kan- molijo, ječijo — otrpli od stra- tor, blodeč in kakor v sanjah tavajoč —. Ko ozre otroke, že- no, se zgrozi... Nihče ne sme vedeti, vse zatreti... vsem se je bledlo ... »Stran!« In spet je sam. Grozoten in širok. Zamaje se, ne more več. Umor ga je utrudil Omahne ... III. dejanje: Kantorju poje- majo moči Tava, blodi in ka- kor stopi, mu zmanjkuje tal Doma ni več obstanka ,.. vse se obrača od njega. Nina je odšla. Hana se ga izogiba, Francka mu umika... V hiši je še bolj mrtvo kakor prej. Zločini so težki, grehi tiščijo k tlom, Kan- tor, mogočni Kantor omahuje in prosi, moleduje za pomoč. In ko mu še Lu^arica prekolne hišo in ko ga Hana z vso pretreslji- vo iskrenostjo trpeče žene pro- si, da naj gre v cerkev in raz- odene greh — tedaj se Kantorju nenadoma preobrazi svet — mo- gočni Kralj, zločinec in mori- lec nastopa pot pokore. — In brez odloga izjavi sedaj sodni- ku da je on sam. Kantor, umo- ril Maksa Krnca. Sodnik pa se mu roga, se smeje, se jezi... razlaga mu in dokazuje... skratka: ne da si niti malo bli- zu in noče o tem niti od daleč slišati, ker to nikakor in na no- ben način ne .nore n sploh ne more biti mogoče, da bi bil Kantor, Kantor koga umoril... Kantor prisluhne: »Kako, pove- dal sem, pa nočejo verjeti? Jaz sem se hote^ iznovcdati, hotel se spokoriti, pa mi sami ne daj .i sami mi nočejo veri3j;i?« In zdaj se izvrši v njem naj- strašnejši preobrat: Kantor za- čuti pod vplivom sodnikovega ravnanja v sebi spet svojo sta- ro kri, začuti, da se mu znova vrača moč, v njem sc zbudi spet zver, oblastnik in tiran. Kantor je okreval, mogočnik se je znašel in zavedel... Maše je konec, pri Kantorju se zbirajo volivci Povabljeni so župnik in par gruntarjev. Kan- tor začenja, razvija svoj go- vor ... Toda — že spet ga mo- tijo žrtve: Ko ženejo mimo osumljenega morilca Franca Bemota, mu trešči v govor stra- šni krik: »Morilec!« iz ust iste- ga človeka, ki ga je on nekoč uničil, ki mu je še nedavno umoril sina, da je betožni sta- rec zdaj zblaznel... Bernotu — kateri žrtvi v vrsti? — pa odgo- varja: »Prepozno je!« in ko se množica oddalji, ugotavlja Kan- tor zbrano in odločno: »Slo je mimo. Slo je mimo vse.« Na odrevenele, molčeče goste pa posije sonce in Kantor nada- ljuje čvrsto svoj započeti go- vor: »Pot do trona je nerodna Gaziti mora človek do kolen v krvi in solzah. Ni me strah in ni me sram in z jasnim čelom stojim pred vami. Kdor mi more kaj očitati, naj govori, ta naj ne trči z mano!« Župnik vstaja ter ves vzhi- čcn slavi Kantorja — gostje vstajajo in dvigajo kozarce ter tiho. brezglasno, mrtvo izrekajo besede: »Vsi smo z vami! Bog vas živi, Kantor!« Me vemo, da ji bo žal Poznate Marijo Cuš iz Spod. Velovlaka štev. 26? Ne? Tudi sama je ne poznam, a verjemite mi, žal mi je, žal mi je, da prav za res doslej nisem našla tiste- ga prepotrebnega časa, da bi stopila k njej in ji dopovedala. da je mlado, nespametno dekle. Kajti to vem, da je, in morda jo tudi nekako razumem: siro- ta je, brez staršev in morda njena vzgoja tudi že od vsega početka ni bila kot bi morala biti. Ne poznam je, toda ob nede- ljah, ko me obdajajo živahne tečajnice RK se živo spomnim tudi Marije Cuš in žal mi je zanjo, odkrito žal. Na seznamu tečajnic je, a na tečaju jo še ni bilo. Vem. čc bi bila prišla le enkrat, bi ne mogla izostati nikoli več, kajti spoznala bi, kako klavrno je življenje brez znanja, kako bogato pa postaja, če ga oplajaš z znanjem, kako bogato je življenje, če moreš s svojim znanjem pomagati so- človeku. Ne poznam Marije Cuš, mor- da je tudi ne bom nikoli spo- znala, a želim ji, da ne bi kdaj življenje pretrdo potrkalo v njeno nespamet, da se ne bi življenje samo kdaj posmeho- valo njej. tako. kot se posme- huje ona zdaj tistim dekletom, ki posečajo tečaj RK Meta Kunčeva Ob 34-letnici Cankarjeve smrti »Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siro- makova, temveč boga- stvo bogatega. Ze sluUm zarjo tistega dne, .sluti jo vse moje najgloblje in najčistejše hrepene- nje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slut- nja zarje, vsaka mo- ja beseda in vse moje življenje. Ze slišim dle- to, ki kleše granitni te- melj novi zgradbi.« Tako je zapisal v »Beli krl- zantemi Ivan Cankar. Prav je povedal, ker je veroval v življe- nje, katerega sam, lepega in bo- gatega v svobodnem snovanju svojega ljubljenega slovenskega naroda, ni doživel. Kar koli prebereš od nje- govega dela, in kakor Koll misliš, občutiti moraš lepo- to Cankarjevega jezika, aje- govega sloga in kar je glavno, občutiti moraš, da diha iz besed življenje. Iz najmanjše Cankar- jeve zgodbe diha življenje. V celotnem njegovem delu pa je zajeto tisto življenje, ko dobro občutiš in veš, da je to tvoje, naše življenje, življenje sloven- skega ljudstva, življenje člove- ka, ki trpi, v trpljenju očiščen zahrepeni po luči, po gorkoti, po ljubezni. In v tem, iz trplje- nja porojenem hrepenenju, klije borbenost, ki je preroška sila zmage. Ko poznamo celotno Cankar- jevo delo, poznamo življenje pesnika samega iz življenje na- šega naroda. Zares, Cankarjevo delo bi mogli imenovati kulturno-poli- tično zgodovino Slovencev, po Cankarjevi veri v moč živ- ljenjskosti našega ljudstva, stre- mečega po resnici in pravici, pa vemo, da je Cankar glasnik na- ših dni. Znano je, da so kri- tični prebiratelji Cankarjevih del izrekali najrazličnejša mne- nja o njih. Splošna ocena nje- govega dela do najnovejših Ča- sov pa še vedno ni v celoti do- umela pomena Cankarjevih stvaritev. Prav na podlagi ocen, ki so bile pisane za časa, ko so izhajala posamezna dela. zaradi filozofičnih zavijanj o delih, ko je bil Cankar sam že mrtev, Cankar še do danes ni v celem last liudstva tako, kot bi moral biti. Res je, da danes mladina vneto išče Cankarjevih snisov. Res. da so Cankarieve drame ponos poklicnih in ljudskih odrov, in da je liudstvo hva- ležno za take predstave, da so mu drage, saj so razumliive, zanj pisane, njemu posvečene kot sDomin na hude dni in vera v sončen dan. Vse to je res. Za- kaj pa je to šele zdaj? Zakaj te- ga ni bilo prej? Prej ni bilo mo- goče Cankarja posredovati ljud- stvu zato, ker so bile družbene avtoritete m.nenja, da je Can- karjevo delo strup, ki bi izpri- dil pokorno delovno ljudstvo, da bi zažugalo tlačitelju, da bi se mu izneverilo v hlapčevstvu, hoteč samo svobodno in ugodno živeti. Kaj je Cankar zakrivil, da je bil obsojen? Samo nekaj potez iz njegovega dela razkriva njegovo krivdo. Leta 1914 pravi Cankar samemu sebi: »Postav- ljen si bil na svet za vernega vojščaka vesoljne pravice, božje resnice in večne lepote; nikoli nisi dvomil o tem svojem po- slanstvu , .. bilo ti je dano od rojstva.« Polovičarstva ne trpi, »vse ali nič; nasilstvo je nasil- stvo, hinavščina je hinavščina, nizkotnost je nizkotnost, zakaj laži ne poznaš, ne prizaneslji- vosti, ne popustljivosti«. In ko je Cankar živel, je bilo laži, hinavščine in nizkotnosti vse preveč. In Cankar je uda- ril. Postal je kritik propadajo- čega meščanstva. Lažno rodolju- barstvo je sijajno ožigosal v ko- mediji »Za narodov blagor«. Groteskno razkriva lažimoralo v fari »Pohujšanje v dolini Sent- florjanski«. Četudi je živel daleč proč od rodne zemlje, je natan- ko poznal domače razmere. Ka- kor je znal presoditi slovensko politično in kulturno preteklost, tako je trezno ugotavljal napa- ke in prednosti sodobnega druž- benega razvoja. Zajel je v svoje delo vse družbene plasti od ma- lomeščanstva preko kmečkega stanu, duhovščine, do vaškega in mestnega proletariata. In mo- treč to pisano družbo, je raz- kril njene grehe, njeno trplje- nje in njeno hrepenenje. Ob krivici, zaradi trpljenja, ki je rodilo hrepenenje, je v Cankarju vstala silna moč, da je ob razodeti bolečini razodeta vera v lepše življenje. Rekli so kritiki, da je Cankar pesimist, ki samo podira in ne zida, da je nihilist, ki mu ni sveta ne morala, ne vera, ne do- movina. V xBeli krizantemi« se zagovarja proti tem očitkom: »Kažem človeku, kako je maj- hen, kako je malodušen, kako tava brez volje in cilja; kažem mu galerijo breznačelnoeti, če- ščenje hinavstva, slavo laži, za- to, da se predrami, da spozna, kdo in kje je, ter da pogleda v prihodnost. Slikal sem noč vso pusto in sivo, polno sramo- te in bridkosti, da bi oko tem silneje zakoprnelo po čisti luči. Zato je bila moja beseda trda in težka, vsa polna upanja in vere. Iz noči in močvirja je bil v nebeške daljine uprt moj po- gled.« In še pravi: »Resnično domo- vina, nisem te ljubil kakor cme- rav otrok, ki se drži matere za krilo, tudi te nisem ljubil ka- kor solznodolski vzdihovalec, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele, uboge oči. Ljubil sem te s spoznanjem, videl sem te vso v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zmotah, v poniža- nju in bridkosti, zato sem z ža- lostjo in s srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev.« In res je, da je celotno nje- govo delo izpoved ljubezni do domovine, ki njeni otroci šele zdaj doumevajo vso veličino si- romaka s Klanca na Vrhniki, ki je, vse življenje revež, zapustil slovenskemu narodu težko ocen- Ijiv zaklad svojega pesniško- pisateljskega dela. S. V. Petošolka Lešnik Meta: Zakul lluh'm domotino »Pozdravljeno, ti polje neiz- merno, blagodišeče, pozdravlje- na ponosna šuma do neba po- joča in od srca pozdravljen moj rodni kraj, ki se beliš na zele- nem brdu.« Tako je vzkliknil Cankarjev Gjuro, ko se je po petnajstih letih težkega dela bo- lan vrnil v domovino, da bi umrl. »Lepa naša domovina«, so peli partizani, ko so odhajali v boj, da za ceno lastnega življenja odkupijo in osvobodijo zasuž- njeno, z mučeniško krvjo oškropljeno, opljuvano in poni- žano domovino. »Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti«, je zapel Kajuh in umrl za domo- vino. Najžlahtnejša kri je tekla za domovino in najboljša življenja so umirala za domovino. Najlepše pesmi naših pesni- kov in najlepša dela naših pisa- teljev so posvečena domovini. »Dežela Kranjska nima lepš- ga kraja, ko je z okolščno ta podoba raja«, je vzkliknil Pre- šeren. »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti,« poje Zupančič v Dumi, »Oj, zlata mati domovina! TI krasna si, krasnejše ni, kar jih obseva zarja dneva,« poje Gori- ški slavček. Ali je res tako lepa moja domovina? Lepa je, da ji ni para pod soncem. Kje na svetu je še tako sinje morje, kje so take silne gore, kje tako ljubki griči v sončni megli, kje taka bela pota, sredi zelencčih polj, dišeče njive, zeleni logi, temni gozdovi? Kakšno bi morala imeti srce, da ne bi ljubila vse te lepote, te lepe zemlje z vsem neizmer- nim bogastvom. Na tej zemlji živi zdrav in krepak rod, ki je zrastel iz muk, trpljenja in suženjstva, pre- kaljen v tisočletnih borbah za svobodo in pravico. Naj ga ne ljubim? Kako lepa je naša materin- ščina! Krepka in sočna jp be- seda kmeta, mehka in mila v ustih poeta, jasna in glasna, ko jo izgovarja znanstvenik. Naj je ne ljubim? Moja domovina je domovina, o kateri je sanjal hlapec Jernej, o kateri so sanjali tisoči, ki so morali na tuje, ker zanje doma ni bilo kruha. Moja domovina je domovina socializma, je dobra mati vsem, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti do nje. Naj je ne ljubim? „Svoboda" v Ptuju je pričela z delom Četudi se po ustanovnem obč- nem zboiTi nismo oglasili, ni s tem rečeno, da se ne bi delalo. Kljub začetnim težavam in fi- nančnim težkočam »Svoboda« v Ptuju že zaznamuje neke uspe- he. Novo ustanovljen pevski zbor. ki šteje 60 članov, ženski pa 40 članic, so v mešanem zbo- ru sodelovali ob priliki držav- nega praznika dne »29. novem- bra«. Prav tako je sodeloval mladinski zbor in godba na pihala. Tamburaški orkester in harmonikarji so tudi že vklju- čeni. Sledi pa še v sklop »Svo- bode« šahovska, dramska in esperantska sekcija. Pripominjamo, da se vrše va- jo maškcsa pevskega zbora vsa- ko sredo in petek ob 19. uri v sindikalni dvorani železničarjev, ob torkih in četrtkih pa ima ob isti uri vaje ženski zbor. Društvo »Svoboda«, ki šteje zdai okoli 600 članov, bo lahko vsestransko aktivno delovalo, ko pride do svojih že obljublje- nih prostorov. Bodoči dom »Svobode« mora biti žarišče delavske kulture. Zato kličemo vsem delovnim ljudem mesta in okolice zapo- slenih v ustanovah, podjetjih itd., pristopajte v naše društvo! Prijave sprejemajo tovariši: Jos. Bratina. mestna barvama. Miklošičeva ulica, Jože Vrb- njak. krojaštvo. Prešernova uli- ca in Josip Domanjko pri LO MO Ptuj. Naj živi »Svoboda«. Jod. Množične organizacije iz Makol pripravljajo Novoletno jelko Makole, 13. dec. (PJ). Kot po- vsod sirom Slovenije, se tudi makolske množične organizacije pripravljajo, kako bodo napolni- le koš »Dedku Mrazu«, da bi čimbolj zadovoljil svoje ljublje- ne pionirčke. Med prvimi, ki so se pozani- mali za Novoletno jelko, so bili seveda makolski poštarji. V ta namen so že določili čisti dobi- ček prireditve, ki so jo priredili ob stoletnici pošte v Makolah dne 30. nov. 1952. Pohvaliti je treba seveda tudi igralsko dru- žino pošte Maribor, ki je ob tej priliki gostovala v Makolah z lepo igro ter pestrim sporedom. Tudi godba je navzočim ' zelo ugajala, zato si želijo Makolčani še več podobnih prireditev. AF2 je pripravila za 14. de- cember zopet svojo proslavo s k-ulturnim sporedom ter zabav- no prireditvijo. Mekolčani so si obljubili, da se bodo tudi te ude- ležili ter prispevali za zbirko daril mladim pionirčkom. Tudi upravni odbor Kmetij- ske zadruge je že sklepal o pri- spevku, saj so otroci, ki bodo obdarjeni, večinoma od članov zadruge. Pričakuje se tudi po- moč gasilcev iz Makol ter Pečke. Vsekakor pa upamo, da nam tudi Fronta ne bo odrekla. Ka- dar je šlo v Makolah za dobro stvar, je vsakdo rad nekaj pri- speval. V tej akciji je treba seveda tudi pohvaliti pionirsko organi- zacijo šole, katera je zbrala že v jesenskem času precejšnjo ko- ličino želoda ter kostanja, čigar izkupiček bo podarila za Novo- letno jelko. Učiteljstvo šole Makole je s tem najbolj pokazalo, kako je treba otroka že v mladih letih naučiti medsebojne pomoči. P J. LJUDSKA UNIVERZA V ZAVRCU Preteklo nedeljo je bilo v Zavrču prvo predavanje Ljud- ske univerze. Udeležba prebi- valstva je bila rekordna. Pre- daval je direktor kmet. gospo- DiqBa -AOI 'nDJAB7 A BAlSJBp O problemih v sadjarstvu. Dis- kusija po predavanju je izkaza- zala potrebo organiziranja po- sebnega tridnevnega tečaja za sadjarje. Stran 4 •PTUJSKI T H 1) N 1 K« Ptuj, 19. decembra 1952 y.tiya. končno za zapahi Ptuj, 16. dec. (LP). Obširna diskusija se je razvnela med ptujskim prebivalstvom v zvezi s prijetimi vlomilci, ki so tekom treh tednov na več mestih na- pravili najmanj 250.000 din ško- de. V poslovne prostore so vlam- Ijali večinoma ponoči okrog 24. do 2. ure, ko je bilo prebival- stvo pri počitku. Uporabljali so razno mehaničarsko orodje za uničevanje ključavnic. Pohlepni so bili predvsem na tekstilno blago, živila, denar, alkoholne pijače in vse, kar se jim je zdelo vredno in donosno. Velik del naropanega materiala so prodali raznim odjemalcem po bližnji okolici Ptuja, nekaj pa ga je bilo najdenega pri starših. V tem primeru gre za krivce, ki so hoteli živeti predvsem ob delomržnosti na račun svoje okolice, ki so jo preje opazovali in ob ugodnem trenutku oropa- li. Moralno krivdo nosijo tudi starši, ki se niso brigali za pra- vilno zaposlitev svojih sinov in ki jih ni skrbelo, od kod se pri- našajo k hiši predmeti, za kate- re niso imeli denarja. V vrsto uspehov pri razkri- vanju kriminala na področju Ptuja, ki jih je dosegla postaja LM Ptuj s komandirjem tov. Po- hovnikarjem na čelu in pomoč- nikom tov. Lončarjem in vest- nimi člani LM, je treba prišteti tudi ta primer. Mladim vlomilcem je na raz- polago dovolj časa, da se bodo spametovali. Njihova sreča je, da so bili zasačeni v začetku svojega škodljivega početja, si- cer bi jih utegnilo spraviti lah- koživo življenje celo na pot težjega zločina. SKRBETI ZA OTROKE JE DOLŽNOST STARŠEV Življenje nezakonskega Fran- cka iz Trnovske va:si je že od vsega začetka težko. Za neštete otroke pri Bolfenku skrbita oče in mati in se brigata, da bi jim sinovi zrastli v krepke in pa- metne dečke. Mali Franček pa je neločljivo navezan na svojo mamo, ki mu še ne more raz- ložiti svojih težav. Večkrat mora zapustiti doma Francka in . oditi po opravkih. Marsikako težavo je morala premagati, marsikako pot opraviti, da bi dosegla otrokove pravice, da bi zanj skrbel tudi nezakonski oče Alojz Kocmut iz Trnovske vasi. V torek, 9. decembra, je odšla na sodišče, kamor je bil klican tudi nezakonski oče Alojz Koc- mut, ki ga je obtožil-tožilec za- radi izmikanja dolžnosti, dajati preživnino za otroka. Sodni senat ni mogel upošte- vati Kocmutovega zagovora, da nima službe (star 31 let) in da doma na posestvu ne zasluži. niti za kajenje. Obsodil ga je na 5 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov. Ze leta 1951 je bil Kocmut zaradi enakega iz- mikanja pogojno obsojen na 5 mesecev zapora. NAHUJSKANI PEKLiC JURIJ JE PRETEPEL SESTRO V prepiru z bratom Jurijem 2. julija t. 1. je dobila Peklič Zo- fija iz Dobrine št. 51 s kolom hude telesne poškodbe po glavi in po vsem telesu ter prelom levega podlakta. Ptujski kazenski senat je po- klical na zagovor brata Pekliča Jurija iz Dobrine 58 na dan 20. t. m. Obtožnica mu očita, da bi naj bil v prepiru sestro pretepel s kolom in jo hudo telesno po- škodoval. V preiskavi se je Jurij zago- varjal, da ga sestri zaničujeta kljub temu, da mora sam sl^rbe- ti za celotno gospodarstvo in da takih odnosov v družini ne mo- re več prenašati. Sestra je v preiskavi zagotovila brata Juri- ja, da* tega sicer ne bi storil, če bi ga ne bili drugi k temu na- hu j skali. JANEZEK JE NA DESNI NOGI PRISKAKAL DOMOV Na poti iz markovske šole je priletela kakih 400 metrov od Bukove malemu Janezku moti- ka v stopalo leve noge in mu zlomila dve notranji kosti. Ja- nezek ni mogel več stopiti na levo nogo. Na desni nogi je pri- skakal do doma v Bukovce. Na zagovor pred sodišče mora 20. t. m. ob 10.30 cestar Zelenik Jožef iz Bukove, ki je obtožen, da je z motiko hudo poškodo- val malega Janezka. V preiskavi se je Zelenik za- govarjal, da ga je jezilo, da so se otroci na poti iz šole podili po obcestni travi in naganjali po obcestnih njivah. To da ga je jezilo in je zaradi tega za- gnal motiko proti otrokom. Pri- znal je, da je Janezka poško- doval po nepremišljenosti. JE RES BIL KOREN V SILOBRANU? V Veliki Varnici je bil 31. 8. t. 1. z nožem trikrat ranjen v hrbčt Vidovič Anton, Vidovič Neža pa enkrat. Vidovič Anton je imel na hrbtu tri rane vrez- nine, Vidovič Neža pa eno rano. Tožilec je v zvezi s tem obto- žil Korena Venčeslava iz Velike Varnice št. 79, da bi naj bil z nevarnim orodjem lahko telesno poškodoval oba Vidoviča. O nje- govi krivdi bo razpravljal 23. decembra t. 1. ob 10.30 ptujski ka.-onski senat. V preiskavi se je Koren za- govarjal, da ga je na domu na- padel Vidovič s kladivom, na pomoč pa mu je prišla še žena. Končno se je obeh ubranil z nožem. Vidoviča da je ranil v silobranu. KZ TURNISCE IIOCE GOSPODARITI BREZ SKODE Kmetijska zadruga Turnišče je utrpela v letošnjem avgustu 7000 din škode pri nabavi gum, ki so stale le 1995 din, račun pa je glasil na 9000 din ter 1 < .000 din, ker ni prejela tega zneska, čeprav je bil zanjo dvignjen pn Ustroju v Mariboru. V zvezi s to škodo se bo 20. t. m. ob 12,30 zagovarjal pred ptujskim kazenskim senatom Kolednik Anton iz Tržca št, 40, ki mu očita obtožnica, da bi naj bil predložil KZ račun za 9000 din namesto za 1995 din in da bi naj dvignil pri Ustroju denar pa ga ni izročil KZ. MEDVED JOŽE SE JE VMEŠAVAL V URADNE POSLE Izterjava davčnega ZAostanka 28.245 din pri Medved Francu v Zg. Pleterjih št. 11 je bila v na- vzočnosti občinskega blagajnika Lenarčič Boža iz La\-renca in organov uprave za dohodke pri OLO Ptuj. Ob koncu opravljene dolžnosti in doseženega spora- zuma z gospodarjem Medvedom Francem je trdil njegov sin Jo- že o Lenarčiču kot uradni osebi neresnične stvari. Soboto 20. t. m. ob 12, uri je bil povabljen Medved Jože na za- govor pred kazenski senat kot obtoženec zaradi obrekovanja uradne osebe. SAKELŠEK je HOTEL ŽIVETI NA RACUN KOLEKTIVA Invalidske obi^tne delavnice v Ptuju so utrpele v času od 1950 dalje na pokradenem materialu škode za okrog 42.000 din. Za 23. t. m. ob 13. uri sta po- vabljena pred ptujsko sodišče kot obtoženca Sakelšek Franc, kolar iz S-turmovca št. 29 in Hentak Anton, kolarski pomoč- nik iz Lancove vasi št. 44. Sa- kelšek je obtožen, da bi naj bil kriv škodo 39.858 dinarjev, Hen- tak pa 2341 dinarjev. V preiskavi je krivdo priznal Sakelšek, Hentak pa se je izgo- varjal, da si je odnesena plati- šča nabral na lesenih odpadkih podjetja. Iz Zsvrča PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO Tukajšnji učiteljski zbor vodi priprave za Novoletno jelko. Do sedaj so zbrali šest tisoč dinar- jev, ki jih bodo uporabili pred- vsem za nabavo knjig, katere bodo razdelili najpridnejšim učencem. Pionirski pevski zbor se pod vodstvom učitelja Antauer Ni- kolaja zadnje čase marljivo va- di za nastop. Hkrati bodo upri- zorili v razvedrilo otrok igro »Rdeča kapica«. LJUDSKA KNJIŽNICA SE JE PRESELILA V NOVE PROSTORE Ljudska knjižnica, ki je dose- daj poslovala v vlažnem poslop- ju, se je te dni preselila v šolo. Tukaj so prostori primernejši. Dosedaj razpolagajo z 200 knji- gami. Imajo pa v načrtu to šte- vilo še povečati, Vaščani posebno v zimskem času radi posegajo po leposlov- nem berilu. Želijo si pa čitalni- co, ki je poleg knjižnice, da bo- do v njej obravnavali gospodar- ska vprašanja kakor tudj ostale novice iz tehnike in slično. NA TEČAJIH RK .TE UDELEŽBA lOO^o Tečajnice RK, ki jih je v oko- lišu več kot 50, redno obiskuje- jo tečaje. Zavedajo se pomena tečajev. Ob nikakršnih vremen- skih neprilikah no zamujajo pre- davanj. Predavatelji se trudijo, da bi bila predavanja čim zani- mivejša. Dekleta so obljubila, da bodo do konca tečaja udeležba 100-odstotna V ZAVRCU POSLUJE LJUDSKA KNJIŽNICA Novoustanovljena ljudska knjižnica v Zavrču je začela redno poslovati. Šteje nad 200 lepih knjig. Največ zaslug za ustanovitev knjižnice ima kmet. gosp. v Zavrču. Pred njo pa je velika naloga izobraževanja in kulturnega dvigan.^a delovnih množic Zavrča in okolice. „ Zdravstveno- izobraževalni tetaj v Desterniku Kakor povsod v ptujskem okraju, smo tudi v Desterniku 2. novembra začeli s tečajem za zdravstveno vzgojo deklet. V te- čaj je vpisanih 42 mladink. Na tem tečaju, ki ga je priredil Rdeči križ, pridobivajo naša de- kleta znanje o zdravem družin- skem življenju, o higieni in o zatiranju kužnih bolezni. Poleg tega se bodo seznanile z gasilsko službo, z vzroki požarov, ki ne- štetokrat izbruhnejo po sami ne- previdnosti, kakor tudi o tem, kako žene koristijo pri obrambi naše domovine. Naučile se bodo tudi najvažnejše iz slovenske kulturne zgodovine. Pravtako se bodo seznanile z važnimi do- godki NOB in z našo Ustavo. Toda na žalost se naša dekle- ta premalo zavedajo pomena tega tečaja. Prav gotovo neka- tere izmed njih ne pomislijo dovolj, kako važen je ta tečaj in kako si bodo lahko pomagale. S tem bodo lahko marsikje in mar- sikdaj koristile tudi skupnosti. K slabi udeležbi in premalemu zanimanju pripomorejo mnogo tudi ponekod starši, ki nočejo poslati svoje hčerke na preda- vanja. Ta so dobro in skrbno pripravljena s strani učiteljstva. Zdi se mi, da se za ta tečaj pre- malo zanima tudi občinslii ljud- ski odbor. Imamo v tečaju ne- kaj mladink, ki se slabo udele- žujejo predavanj. Mislim, da za te nikakor ni opravičila. S sla- bim obiskom samo kvarijo enot- nost in pridnost ostalih vestnih deklet. Pisec dopLsa se cesto vpraša in ga tudi zelo zanima, kakšne razmere vladajo na teh domovih glede higiene in sna- ge. Gotovo takim dekletom, ki ne obiskujejo tečaja, ni do či- stega in prijetnega stanovanja. Za primer nam bo služila mla- dinka Marija Satler iz Zg. Ve- lovleka, ki še na tečaj ni prišla niti enkrat. Tudi njenim star- šem ni do tega, da bi njihova hči znala nekaj več. Gotovo ji dajejo še potuho. Ali starši ne vidijo škode, ki jo delajo last- nim otrokom? Prepričani smo, da bo ta dopis kori.stil, da bodo tudi ostali slični neupravičeni primeri izostali. Tečajnicam želimo mnogo uspe?ia pri njihovem delu in učenju! cc. ★ Premiera novega sloven- skega filma v kraju snemanja Videm pri Ptuju ,1e doživel včeraj velik dosodek. V domači dvorani so vaščanom predvajali novi slovenski umetniški film »Svet na Kajžar,5u«, pri kate- rem so prebivalci te vasi z ve- likim uspehom sodelovali. Predvajanja filma so se po- les zastopnikov ljudske oblasti in mnofičnih organizacij ptuj- skega okra.ja udeležili tudi ce- lotna umetniška ekipa, ki je sodelovala pri snemanju, avtor scenarija pisatelj Ivan Potrč in direktor »Tri£rlav«-fi!ma Dušan Povh. Zbrane goste in domačine je pozdravil režiser France Stiglic, nakar so z velikim uspehom predvajali film. Na splošno željo navzočih so ga morali ponoviti. Prenosljivo ki- noaparaturo je za to priliko va,5čanom posodila t(1er- n je zdravstvena aktivistka tov. ."^o- lobova prikazala nekaj priiemov prve pomoči. Po kon(:'anih vajah je "=:pre;^o- voril udeležencem načelnik ga- silske čete iz Mezgove tov. Cajnko Poudaril je nu:nost res- ne išega zavzemanja za vaje PLZ ter apeliral zlasti na sode- lovanje žena, katere bc breme- nila vsa obramba zaie.i; i ^' :■ čaju potrebe. KF LJUDSKA UNIVERZA PTUJ v ponedeljelc. dne 22. decem- bra 1.1. ob 20, uri bo v dvorani Okrajnega komiteja ZKJ v Ptuju predaval sodnik tov An- ton Kancler »O Zakonu, o za- pravnih odnosih med zakonci.« konski zvezi in premoženjskih V ponedeljek, dne 29. decem- bra 1952 odpade predavanje v Ljudski univerzi zaradi priprav za Novoletno jelko. ŠAH v počastitev Dneva JLA je priredil Mestni komite LMS ša- hovski dvoboj med ptujskimi gimnazijci, pa tudi ostalimi mla- dinci in predstavniki ptujskega garnizona. Dvoboj se je končal z rezultatom 12:8 v korist mladi- ne. Na prvih desetih deskah so mladinci dosegli rezultat 9:1, na 11—20 deski pa izgubili z rezul- tatom 3:7. Prav posebno so bile ogorčene borbe na prvih šestih deskah, kier so bili vojaki tudi že v premoči, pa so pozneje na- pravili več težjih napak. Tudi med poslednjimi igralci so ime- li vojaki precej dobre zastooni- ke, ki so dosegli največ točk za svoje barve. Organizacija je uspela, saj so se mladinski in vojaški pred- stavniki potrudili, da bi tekmo- vanje poteklo čim bolj športno. -k. Namizni tenis v Črnomlju so odigrali sred- nješolsko prvenstvo v namiz- nem tenisTi. Tudi predstavniki naše gimnazije so sodelovali, vendar brez ženske ekipe. V igri posameznikov je od vsakega moštva igral samo po en igralec. Osmošolec Sluga je dosegel lep uspeh, saj je odlo- čil osem tekom v svojo korist, dve pa izgubil in s tem zasedel 3. mesto v skupni oceni. V igri parov pa sta Vihar- Hauber prav tako zasedla 3. mesto potem, ko sta premagala prvcplasirane Kranjčane in ne- srečno izgubila s predstavniki breži.ške gimnazije. V skupni oceni posameznikov in v igri parov pa so naši dijaki dosegli še lepši uspeh in sicer drugo mesto takoj za ekipo Kranja. -k Rojstva, noroke in smrti v novembru: DESTERNIK Rojstva: Rajšp Mariia iz Jir- šovc 62 je rodila hčerko, Karo Marija iz Vintarovc št, 19 hčer- ko, Zelenik Marija iz Levanjc št. 3 hčerko, Polanec Terezija iz Drstele št. 40 sinčka, Cuš Tere- zija iz Doliča 41 hčerko, Ceh Avgusta iz Bišečkega vrha št. 12 sinčka, Salomun Ivana iz Bi- ša št. 47 hčerko, Šalamun Mari- ja iz Ločiča 12 hčerko, Zorko Alojzija iz Trnovskega vrha 13 dvojčki-deklici. Smrti: Petrič Marija iz Jir- šovc, stara 47 let, Cvetko Eliza- beta roj. Fiirbus iz Trnovske vasi 57, stara 86 let, Šešerko Alojz iz Drbetinc št. 26, star 67 let, Ivančič Terezija iz Trnov- ske vasi št, 5, stara en mesec in Matejčko Marija roj. Hren iz Vi- tomarc št, 63, stara 73, let. Poroke: Dobnik Jurij iz Po- brožja 3 in Lešnik Marija iz Svetine št. 18; Zorko Feliks in Pošt rak Alojzija, oba iz Trnov- skega vrha 13. Mohenski Franc in Ceh Terezija ob iz Jirsovc 30 ter Vilčnik Franc in Cucek Ma- rija oba iz Vitomarc 43. PODLEHNIK Rojstva: Mlakar Ana iz Koz- m;nc 5 je rodila hčerko Marijo. Pernek Jcra iz Sedla seka 76 hčerko Kristino, Pernek Julija- na iz Ložine 8 sina Franca, Svenšek Justina iz Zakla 31 hčerko Katarino. Krainc Marija iz Ložine 13 hčerko Marijo, Poroke: Drevenšek Mihael iz Gruškovja 161 in Zagoranski Danica iz Brezove gore 28; Fe- guš, Janez iz Gruškovja 10 in Feguš Katarina iz Sedlašeka 7. Smrti: Jelen Andrej iz Gru- škovja 88. Klen"sk Janez (1.945) iz Rodnega vrha 27. Zalivala « v noči od 13, na 14, decem- bra 1.1, so hoteli neki lahko- živci vlomiti v moj slaščičarski lokal na Hrvatskem trgu in mi nedvomno povzročiti večjo go- spodarsko škodo. Njihovo nakano je preprečil službujoči član LM Ptuj tov. Mihael Ribič, ko je prijel 2 vlo- milca, ki se zagovar.^ata pred organi ljudske oblasti zaradi vlomilskega početja. Službujočemu organu LM to- vari.šu Mihaelu Ribiču se s tem zahvaljujem za njegovo vestno opravljanje službe v korist dr- žavljanov. Vili Redjepovič, slaščičarna Ptuj. MAU OGLASI Prosim najditelja listnice z do- kumenti na ime Ferdo Rakuš, Ptuj, Aškerčeva št. 3. da mi vrne dokumente, denar pa naj obdrži za nagrado. Vinografl kupim. Naslov v upra- vi lista. Njivo in travnik (45 a) prodam. Zg. Hajdina 58. HiJo in njivo prodam v okolici Ptuja. Naslov v upravi lista. ; Štiricevni radioaparat znamko xSaup« prodam. Naslov v upravi lista. Skopano slamo kupuje (vsako količino) Pletarna v Ptuju. PESTMI KIMO PTUJ predvaja sledeče filme: Od 19. do 22. dec. ameriški film: »Srečanje s P3^»nkenstel- nom«. Od 23. do 25. dec. angleški film: »Njeno srečaRJc«. SREČANJE S FRANKENSTEINOM Dracula, Frankenstein, volko- dlak — priznana strašila. Ni, da bi z njimi igrali tarok. Dracula, skrivnostni grof, ki se spreminja v vampirja, hipnotizira, pije kri... Frankenstein, robot, sestavljen iz trupel in mehanizma, poša- sten velikan s čudno muhastimi popadki, jako nevaren ... Volkodlak, čez dan prava mevža, navaden civilist, toda divja zver, ko ga obsije polna luna s svojimi bledimi žarki. Ne priporočamo srečanja z njim ... Seštejte vse te strahotfe, jih pomnožite s tH, delite s poljub- nim številom, dobro pretresife in dajte v hladno pečico, da za- vre — pa še ni užitno, postana jed je to. Treba je začimbe. Imamo jo: Abbott in Costello (tista dva, ki sta komaj ušla hrepeneči vdovi, saj se spomi- njate) sta bila določena za kvas tem.u pošastnemu, nič več užit- nemu kruhu in sta ga toliko dvignila, da je vzdržal poldru- go uro, potem je pa uplahnil, ker je zmanjkalo strašil. So se namreč vsa pobila. Do smrti. Za zmeraj. Naj vas nič več ne bo strah. Konec je z njimi. In fil- ma je konec. Kaj pa, če je bi- lo narobe? Da so bila strašila potrebna Abbottu in Co^tellu? Kaj bi, saj je vseeno, poldrugo uro sm.o se pa le smejali! (Ali bali, a?) TELESNA VZGOJA IMA V MARKOVCIH 2E TRADICIJO Iz občnega zbora »Partizana« Markovci, 14. dec, 1952, V Markovcih so imeli preteklo nedeljo občni zbor društva »Partizan<^. Iz poročila, ki ga je dal predsednik društva, je bilo razvidno, da je društvo tekom leta doseglo It^e uspehe. Imeli so več telovadjiih nastopov do- ma, pa tudi drugje. Tudi za naslednje leto imajo v načrtu dva večja nastopa, za Prvi maj in Dan republike. Na- meravajo pa gostovati tudi v sosednjih krajih, Clanatvo gleda v novoizvo- lienem odhcru društva spod- budnika za še. večjo dejavnost in d-dg društva "^Partizan« v Markovcih.