Tke Oldest, and Moat, Popular Slovene Newspaper^ in United States of[ America. Geslo: ŠTEV. (NO.) 238. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Za vero in narod — ta pravico fn resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA v AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE sv. 3RU2INE v JOLIETU; s. P. DRUŽBE SV. MOHORJA v CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH ^ ' (Official Organ of four, Slovene Organizations)] chicago, ill., torek, 10. decembra — tuesday, december 10, 1935 letnik (vol.) xliv Anglija in Francija pripravljeni k nadaljnjemu popuščanju napram Mussoliniju in mu prepuščate eno tretjino Abesinije. — Ako Mussolini ne sprejme, se bo v četrtek odobrila prepoved petroleja. — Protest Abesinije se bo bržkone prezrl. ris If Fašistična oborožena organizacija se bo morala razpustiti. Pariz, Francija. — Ne glede na Mussolinijevo izzivalno in Predrzno grožnjo, ki jo je podal Preteklo soboto v parlamentu, ko je izjavil, da Italije ne bodo Prisilile, da bi se podala, nobene ekonomske sankcije, so se vendar v nedeljo skozi celi dan vršile tukaj konference med zastopniki angleške in francoske vlade, v katerih se je proti noči dosegel sporazum, ki daje Mussoliniju zadnjo priliko za prijateljsko spravo, predno bi Liga narodov imela strožje nastopiti Proti njemu. Glavni osebnosti pri teh konferencah sta bila francoski min. Predsednik Laval in angleški zunanji minister Hoare, ki je Prispel v Pariz nalašč za te važ-fle razgovore. , Načrt, na katerem sta se oba državnika zedi-tiila in ki se je takoj predložil Mussoliniju, kaže, da ste obe . velesili pripravljeni, iti do skraj-"osti, da bi odvrnili potrebo naložitve novih sankcij proti Ita-f in ji zapreti dovoz petroleja, fleresi Abesinije so pri tem ^ecej prezirani in puščeni v ne-I'ar, toda to se mora pričakova-'> kaiti Abesinije se velesilam treba bati, dočim Italija lah-0 povzroči velike neprilike obe- velesilama, in v diplomat- ti v Augustana bolnišnico na mrs. stonich operi-f" rana Chicago, 111. — Mrs. Margaret Stonich, soproga Mr. Antona Stonich, stanujoči na Kost-ner ave., se je morala koncem zadnjega tedna nemudoma poda- barbarski zračni napad Italijani metali bombe na bor nico Rdečega križa. —o— Dessye, Abesinija. — Te kom treh dni zadnjega tedna so italijanski aeroplani izvršili tri zračne napade na to mesto. Naj-resnejši je bil prvi, v petek, in tudi najbolj barbarski. Bombe so namreč padale celo na bolnišnico Rdečega križa. Ob življenje je prišlo večje število civilnega prebivalstva. Pri tem prvem napadu je bilo vrženih na mesto okrog 1000 bomb. Druga dva napada, v soboto in nedeljo, sta bila manjšega značaja. Povod za napad je bil predvsem v tem, ker je v tem mestu ustanovil cesar Selassie svoj glavni vojni stan in cesar sam začasno prebiva tukaj. ^Ini čut očividno ni na mestu! Ta "zadnji predlog", ki je bil ^ussoliniju predložen, daje Ita-"ji skoraj eno tretjino abesin-države, namreč celo Ogaden Provinco na jugovzhodu in celo !£re provinco na severu, iz-Vzemši za Abesince svetega me-?ta Aksum. Povrhu tega bi pri-pod italijansko kontrolo še eJik del na jugozapadu Abesi-p)e, ki bi ga Italija lahko upo-aRjala za svojo kolonizacijo. Hko bi italijanska oblast segajo' skoraj do mest Addis Ababe 11 Harar. Nasprotno pa ste obe tešili tako "velikodušni", da j. ^ Pripravljeni, preskrbeti za okrnjeno Abesinijo dohod morala na težko operacijo. Na haja se v imenovani bolnišnici, kjer jo lahko znanci in sorodniki obiščejo. Želimo ji, da se čim-preje pozdravi in vrne med svoje drage! -o- sweitzer bo znova tožen Chicago, 111. — Bivši tukajšnji okrajni uradnik, R. M. Sweitzer, je bil sicer pri zadnji porotni obravnavi od porotnikov oproščen krivde poneverje-nja, katerega je bil obdolžen, ko je v okrajni blagajni primanjkovalo nad $414,000, toda državno pravništvo bo vložilo pro-. iti njemu novo tožbo. Po ponov- na. V to svrho se bo sku- ;nih preiskavah se je namreč ugo-)(ja pregovoriti Italija, naj pre- tovilo, da je primanjkljaj še Abesmiji pas svojega znatno večji in da znaša skupno okrog $550,000; te ugotovitve upravičujejo novo obravnavo. -o- DUsti julija v koloniji Eritreji do jistanišča Assab. Ako bi pa C a V to ne Privolila> potem v0j- glij'a pripravljena, da doke *'7Abesini,1'i uP°rabo svoje lu-zeila v Angleški Somaliji, ciovPf- b° dala FranciJ'a Podobno oljenje v svojem pristanišču Djibouti. s°lin- ivius- večk! t0 ponudbo sPreJ"e1' kajti ta r^t je že zagrozil, da ne ma-^šati o nikakih pogajanjih, k ;atG), , . " pogajanjin, tar a bi mu ne dovolila vsega, otj, °n zahteva, brez vsakih linfltev- V slučaju, da Musso-()Q 0clkloni, ste pripravljeni iti \f?nosti in se bo v četrtek N v Ligi narodov prepo-Vli °za Petroleja v Italijo. A Musso]ini te pogoje \ ^;*». ne bo zadeva šla gladko abe9inski cesar, ki po-% D Podarja, da ne prepusti 01 svoje zemlje, bo gotovo 'ou, SJe ' v tem sIučaju bodo ^a njegovo _ stran male v Ligi narodov, ki jim zadeva s hauptman-nom zopet v ospredju Trenton, Nr J. — Dasi je bil Bruno Hauptmann spoznan krivim ugrabitve in umora Lind-berghovega otroka in je bil obsojen na smrt, so razni organi vodili nadaljnjo preiskavo v tej zadevi. Doseglo se je tudi toliko, da bo vrhovno sodišče ponovno preiskovalo slučaj. Ugotovilo se je namreč, da je moral biti pri zadevi še kdo drugi vpleten in bi Hauptmann ne mogel izvesti čina brez pomočnika. Za stvar se živo zanima tudi tukajšnji governer 'Hoffman, ki je Hauptmanna osebno obiskal v ječi. prej ali slej utegne slediti enaka nevarnost od strani velikih držav, toda pod pritiskom Anglije in Francije te male države ne bodo dosti štele. ZAGOTAVLJA POMOČ PREDSEDNIKU Washington, D. C. — Senator Nor ris iz Nebraske, ki je preživel v političnem življenju skoraj 50 let, se je izrazil, cla pri prihodnjih volitvah ne bo kandidiral za senatorja, da bi bil ponovno izvoljen. Ta senator pripada sicer k republikanski stranki, a je označen kot takozvani "radikalec" in je v 1928 in v 1932 propagiral za demokratskega predsedniškega -andidata. Znan je kot eden glavnih nasprotnikov velikih utilitetnih družb. Domneva se, da zdaj zato ne bo kandidiral, ker pričakuje, da bo prišel v vladno administracijo, ako bo Roosevelt izvoljen. -o- DEKLE POSTAVLJENO NA PROBACIJO Cicero, 111. — 18 letna Mary Asich, 1927 So. 47th Ct., o kateri je bilo zadnji teden poroča-no, da je bila aretirana, ker je ukradla svojemu očetu $350, je bila pretekli petek postavljena na probacijo. Njen oče, Louis, se je izrazil, da mu ni bilo toliko sa denar, češ, da ji ga je nameraval itak dati kot darilo za njen rojstni dan, toda bolelo ga je to, ker je postala tatica. TAT SE IZPREOBRNIL PO NESREČI Chicago, 111. — Nekega 25 letnega C. E. Jensena je nesreča pripeljala nazaj na pošteno pot, s katere ga je prej spravila skušnjava. Mož je bil uradnik pri neki zavarovalninski družbi in je poneveril $3000 družbine-ga denarja, ki ga je zapravil na konjskih dirkah. Ko se je zbal, da bi mu prišli na sled, je meseca avgusta vzel še $12,000 iz blagajne in z ženo pobegnil z avtomobilom iz mesta. Med potjo pa so ju napadli roparji in jima pobrali $700, ne vedoč, da imata skritih še $11,300. Pri tem napadu sta bila Jensen in njegova žena občutno poškodovana. Med boleznijo se je Jensen izpreobrnil. Ko sta zadostno okrevala, je stopil v stik s svojimi prijatelji v Chicagi in potom njih je vrnil družbi denar, ki mu je preostal, in izrazil se je, da je pripravljen, podvreči se posledicam, ki jih je zaslužil. VATIKAN POJASNJUJE darila Rim, Italija. — V vatikanskem glasilu, Oaservatore Romano, je bil koncem preteklega tedna priobčen članek, v katerem se zanika, da bi bil Vatikan prispeval k vojnemu skladu Italije. Resnica je, da je Vatikan podaril Italiji zlato, toda dal ga je v dobrodelne svrhe in ne, da bi se porabil za vojno. Italijanski listi so poročali, da se je ta dar prejel v namen, da pomaga Italiji kljubovati sankcijam. križemjveta — Asmara, Eritreja. — Italijanski vojaški častniki so se izrazili, da neprevidni vozniki vojaških trukov delavskih* čel povzročajo več smrtnih nesreč med vojaštvom, kakor vojna sama. — Tokio, Japonska. —Ameriška in angleška vlada ste pretekli teden opozorili Japon sko, naj upošteva pakt deveterih velesil, ki je bil svoječasno sklenjen v obrambo Kitajske. Japonski krogi pa se izražajo, da se ta pakt ne bo upošteval, češ, da ni več primeren za se danji čas. .— Mexico City, Mehika. --Pričakuje se, da bo italijanska vlada vložila v Mehiki protest, ker so tukajšnje oblasti zaplenile italijanski kolegij v Gua-dalajafa. Federalne čete so kolegij zasedle pretekli teden pod obdolžbo, da so se v njem kršili zakoni glede religije. — Praga, Čehoslovaška. --Na 15 let ječe je bila pretekli petek obsojena neka Anna Dienal, katera je bila zadnji mesec aretirana kot ena voditeljic špijonske družbe, ki je delovala v prid nemških na z i iitajte in širite list "Amerikan- ski Slovenec"! DVE PROVINCI ODSTOPILI Japonska dobila pod kontrolo dve kitajski provinci. — V japonskih rokah .fe tudi bivša presiolica Peking. Šangaj, Kitajska. — Kitajska je zopet izgubila del svojega ozemlja. Preteklo soboto ste se namreč odcepili od nje in ustanovili "samostojno" države dve severni provinci, namreč Hopei in Cahar. Ta samostojnost pa je le na papirju, kajti v resnici ste prišli provinci pod kontrolo Japonske, enako kakor Mandžukuo. Na ta način se je Japonska nadalje zajedla v kitajsko zemljo. S tema dvema provincama je dobila pod kontrolo tudi dve veliki kitajski mesti, namreč Tientsin in Peiping. Pod svoječasnim cesarskim režimom je bilo zadnje mestd kitajska prestolica; tedaj se je imenovalo Peking. Provinci štejete skupno kakih 30 milijonov prebivalcev. Osrednja kitajska vlada v Nankingu ni do ponedeljka podala nilcake javne uradne izjave. Pričakuje pa se, da bo protestirala, in sicer kljub temu, da so se voditelji nove "samostojne države" izrazili, da ne bodo ukinili svojih zvez s Kitajsko. Na čelu avtonomne ga gibanja pa so nekatere osebe, ki jih je kitajska vlada že prej ožigosala kot "izdajalce," ker so vedno držali z Japonsko. Iz Jugoslavs!«, Beda kmetov v Črni pri Kamniku: Kmetski domovi propadajo, ker ljudstvo ne zasluži dovolj za svoje potrebe. „ — Dvanajstletni fantek po nesreči ustrelil svojo mlaj-' šo sestrico. — Razne nezgode in novice. -o— OPAZUJEJO SOLNCNE PEGE Pasadena, Cal. — Znanstveniki se živo zanimajo za nove solnčne pege, ki so nastale zadnje čase, katerih je od 100 do 200. Napovedujejo, da bo posledice občutila naša zemlja. Širite amer. slovenca' V MEHIKI SEJPOBIJAJO Pet oseb je bilo ubitih nedavno v Mexico City v pouličnih spopadih, katere deloma kaže gornja slika. Spopadli so se komunisti z organizacijo "zlato-srajčnikov" (fašisti). Policija je morala rabiti bajonete, da je zadušila nemire. Trda jim gre Kamnik, 18. nov. — Že samo ime Črna, dovolj zgovorno priča o razmerah v tej revni dolini. To je globoka preč-nica, ki loči predgorje od pravega gorskega grebena Kamniških Alp. Po dolini se vije istoimenska rečica, ki ob povodnjih povzroča kmetom občutno škodo. Ob vodi je pa komaj še prostora za banovin sko cesto, ki preko Črnivca veže Štajersko in Kranjsko. V dobi, ko so se naselili predniki sedanjih prebivalcev, je šel po tej cesti velik promet, saj so mimo njihovih domov vozili polni parizarji v Ljubljano in Trst. Kasnejšim potomcem so pa novozgrajene železnice odvzele skoro ves zaslužek, pa so kljub temu vstrajali na svojih majhnih gruntih in si s krvavimi žulji služijo svoj kruh, eni z delom |v gozdovih, drugi v oddaljenih tovarnah in žagah. Največ zaslužka je dala tamkajšnje mu prebivalstvu pred leti ustanovljena tvornica Kaolin, dasi so bile plače silno nizke. Delavec je moral z istim trudom in v isti nevarnosti, kot rudar, globoko pod zemljo, 12 ur kopati razmočeno glino, da je zaslužil borih 25 Din. Ta tvornica je pred kratkim od pustila več delavcev in delavk, v načrtu ima pa še večje redukcije in baš .sedaj, ko se bliža zima, bodo ti prepuščeni nemili usodi. Njihov boj za obstanek je brezupen. Kje bo vzel oče številne družine, ki je bil sedaj odvisen le od borne plače v tovarni, za vse potrebe družine? Poleg tega pa kraj, ki je daleč od mesta, onemogoča vsak. priložnostni zaslužek. Nič čudno ni, da ne morejo plačevati niti najvažnejših obveznosti kot so davki in [zavarovalnina. Domačije propadajo. Oglasna deska na okrajnem sodišču v Kamniku, ki je polna dražbenih oklicev, je glasna priča strašne bed.; teh krajev. Nekoliko upanja na rešitev je prišlo v te kraje pred leti, ko se je sprožila misel, da bi se zgradila primerna cesta, ki bi preko Luč vezala Savinjsko dolino s Kamnikom. Z zaslužkom pri teh delih, bi si mnogi opomogli in dolini bi bilo pomagano radi obnovljenega prometa. Tbda — cesta je že davno trasirana, le graditi je še niso pričeli. Tako propadajo ne kdaj trdne domačije, ljudstvo pa obupava, ker si ne more pomagati. -o- Nesreča z orožjem Ormož, 17. nov. — Te dni se je pripetila po neprevidno sti smrtna nesreča, ki je terjala kot žrtev desetletno de klico. V vasi BorČec, nedaleč od Ormoža, sta se igrala 12 letni deček in njegova sestra z lovsko puško, dvocevko, katero je pustil lastnik nabito na steni. Temeljito sta jo pregle dtovala in preobračala.' Slednjič pa je hotel starejši bra tec pokazati sestri, kako se strelja. V ta namen je dvignil puško in nič hudega sluteč je pomeril na njo. Sprožil je petelina, počilo je in smrtno zadeta je uboga deklica padla. Šibre so jo zadele v obraz in prsa. Kakor iz uma je begal brat sem in tja ter se skrival pred svojci. Slednjič so ga našli. V strahu in trepetu je pripovedoval, kako je nepremišljeno ravnal s puško in ustrelil sestro. Štrajkajo V Stanovskem pri Poljča-nah je premogokop, kjer je zaposlenih okolu 100 delav cev. Rudnik ptfoducira dnevno okoli i vagone dobrega premoga. Sedaj so stopili vsi delavci v štrajk. Povod temu je dal odpust štirih delavcev, ki so bili izvoljeni v odbor novoustanovljene delavske organizacije. Maščeval se je Pred mariborskim kazenskim senatom se je zagovarjal 15 letni hlapec P. ki je letos svojemu gospodarju Janezu Zrimi v Kuzmi zažgal gospodarsko poslopje. Hlapec se je izgovarjal, da ga je gospodar večkrat zmerjal in da mu je zato podtaknil ogenj. Fant pojde za kazen v poboljševal-nico. V nevarnosti Živo srebro v čaju bi kmalu postalo usodno za 84 letnega prevžitkarja Franca Lorberja iz Poličke vasi pri Št. Ilijir v Slov. goricah. Ko je videl v čaju svetlo kr'oglice je stopil k sosedu vprašat, kaj bi to bilo. Sosed mu je pojasnil, da gre za živo srebro, ki bi po-vžito moglo povzročiti usodne posledice. Za zadevo so izvedeli orožniki, uvedli preiskavo in aretirali neko žensko. Največ koles v Sloveniji Kakor poroča statistika, je v dravski banovini, torej y Sloveniji, 142.000 koles. Toliko jih je namreč registriranih po številkah. Na vsakega prebivalca dravske banovine pride po eno kolo. Število koles v dravski banovini presega skupno števiPo vseh koles V vseh drugih mestih in banovinah države. Nesreča Pri gradbi šole v Magdalen ski ulici v Mariboru je padel z odra 38 letni delavec Pave! Uček iz Pobrežja. Padel je do 18 čevljev globoko in pri tem zadobil prav nevarne poškodbe zlasti na glavi. -o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte gal •' irnnm a "AMERIKANSKI SLOVENEC« Amerikanski Slovenec Torek, 10. decembra 1935 Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za eelo leto .............................-......$5.00 Za po! leta ___________________________________ 2.50 Za četrt lota __________________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ___________________________$6.00 Za pol leta _______________________________ 3.00 Za četrt leta ________________________________ 1.75 Posamezna številka ______________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ......................................$5.00 For half a year ______________________2.50 For three months ........................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________________________________$6.00 For half a year _____,______________3.00 For three months ___________________ 1.75 Single copy ..................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act oi March 3, 1879. Zato je tako •.. Z letom 1936, se bliža leto narodnih volitev — leto političnega volilnega hrušča. Čim bolj se bližamo tej dobi, tem večje zanimanje nastaja in narašča v vseh političnih taborih te dežele. Zanimivo je opazovati raznovrstne pojave na političnem polju te dežele. Novi politični preroki vstajajo z vsemi mogočimi idejami in nasveti. Ta bi rešil z eno samo potezo vse krize, ki jih imamo nad seboj tako, drugi zopet tako. Tu taki načrti, tam taki, vsak pa seveda zagotavlja, da so njegovi načrti najboljši. Prav tako, kakor tisti ljudje, ki rekajo tja ven dan: "Ko bi bil jaz vsaj par minut Bog, pa bi napravil vse drugače." I seveda! Kakopak, takih brihtnih ljudi se na svetu nikoli ne zmanjka... Drugo vprašanje je le, koliko je res praktičnih in res dobrih ter izpeljivih načrtov! Na jugu v Louisiani se je precei časa šopiril pokojni znani Huey Long. S svojim izrednim govorniškim darom je vrgel med ljudi geslo: • "Share the wealth!" — Delimo bogastva! Dokazoval je z nekimi številkami — seveda samo na papirju, da je za vsako ameriško družino dovolj bogastva na razpolago, tako, da bi dobila vsaka družina svoj udoben dom in povrhu še pet tisoč dolarjev na roko. Kaj hočete lepše geslo kot to: delimo bogastva! in lep udoben dom ter pet tisoč dolarjev ! Za vsako družino skoro ni lepšega ideala kot to. Zato so milijoni pozdravili to Longovo geslo in istega odobravali. Nihče izmed teh pa ni pomislil, je tak načrt tudi mogoč in izpeljiv. Nikakor ni! Huey Long pa je z njim slepomišil. Ko je preminul Long, je z njim preminulo tudi njegovo geslo. V solnčni Kaliforniji, kjer trdijo, da samo dve sobote v letu solnce ne sije, sta vstala, zadnja leta dva preroka. Upton Sinclair in zadnje čase znani Dr. Townsend. Prvi kot drugi imata zelo podobne načrte za odpravo uboštva ' in brezposelnosti. Prvi je prišel z načrtom samo za državo Kalifornijo kot guvernerski kandidat pri zadnjih narodnih volitvah. Zavzemal se je za načrt, da naj država založi vsako družino z svoto $200. na mesec. Vsak mesec se sproti vsaki družini nakaže, kolikor v,dotičnem mesecu potroši. Bilanca bi bila vedno $200. — Idealno življenje bi to bilo — kdo bi ne bil za tak načrt? Vsak, če bi bil le mogoč. Pri Sinclairju je bil mogoč na papirju — toda kako bi bilo v praksi?? ? Dr. Townsend propagira načrt za starostno pokojnino. Vsak, ki dopolne 60. leto naj bi dobil mesečno $200. pokojnine. Tudi zelo prijeten načrt, ki se vsakemu dopa-de. Toda tudi Dr. Townsendov načrt lepo deluje in je lep samo na papirju. Oh kako idealni so vsi ti načrti! V domišljiji seveda — kakor gradovi v oblakih. V praksi pa nemogoči v sedanjih danih razmerah. Koncem konca vse te utopije pa le omamljajo in za~ slepljujejo mase, da se s svojo pametjo in-s svojim premišljevanjem in proučevanjem izgubljajo v teh nemogočih načrtih in da med tem nimajo časa misliti zdravo in pametno. Čas poteka, volitve bodo tukaj in mase se ne bodo na iste prav nič bolj pripravile miselno namreč, kakor se niso nobenkrat preje za take slučaje. In v taki mešanici imajo razni politični prefriganci najlepšo priliko ribariti v kalnem. Res čudno je in nerazumljivo, da Amerikanci, ki so drugače tako praktični ljudje, da jih mora ves svet občudovati, se za politično življenje slabo zanimajo. Ne proučujejo ga, kakor bi ga mogli, prav nobene samostojnosti ni v njihovi politični miselnosti, pač pa se dajo voditi svojim političnim bosom slepo, kakor slepec vodniku. Celo leto se zanimajo za žogo, za nogomet, o tem debatirajo vsepovsod, koliko je kdo žogo udaril in obtekel okrog. To je zanimivo za nje. Politično življenje, kako naj bi volili, da bi pometli v političnih uradih z graftarijo itd. zato se ne brigajo. Politični bosi to vedo. Zato pa kdor izmed njih ima več in spretnejše žogarske klube, ta je bolj priljubljen med masami. Dokler bo v tej deželi žoga bolj priljubljena, kakor pa zanimanje, kako se vodi deželo gospodarsko, socialno in drugače, tako dolgo bo v tej deželi, kakor je in nič drugače. Kaj bi govorili o politiki, žogo pejmo bit... V GIRARDU SE VESELE OBISKA LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA Girard, O. Vesele novice sporočam našemu zavednemu katoliškemu narodu v Girardu in vseh okoliških naselbinah, namreč, da bomo imeli posebno čast, pozdraviti in sprejeti v našo sredo visokega gosta, prevzvišenega ljubljanskega nadškoga dr. Gre-gorija Rozmana. Ta slovesni sprejem se bo izvršil v nedeljo 22. decembra. Ta dan bo naša naselbina praznovala velik katoliški praznik, katerega se vesele tako rojaki naše naselbine, kot tudi oni iz sosednjih naselbin, saj bomo ta dan sprejeli med se, četudi le za malo časa, visokega gosta iz domovine, ki nam prinaša pozdrave rodne zemlje slovenske. Ta dan bo zapisan v zgodovini naše naselbine. Zato apeliram na vse rojake, da se udeležite te pomenljive slavnosti, da bomo v resnici lepo sprejeli v svojo sredo našega nadpastirja in predstavnika slovenskega katoliškega naroda, na kar bomo lahko vsi ponosni. Tukajšnji g." župnik, v katerega faro spadamo,,--- je angleška fara, — je z veseljem osebno povabil našega nadškofa in se je izrazil, kako velika čast je to za nas, da moremo počastiti njega, ki prihaja iz domovine. Zato glejmo, da se tudi res pokažemo vredni tega visokega obiska. Naj tukaj sledi navodilo glede slavnosti ta dan, da se boste vedeli kako ravnati in da se za ta dan lahko še vsi pripravite. — Prevzvišeni vladika bo omenjeno nedeljo imel za nas Slovence sv. mašo in slovensko pridigo. Sv. maša se prične točno ob pol 12. uri dopoldne, zato glejte, da boste vsi pravočasno v cerkvi. Kateri ne ve kje se nahaja cerkev v katero spadamo, naj se vstavi v S. N. D. in tam bo vsakemu podano pojasnilo. Po končani sv. maši se bomo vsi skupaj podali v S. N. D., kjer bo slavnostni banket v počast visokemu gostu. Ravnajte se, prosim, kakor sem vam že omenil. Obenem pa prosim, da vsi tisti, kateri - se boste udeležili banketa, da to sporočite meni, da se bo vse vredilo in pa da se bo vedelo za koliko oseb se naj vsega pripravi. — Pri slavnostnem banketu bomo podali tudi nekoliko programa in upam, da bo prevzvišeni podal tudi zanimiv govor ter nam povedal kaj od stare domovine. — Obenem ste prošeni, da vsi, kateri se udeležite sv. maše, da izročite svoj dar, kolikor kateri premore, v cerkvi, pri sv. maši, da tako pokažemo tujemu narodu, da smo v resnici zavedni katoliški sinovi in hčere in pravi sinovi in hčere naše slovenske matere. Še enkrat opozorim vse rojake iz Girarda, Niles, Waren, Youngstown, Farrell, Pa. in Bessemer, Pa., da se udeležite te redke slavnosti, da pokažemo prevzvišenemu našemu nadpa-stirju, da smo še vedno zvesti naukom, katere nam je vcepila v naša srca naša verna slovenska mati. Prevzvišenemu gospodu ljubljanskemu nadškofu dr. Grego-riju Rožmanu pa kličemo že danes prav prisrčen "Dobrodošli! — Pozdravljeni!" Jphn Dolcic -r—O-- ZAČETEK FEDERALNEGA DELA Milwaukee, Wis. Na tisoče brezposelnih, je že nekaj let bilo srečnih v tem mesecu, ko so od policaja, ki je prišel na dom, dobili poziv, da morajo iti delat na vladno delo, kjer so bili deležni vsaj nekaj drobtin od tiste ogromne svote federalnega denarja, katero so v Washingtonu določili za brezposelne delavce, katere bi naj zaposlili pri jasnih delih, katera bi vlada določila. Kakor se pa bere po večini v vseh časopisih, bo vlada zaposlila v zimskem času okolu 3,500,000 brezposelnih po celi Ameriki. Med te seveda niso vštete tiste večje glave, ki imajo ta denar v rokah in ne tisti, ki si s tem denarjem polnijo žepe, ko si sami nakazujejo velike plače. Tako bo morda 75% vsega tega nakazanega denarja šlo za višje uradnike, inšpektorje, inženjerje in tem podobne, dočim bodo delavci, ki bodo v trdi zimi vihteli krampe in lopate, dobili morda komaj še tistih borih 25% od ogromne svote, katero je vlada določila za podporo brezposelnim delavcem v tem letu. — Tukaj v Milwaukee je že več tisoč brezposelnih, ki so bili na reliefnem listu, dobilo začasno delo pri javnih delih. Na poziv, katerega policaj prinese, mora vsak dotični ki ga dobi, iti rad ali nerad na delo, pa naj bo vreme kakoršno hoče. — Po mestu so že začeli razkopavati zamrzle ulice, kopati jarke, čistiti kanale, urejevati parke, meriti hiše in podobno. Vse to na račun Strica Sama, kateremu boclo morali davkoplačevalci seveda v nadaljnih letih povrniti. ._ Pri tem vladnem delu še precej plačajo na uro in še zlasti, če kateri reče, tla zna kako rokodelstvo, kot na primer če je kdo mizar ali zidar. Takemu se takoj plača od dolarja naprej na uro. To delo bo morda trajalo nekaj mesecev. Pa četudi traja celo leto, bodo ti delavci po tem končanem delu ravno tam, kot so bili ob začetku tega dela, kajti dovoljeno jim je narediti, oziroma zaslužiti, samo toliko na mesec in zaslužek ne sme presegati svoto $60.00, kar je seveda prav pičlo za stroške celega meseca. Kljub slabim vremenskim prilikam gredo mnogi raje na delo da s tem dobijo skromne plače, da se, č^udi skromno prežive. Ko so videli krušni špeku-lantje, tla je na tisoče brezposelnih dobilo delo pri vladnih delih in se bodo od sedaj naprej sami preživljali s svojo plačo, so takoj pograbili za priliko in naznanili, da se podraži kruh s 1. decembrom in sicer za le pri hlebu ali štruci. S tem bo do seveda najbolj prizadeti revni sloji, ki ne morejo biti brez kruha. Na meso jim tako ni treba veliko misliti, ko je pa tukaj v Milwaukee tako silno drago, kot še nikdar ne, niti v vojnem času. Zato se pa le bolj poredko vidi meso na mizi med priprostimi delavci. Slabi časi se bližajo. Davkoplačevalcem se letos obetajo velike številke. Koliko se bo plačalo od $1000 vrednosti na posestvo, pa mestni možje še niso preračunali. Govori se pa, da bbdo večje številke od lanskih, četudi so bile že lansko leto veliko prevelike nasproti z vrednostjo posestva v teh letih. Že sedaj se vidi, da bo davkoplačevalec siromak v prihodnjih letih. Lahko je kongresu v Washingtonu nakladati milijarde za javna dela, a druga bo za davkoplačevalce, ki bodo morali, radi aJi neradi, plačati te dolgove ki se sedaj delajo. — Kdo bo plačal ta ogromni vladni dolg bolj pošteno kot ga bodo maii posestniki in delavci, za kate re vlada do zadnjega centr ve koliko zaslužijo. Ti do zadnjega centa pošteno plačajo davek od vsakega zasluženega dolarja, katerega zahteva od njih država, dežela ali mesto Pri dohodninskih davkih so prosti mestni uradniki, doktorji, advokati, agentje itd., kateri zaslužijo tudi po več sto dolarjev na dan. Na tak^ se ne ozirajo, pač pa pazijo na revne, da plačajo davek od vsakega dolarja, ki ga dobe v roke. Tako je moje mnenje, da je ubogi delavec vedno najbolj prizadet in če ta kaj napačnega naredi, se ga po steno po postavi kaznuje, medtem ko se goljufe na debelo, ki na tisoče ogoljufajo lin uboge delavce sleparijo, le, milostno obsodi od enega do 5 let. In ko taki prežive nekaj mesecev v zaporu, se jih po-milosti. Če pa lačen revež v kaki prodajalni vzame hleb kruha, da, z njim uteši svoj glad, se ga strožje obsodi. Ni še dolgo, ko smo brali ZAHVALA Oglesby, 111. V prijetno dolžnost si šte-jeva, da javno sporočiva in se ob enem prisrčno zahvaliva vsem onim prijateljem in prijateljicam, ki so nama v Slov. narodnem domu priredili tako lepo vrejen "suprajz party" dne 23. novembra zvečer. — Na kak prefrigan način so naju vjeli moji bratje in sestre Mr. in Mrs. Fr. Gregorčič iz La Salle in Mr. in Mrs. Joe Gregorčič iz Peru. Pregovorili so naju, da sva šla sama z mojo soprogo poklicat brata Franka, da skupno gremo v Slov. narodni dom, kjer da bo prirejen party za Mrs. M. Pernata. Ko smo pa dospeli ^ spodnjo dvorano, je tam že čakala ogromna množica, ld nas je pozdravila z gromovi-tim "suprajz," ki je, kakor so nama klicali, veljal nama najino 30 letnico zakonskega življenja, ne pa Mrs. Pernat, kakor so nama poprej rekli-Tako sva bila vjeta v veselo družbo prijateljev in prijateljic. Peljali so naju k bogato obloženi mizi in preteklo je nekaj časa, predno sva prišla, kakor bi rekli, do sape, da sva mogla govoriti in odgovarjati vsem častiteljem i» častiteljicam. V prvi vrsti se želiva zahvaliti Mr. in Mrs. Joe Gregorčiču iz Peru 111., tako tudi časopisih, da je neki Andrev Mr. in Mrs. Frank Gregorčič Storgess, 38 let star, bil brez dela in jela in je vstopil v neko hišo ter vzel v kuhinji hleb kruha. Obsojen je bi! kar na 15 let ječe. — Po mojem so postave le za reveže bogatini jih ne potrebujejo, ker lahko po svoji volji gospo darijo, ne da bi kdo svoj nos vtikal v njih finance. Tako se mnogi lahko odtegnejo dohodninskemu davku, katerega vselej pošteno plača uboga para tovarniškega delavca. V Madisonu postavodajalci že celi mesec "figrajo" koliko bi naložili letos davkov na hrbet davkoplačevalcem in enako dela mestni svet. Kakor vsi računajo, jim denarja povsod primanjkuje in tako jim ne kaže drugega, kot da zvišajo davke. Koliko bodo naprtili davka, bom že enkrat pozneje popisal, ko nam bodo mestni svetovalci sporočali, koliko potrebujejo. — Pozdrav naročnikom Amerikanskegu Slovenca tu in tam preko morja v stari domovini. G. W. R. ŠOFER PODEDOVAL BOGASTVO Pittsburgh, Pa. — 50 letni Samuel Boyd je bil prej le šofer, danes pa je gospodar v palači, ki je bila last njegovih dveh gospodaric, in poleg tega je dobil v gotJovini $200.-000. Skozi 25 let je bil mož v službi dveh starih bogatih samic, po imenu Nelson. Ena je umrla pred kratkim, stara 70 let, druga, starejša, pa že prej. iz La Salle. To je pravo if bratsko. — Dalje hvala lepa najinim sorodnikom, posebna hvala Mr. in Mrs. Louis Gni-dovec. — Zahvaliva se za premnoge častitke k najini 30 letnici. — Dragi prijatelji i*5 prijateljice. Prav rada bi navedla po imenu vsakega posebej; pa nama ni tega mogC' če, ne da bi katerega ime bil" izpuščeno. Zato prosiva, da nama to oprostite. Vsi p? sprejmite najino zahval«; Uv4). Toda nikoli nima vsako eselje, vsak pojav vesele misli, ^skaljeno radost v sebi. Stari Modrijan Platon pripoveduje "ajko: Jupiter, najvišji poganih, rimskih bogov, je povabil "ekoč na pojedino vse olimpske 'Ogove, med njimi tudi Radost 111 Boiest. Ker ste ti dve že po *voji naravi v večnem nasprotju in sovraštvu, ste si očitali tse svoje hifce in napake. "Kjer 16 kako zlo, ši ga ti povzročila," 6 očitala Bolest Radosti. "Ti so-'ražiš vse, kar je resno in plemenito, ti omehkužaš človeško irce, da je vsaka misel nesporna za kako vedo in umet-"ost." "In ti," je odgovorila Ra-|W Bolesti, "napravijaš iz sve-dom žalosti. Ko bi šlo • vse Satno po tvojem, ki bila zemlja ^ftia dolina solza in zdihova-^a." In iz teh medsebojnih oči-Vi je nastal prav lep prepir in °nčno pretep, da je bila skaže-^ vsa zabava zbranih bogov. h kazen je zvezal mogočni Ju-^ter obe boginji z zlato verigo lip, da bt Radost in Bolest nostih docela nasprotujete, bile vedno nerazdružljive družice. In tako je ostalo dosedaj . . . raz-borito veselje in radost in žaljiva šala imajo na dnu svojih čaš, katere dvigajo ljudje k svojim ustnicam, vedno žalost in bridkost. Edino-le Veselje v Gospodu je pravo, resnično, vedno oblažujo-če veselje, to je ono sveto veselje, katero človek išče, kakor pravi sv. Bernard, v Stvarniku, na pa v govoru. "Strah božji razveseljuje srce, daje radost in dolgo življenje", kakor se veseli kralj David v psalmu (34, 9): "Moja duša se bo pa veselila v Gospodu." Vsako drugo veselje, ki nima Boga za svoj končni cilj je — žalost, bridkost, vsaka druga zabava je — muka, kajti, kakor pravi sv. Avguštin, vsako človeško srce je lahko zajeto raznimi stvarmi, napolnjeno, umirjeno pa je edinole v Bogu. Pravo krščansko, pobožno, duhovno veselje in vesela misel ima svoj koren v čisti vesti, v živi veri in upanju na milost in usmiljenje božje in v svetem namenu: da ostanemo zvesti Bogu in stanovitni do konca. Zato pravim: Ve- . ., -- -------- — ------selite se v Gospodu in zopet pra- \prej, dasi si po svojih last- vim: veselite se. DOVAŽANJE MUNICIJB ABESINCEM Na sliki vidimo malo karavano, katera do vraža abešinski armadi municijo. Na ta način se je tihotapilo orožje v Abesinijo, predno so evropske države preklicale prepoved uvoza orožja v to državo. se ji je izslediti lastnika, kate- {nagnil, da je eden fantov pre- remu je izročila najdeno denarnico in ki je najditeljici velikodušno kupil za to — liter vina. IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA ^adi prodaje slovenskega časopisja Gorica, novembra. — Glav-0 zalogo časopisja, ki je pridalo v Gorico, je imel knji-^fiiar Molesini. — Ljudstvo dežele in iz mesta je k nje nu kar .drlo in pred njegovo Sovino so zjutraj vedno ča-ljudje v vrstah na časo-Celo Italijani, ki imajo °venske služkinje, so kupo Mi naše časopisje, da £>o vsaj ekaj zvedeli iz njih. Ni čudno >l'ej če so pričeli zlasti v Go-paziti na prodajalce in i1*1 groziti. Sprva so Molesini-t Prepovedali prodati več kot . izvodov jugoslovanskih ča-Pisov. Ljudje pa so si poma-s tem, da so naročili ča preko Trsta. Ker obla-.1 niso vedele in so še dalje , ^ile ter dolžile za veliko Umirjenost časopisja Molesi-i ,la-> so ga ponovno poklicale Sebi in mu grozile. Končno ^u dali na kvesturi piti globe in na povračilo pravdnih stroškov je bil obsojen Alojzij Kosič, ker se je sku šal splaziti v stanovanje Franceta Verč v Šmarjah na Vi pavskem in tam izvršiti neko tatvino, dalje ker je imel pri sebi vetrihe in ker je kršil policijski opomin. Dve leti stro gega zapora' je dobil Maks Bavčar iz Rihemberka, ker je namenoma telesno poškodoval nekega Antona Piščanc prizadevši mu poškodbe ozdravljive sicer v K) dneh. vendar s posledico, da mu je oslabel prebavni organ. ■-o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajle ! Čudno postopanje policijskih oblasti II. Bistrica, novembra —Neko nedeljo v prejšnjem mesecu s'o bile zjutraj vse ceste, ki peljejo iz okolice v Bistrico močno zastražene po karabi-njerjih zlasti pa križišča. Tako je bilo opaziti večjo skupino karabinjerjev pri Kosezah, pri Zareškem mostu, na cesti ki pelje iz Jasena, v Trnovem pri cerkvi itd. Ti oddelki karabinjerjev so vsakogar ustavili, zlasti pa vse avtomobile in avtobuse in izvršili natančne preiskave. Vse to postopanje pa kot izgleda ni imelo nikakega uspeha, kajti posledic in bilo. Bolezni napadajo italijansko vojsko v Abesiniji Gorica, novembra. — Iz Renč poročajo: Po vasi se ši rijo govorice, da gre zelo hudo domačim fantom, ki se na hajajo v Abesiniji, posebno kar se tiče zdravja. Tako jo pisal domov J'osko Žnideršie z fronte pri Adui, da je dobil nenadoma, izpuščaje na trebu hu, ki so težko 'Ozdravljivi. Hitro, ko se mu zaceli eden, pa že nastane drugi. Kako se imenuje ta bolezen ne ve. Pravijo, da je njegova mati, ko je prejela pismo, iz obupa hotela napraviti samoumor. Tuji listi odpovedani V G'orici so nekateri javni lokali, kakor slaščičarna in kavarna M. Betossi (via Mamel-li) in kavarna ob pošti odpovedali vse tirje liste. Fašistična federacija jih sta vi j a za vzgled in upa, da bodo tudi drugi storili' isto. Kakor je objavila pokrajin ska fašistična zveza, so jih v kavarnah Milano in Naciona-le že odpovedali. Po nedolžnem aretiran in pretepen Reka, novembra. — V Dr-skovčah na Pivki so na domu aretirali 18 letnega fanta, Ivana Jaterjevega. Še v po letju, ko je bilo vojaštvo V okolici Drskovč na vojaških vajah* je nekemu vojaku zmanjkala puška. Za to tatvino so obdolžili omenjenega in so ga ves čas na tihem zasledovali, končno ga aretirali in odpeljali v bistriške zapore. Od tod je bil prepeljan na Reko. Aretirani je bil večkrat strogo zasliševan in ker so gv hoteli prisiliti, da bi priznal vse, kar je obtožnica navajala, so ga pretepali in ravnali z nim prav po živinsko. Ko mu pa niso mogli ničesar dokaza ti, so ga oprostili in po večdnevnem zaporu poslali domov. -o-- Obsodba radi tihotapstva Jablanica, novembra. —Tukajšnji občinski policaj Biset ti Josip je pred nekaj dnevi zaplenil vso obleko Antonu Hrovatinu' iz Jablanice. Hro-vatin je že delj časa v Jugoslaviji. Vzrok zaplembe pa ni znan. večjo te vrste na Koroškem, ker ni bilo mogoče izterjati velikega dobroimetja, ki ga ima tovarna v Italiji. V bližini Tolmina je neki avto povozil 16 letno šivilijo Katarino Rutarjevo iz Cadre pri Tblminu. Dekle je dobilo hude notranje poškodbe in mu je počila lobanja. Bilo je nemudoma prepeljano v goriško bolnico. KRATKE VESTI Smrtna nesreča. V Trstu se je smrtno ponesrečil 51 letni tramvajski sprevodnik Franje Prelc. Padel je znak z voza in si prebil lobanjo. V bolnici je nekaj ur pozneje podle gel poškodbi. V Dob ju na Koroškem, je umrl v visoki starosti 84- let posestnik Aichholzer, oče slovenskega učitelja J. Achhol-zerja in uradnika Gregorja Aichholzerja, ki službuje v Zagrebu. V Borovljah na Koroškem, namerava občina kupiti socialno demokratski "Arbeiter-heim" na Dobravi, šolsko poslopje v Podljubelju pa namerava občinska uprava bo roveljska preurediti v stanovanjsko hišo za ubožce. —Bo-rovlje po vsej priliki postanejo garnizijsko mesto in je že skoraj gotovo, da bo tu stalno nastanjena vojaščina. * V Beljaku na Koroškem, so zaprli celulozno tovarno, naj- Drzen napad v Trstu. Ana Žerjal vdova Metlica iz Doline je prišla v Trst nakupovat tbbak. V neposredni bližini glavne trafike, kjer je nameravala prevzeti tobak, je pla nil nad njo kakih 20 let stari nepridiprav in jo odzadaj iz-nenada udaril s kladivom po glavi. Nato jo je naglo od kuril, tako da ga ni mogel nihče ujeti. Uboga žena je bila prepeljana v bolnišnico, kjer igedel v Mežnaršičevi gostilni, sb ji ugotovili' nad tilnikom ; je prišel neznanec in mu od večjo rano, ozdravljivo v ka- ;peljal vo]a> vredna npo Din kih treh tednih. Mladi zloči- V drev0 je zavozil Na cesti pri Št. Petru v celjski okolici je šofer opekarnarja Franca Sodina, ko je vozil težak tovorni avto, pri izogibanju zavozil v neko drevo in ga na mestu zlomil. Tovorni avto je razbit, šofer pa precej pobit. -o-- Nezgoda V Ljubljansko bolnico je bila pripeljana Lucija Pavšič, žena posestnika Pavšiča i'/ Blok pri Cerknici, ki se je do ma nevarno poškodovala. --o-■■• Pod avtom Neznan avto je pred krat kim povozil na cesti tovarni ško delavko Franeiško Černe z Rudnika na Dolenjski cesti v Ljubljani in jo tako nevar no poškodoval po glavi in životu, da so jo morali oddati takoj v bolnico. -o- Mater je natepel Alojz Megla, posestnik iz Hlaponcev, se .je nekega dne prepiral s svojo materjo ter jo tudi dejansko napadel, jo te pel in davil ter jo nazadnje sunil tako močno, da ji je zlomil nekaj reber. -o— Vole mu je ukradel Iz Metlike se poroča, da je neznan živinski tat neke noči odgnal iz hleva dva Vola posestniku Janku Weisu iz Kočevja. Medtem, ko je gospodar drl streho in so zlezli še pravočasno iz nevarnega položaja, ker v naslednjem hipu je bil avto že v plamenih. Smola Neki kmet iz bližine Višnje gore se je domenil z nekim ljubljanskim posestnikom, da mir pripelje drva. Kmet je pa drva naložil s sosedove skladovnice, ker so se mu svoje smilile. Prišedši v Ljubljano sta ga na mestu že čakala dva orožnika in sosed, ki se je izrazil, da če bi bil vedel, da je on drva naložil, bi ga ne i bil naznanil. Orožniki se za to izjavo nista zmenila in kmet bo moral na sodišče. -o—«— Čebehii roj na roki Čebelarski zadrugi na Pan čevu je pred dnevi ušel roj čebel, katerega je pa rešila ar- gospodinja Šmiderer na ta način, da si je namazala roko s tako zvano čebelno travo, katere vonj privabi čebele. Matica je res priletela na gospo-dinjino roko in za njo ostale čebele. Takoj potem so roj spravili v panj, ne da bi gospodinjo pičila kaka čebela. -o-- nec jo je gotovo poskušal oro pati, kar se mu pa ni posrečilo. SIROM JUGOSLAVIJE Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Ljudmila Rupnikova, stoproga višjega svetnika. — V Zagorju je umrla Marija Ulaga, žena rudarskega upokojenca stara 71 let. — V Kisovcu je umrl Martin Omahne, rudniški upokojenec star 85 let. — Pri Devici Mariji v Puščavi, občina Činžat, je umrla Magdalena Duler, splošno prilubljena in blaga žena stara 71 let. -o- Ta se je odrezal Zasebnica Gela ftelova iz Maribora je po srečnem na ključ ju našla pri Sv. Križu nad Mariborom denarnico s tremi tisočaki in pol. Posrečilo Ob prihranke S trudom si je Žagar Franc Kovačič v Mariboru prihranil osem stotakov, da jih bo porabil za najnujnejše potrebe ko pride šila. Pa je v njegovi odsotnosti prišel v njegovo stanovanje malopridnež in mu vse pobral. PLAZ ZASUL VLAK ZA BOŽIČ olje, ki ga uporabljajo avtomobile, časa ležati 4« ,] avtomobile, da je moral v'1 časa ležati pod zdravni-^ oskrbo. Imenovani Mole-i^1 ie Italijan in seveda ni W^ajal naših časopisov iz Hj l1ega posebnega navduše-^ c'o nas, ampak iz čisto nai>nih razlogov. o- se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene." , e°dbe na goriškem tribunalu en mesec in 20 dni stro- A .it . zapora in ,» obsojen 800 lir globe jugoslovanski Jakob Lukančič iz ^ažice, ker je v Italijo cikorijo in to- an CtaPil kavo, IV Florenin iz Sovodenj, \ j,"6 je uprl povelju oblast-V ;!Vile varnosti. Na 7 mese ti t1'^' ^lesec dni zapora je dobil 15 dni strogega zapora. «to m i mesecev in 15 dni ll«ga zapora in 600 lir Dinarji: Za $ 2.75........................100 Din Za $ 5.10........................200 Din Ža $ 7.20........................300 Din Za $ 9.60........................400 Din Za $11.70........................500 Din Za $23.40......................1000 Din Za $9,20........................100 lir Za $87.25.. Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $25.00 pošljite............$26.10 Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Lire: Za $44.00........................500 lir ...................1000 lir . Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: | JOHN JERICH (V pisarni Amerikanskoga Slovenca) g 1819 W. Cermak Rd, Chicago, Illinois Sreča v nesreči Devet fantov se je zbralo iz leke vasi blizu Kranja na Gorenjskem, ki so hoteli napraviti nekega deževnega ve čera izlet na Jesenice. Pod Prenovljena cerkev Na nedeljo pred sv. Marti-nom je mariborski škof dr. To-mažič slovesno blagoslovil popolnoma prenovljeno božje-potno cerkev Marija v Puščavi. Blagoslovitvi je prisostvovalo Številno ljudstvo iz bližnjih in daljnih vasi. vas resi "Zahvaliti se Varp moram za Tri-nerjevo grenko vino. Skozi leto dni sera trpel radi neprebavnosti —- 'karkoli seni povžil je ustvarilo plin v niojfiro želodcu. Pred tremi teuni som opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čajne žličke, ki sem ga povžil je moja želodčna sitnost prešla. Bilo je kot oprostite, kaznjencu. Moja čreva sedaj delujejo redno ko.t ura in sedaj jem s slastjo. Vaš zvesti. Wallace A. Combs." Ako trpite vsled neprebavr.osti, slabega apetita, aaprtnice, plinov, glavobolu, nervoznosti, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno č^jno žličljo pred Breznico so na ovinku z avto- obedvanjem. V vseh kimali nobilom vred zdrčali s ceste in avto se je prevrnil popolnoma narobe. Na srečo se je potem TIMER'S ELIXIR OF BITTER WINE Joseph Triner Company, Chicago Blizu Wincbfield, Anglija, se je od neke gore, razrahljane od deževja, odtrgal zemeljski plaz ter se vsul na spodaj vozeči vlak in gornja slika kaže, kaj je bila posledica tega: S tira je bilo vrženih 16 vagonov z lokomotivo vred. Bil je to tovorni vlak, ki je vozil mleko v London, in k sreči se ni nikomur nič pripetilo. traja od 1. marca do 31. decembra 1935. Rojaki Slovenci in Slovenke! Mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. K. S. K. jednota, ki posluje že 41. loto, vas potom svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če še niste član(ca) te ugledne in zaslužne organizacijo. Za pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za stnrtninsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite. Člani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 posmrtnine. Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50c nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4.00 za $2000 zavarovalnine. Za nove člane mladinskega oddelka, 5Qc. Za ustanovitev novega društva ("8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnost za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na ■ glavni urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI MORALI SPADATI H K. S. K. JEDNOTI! Stran 1 "AMERIKANSKI, SLOVENEC* Torek, 10. decembra 1935 1 66 rščen denar'9 v/Mimft "In vsaka stvar je boljša in cenejša nego pri Močniku," je rekel. "Da je cenejša, to ljudje že zdaj vidijo, koliko je boljša, bodo šele videli. Poglejte, mati, in tudi dela bo zdaj vedno dovolj: če ravno ne prodajaš, moraš pa blago pregledovati in preštevati, kaj in kdaj bo treba spet naročiti, česa bi bilo še treba, česa gre več, česa manj." Po prvih šestih tednih jo je vprašal, ali hoče svoj denar nazaj, ali ga pusti v trgovini. Poštel je denar nalašč pred njo, da ga vidi, in ona se ga je tudi res dotaknila. Potem mu je potisnila bankovce nazaj in je primaknila še novih dvesto goldinarjev. Tako se je mogel Martin pred upniki lepo postaviti in bi bil dobil blaga, kar bi ga bil hotel. Ali on se je pametno omejil na najpotrebnejše. * * * Teklo je h koncu že drugo leto, odkar je bil Martin v Slivnici. Dela je imel zmerom polne roke, a tudi ne toliko, da ne bi mu bilo ostalo kake pol urice, ki jo je presedel najrajši pri starki za ognjiščem. Med njima se je bilo tekom časa razvilo razmerje kakor med materjo in sinom. Starka je videla, da Martin skrbi za njo, kakor in kjer more; in nikamor ni šel, da bi ji česa ne bil prinesel. Martin pa je bil njej hvaležen, da mu je pripomogla do sedanjega mirnega življenja in da mu ga potem z ničemer ni grenila. In zdaj je tudi bolj in bolj razumeval, zakaj so jo imeli dragi prej za tako slabo. "Sa j ji niso pustili, da bi se bila pokazala drugače," je rekel nekoč Matijčku, ko sta govorila o tem. "Mogoče je bila res videti trdosrčna — to veva oba, da denar ne gre rad od nje — ali potem so jo tudi tako razkričali, da se ji ni približal nihče več ne s prijazno besedo ne s prošnjo. Siromak je šel v ovinku mimo nje praga, in morebiti bi bil šel tudi jaz, da sem prej kaj slišal o njej. No moja — in lahko rečemo tudi njena — sreča je hotela, #da nisem slišal in da sem potrkal. Če bi bila res tako hudobna, bi bila odgnala tudi mene. Pa me ni... Seveda sem ji znal govoriti morda malo bolj na srce kakor dragi, a tako je tudi treba. Zakaj le srce srce najde ..." Samo to je Martinu včasih šlo po glavi, kaj bo ž njim, če bi Bog starko naenkrat poklical... Ali pa če bi le prišlo kaj vmes, da bi prenehalo to njuno prijateljstvo ... Saj je že enkrat poskusil, kaj lahko stori hudoben iezik, ko je moral pustiti trud tolikih let in sramotno oditi... Ne, tega ne bi hotel več doživeti. Nazadnje mu je manjkalo le še malo do tridesetih let in zdaj bi ne maral več iskati iznova svoje sreče po svetu. Sicer res — vso stvar je bil zdaj že bolj pametno uravnal. Predvsem je bil nalašč začel trgovino na svoje ime: da bi se bila ona spustila v to, ni nikdar verjel in jo je bil vprašal le radi lepšega ... Tudi vsa naročila so šla na njegov račun. In v postavali učen gospod v mestu mu je rekel, d;i je za vsak slučaj že prav napravil. Tako je bila štacuna njegova in ne njena in njej je bil dolžan le toliko, kolikor je dala v trgovino, in bi njej ali dedičem to lahko izplačal vsak hip. Res bi mogle nastati sitnosti, ker je sezidal to štacuno na nje- POVEST. Spisal s* DR. IVO ŠORLI, d nem svetu, je rekel gospod; ali ker je bila ona s tem zadovoljna, se mu ni treba bati hudega, tudi če bi starka umrla. Vsekakor bi bilo seveda najbolje, da bi tpdi to in vse drago spravila ž njo čim preje na čisto. To je vedel tudi Martin, da bi bilo najbolje tako. Ali, kako ji to reči? ... Če bi mogel vse kupiti, kakor od tujega človeka, da. Toda niti misliti ni bilo, da bi se smel s tako ponudbo le oglasiti. Da bi jo pa silil, naj mu da, — pa naj bi bilo tudi šele za po smrti — to se mu je ustavljalo do dna srca. Ne, le potrpljenje, potrpljenje! je miril samega sebe. Od tu rfie itak ne spravi nihče več — korenine so se že prijele ... Pa mu je zopet pomagala nerodnost in neumnost drugih ljudi. . Nekoč, ko je bil v štacuni, mu je neka soseda, ki je prišla po malo kave, namignila, da je zunaj v kuhinji pri teti tista njena nečakinja, ki je bila nekolika časa pri njej in sta se potem sprli. Baje, ker je dekle hotelo, da bi ji teta takoj vse zapisala. Zdaj da je bila nekaj let v Trstu in da je prišla prosit, naj bi jo vzela nazaj. "Tako ,tako?" je rekel Martin, a niti žilica na obrazu se mu ni premaknila. In vendar ga je ta novica precej močno pogrela. Če bi ga starka zdaj vprašala za svet, ali naj ono vzame nazaj ali ne, bi ji vendar ne mogel reči, da naj jo zapodi. Tega bi že zaradi ljudi ne hotel, da bi mu ne očitali izpodjedanja; a tudi starki sami bi se morebiti čuden zazdel. Če bi mlada pa v hišo prišla, bi bilo le nevarno, da bi se izcimili kaki prepiri. Ali pa bi ga ženska celo — izpodrinila ... Kri je le kri... In ženska bi gotovo ne imela teh obzirov do njega, kakor bi jih imel on, če bi sam delal na to, da jo teta obdrži. Ali najbolje bo, da stopim sam ven in potem bomo že videli, kako se obrne, si je rekel in je kupovalko hitro odpravil. Pogladil si je še lase in pomel roke, kakor človek, ki se pripravlja na borbo, in potem se je odpravil v kuhinjo. Na eni strani ognjišča je stala starka, na drugi močna, že bolj priletna ženska trdega obraza in srepih oči. "Bog daj dobro!" je pozdravil Martin, ko je pogledal eno in drugo. Zdelo se mu je, da se ga je starka razveselila, kakor da ji je prišel na pomoč. "A, to je pa oni, kaj ne?" se je oglasila deklina. Zdaj je šla Martinu misel kakor blisk skozi možgane: lahko bi preslišal, da je bilo v tej besedi precej strupa in hudobnosti, in bi pomolčal. Ali potem bi bila že tudi priložnost izgubljena. Zakaj če odgovori, kakor bo zdaj odgovoril, potem pride takoj do spora med njima in v hipu se odloči, ali je teta zanj ali za ono. In tudi če je zdaj še za ono, bo deklina gotovo bolj nerodna nego on, ki bo že znal stvar tako zasukati, da se zapletejo noge tej ženski in da bo odletela ona in ne on. Te misli so ga spreletele in počasi, a bolj prijazno, nego jezno in zato toliko bolj razdražljivo je rekel: "Kak oni? Kaj hoče ta ženska s tem reči? In kdo je?" Deklina ga je srdito pogledala in brada se ji je začela tresti. (Dalje) m TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno IH Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W, Cermak Road, Chicago, Illinois PISANO POLJE 3. M. Trupk Republika Mislim, da prav nihče ne more biti absolutno za monarhijo, ali absolutno za republiko. Vsak razsoden človek bo pač le za dobro monarhijo in za dobro republiko. Nekoč sem se sam močno nagnil proti reubliki, ker sem mislil, da je pri taki državnf obliki več svobode, več prostora za rabo laket v politični borbi. To je bilo, ko je slovenski del Koroške po glasovanju pripadel avstrijski republiki. Pa kem se v prav kratkem času prepričal, da je — republika humbug za svobodo, ker na mesto kakega monarha stopi — stranka, več strank, in je kar cela kopa — monarhov v republiki. Tudi politična svoboda je vrlo dobra pridobitev, ako se odmeri ta vsem enako, in se je vsi enako poslužujejo. Kje pa je taka — republika, in kje taka enakost? Neki brezobzirni predrzneži se bodo takoi porinili v ospredje, in izrabljali ali zlorabljali — svobodo v svoje namene. Prav nesramno bodo postopali, r.e bodo pri tem prav nič zardeli. Pri nas v Koloradu smo imeli governerja, toraj najvišjega državnega uradnika, ki je pač na zvit način z raznimi hooey — podjetji ljudem jemal denar iz! žepov. Te dni smo pa zopet v Koloradu doživeli — političen škandal prve vrste, ko so jo hudo špi ■ lali na najvišjih mestih. Iz zasebnega, vira sem vedel že pred meseci, kako je zdaj na teh mestih. Mož, ki pozna razne praktike, je zmajal z glavo in dejal: "Prej so držali roko na hrbtu, da si dal, zdaj 4var zahtevajo, in zahtevajo brez najmanjšega sramu." Pisker pa je le preveč kipel, in vsaj nekaj so morali storiti pri tem javnem škandalu1 v — republiki. Dalje vem zopet iz najvero-dostojnejšega vira, da se okoli najvišjih glav šmadrijo ljudje, ki so čisto navadni tatje, graf-tarji je premilo rečeno, čisto navadni roparji, hujši od kakega roparja na cesti, pa so vsi, najvišje glave in taki roparji, dobri prijatelji.. Ni treba pri tem kazati le na raz mere pri nas. Na Francoskem imajo še hujši škandal ropar ske bande in ravno te dni je nekako- pokazal prav na sedanjo najvišjo glavo v Franciji, da je imela svojp prste vmes. Tudi v kaki monarhiji se lahko dogaja to in ono, ampak —• republika je za take elemente pravi raj. Nemška -in avstrijska republiki niste izpolnile nad, katere so stavili v nju. Zdaj je samole vpraša»je časa, da ju položijo v — grob, mencajo, mečkajo le, ker na mesto Ho-henzollercev bi bil v Nemčiji rad — Hitler monarh, v Avstriji pa na mesto Habsburža-nov — Starhenberg. Pride pa prej ali slej do — monarhij, to je brezdvomno. * Celo — Anglež Celo neki angleški sodnik je zadnjič hudo zgrbančil čelo nad načinom, kako neki — Amerikanci postopajo pri.— biznezu. Šlo je za neko zadevo, kjer sicer ni bil neposredno in osebno udeležen znani avtomobilski magnat Chrysler, pač pa njegova kompanija, pri prodaji kompanijskih šerov. Slo je baje le za — svotico kakih 350 tisoč dolarjev. Angleški sodnik se je hudo izrazil o — načinu, kako tir v Ameriki postopajo. Mož je dolgo spal, ako tega ni že prej vedel. Anglež je v politiki in v biznezu znan — kramar, ampak amerikanski kramarji so pa le tudi angleškega kramarja pihnili. Človek, ki zadobi le malo vpogled, kako se tu v Ameriki postopa in — goljufa na debelo, se more samole čuditi, kako more ves biznez sploh iti naprej, ko se toliko in tako na debelo goljufa. Pri nas je v ospredju — rudarstvo. Pa ne vem, če je izmed tisoč raznih kompanij le ena, ki bi kolikor toliko pošteno postopala. Na stotine vsaj je takih kompanij, ki že naprej začnejo z namenom, da bi — goljufale. Dokler je nekaj, drug drugega goljufajo, ko bo vsega zmanjkalo, bodo drug drugega grizli. Preiskujejo na najvišjih mestih in spravljajo čedne stvari ,na dan, goljufija pa gre naprej prav neovirano. Ni čuda, da se izrazit angleški kramar čudi nad še bolj izrazitim amerikanskim kramarjem in — goljufom. -o- Oglašajte v dnevniku "Amer- kanski Slovenec"! TO IN ONO IZ DOMOVINE SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE si lahko naročite iz naše knjigarne. NAVADNE RAZGLEDNICE (dopisne karte) 3 komade........................................10c Ducat ..............................................40c BOŽIČNE RAZGLEDNICE (Folders) S KUVERTAMI (Velikost Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad........................10c 6 razglednic....................................60c Ducat (12) razglednic..............$1.00 RAZGLEDNICE S KUVERTAMI VEČJE OBLIKE (Velikost 8^x5^) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad........................15c 6 razglednic....................................75c Ducat (12) razglednic ............$1.25 Naročnikom, ki naročajo razglednice po pošti priporočamo, da se z naročili požurijo, dokler zaloga ne poide. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Nezgoda Pri mlačvi ajde je viničar Ciril Ivovačec iz Podgorice pri Ptuju po nesrečnem naključju vtaknil levo roko predaleč v stroj. Stroj ga je zagrabil za roko in mu zmečkal štiri prste. Sreča, da so bili navzoči toliko prisotni, da so takoj ko so videli za kaj gre, ustavili stroj, drugače bi bilo še vse kaj hujšega. -o- Vlomilci na delu V Poljčanah so pred kratkim neke noči obiskali vlomilci župnišče in restavracijo Bauman na kolodvoru. V žup-nišču jim sreča ni bila mila, ker so bili pregnani od služni-čadi, pač pa so imeli večjo srečo v restavraciji, kjer so si pomagali z raznimi jedrni, pijačami in cigaretami. Isto se je zgodilo naslednji večer v restavraciji na postaji Slov. Bistrica. Sumijo, da so bili na vseh treh krajih isti ponočnjaki. -o- Zaradi "dureka" v bolnico V Slivnici pri Mariboru' so pri nekem posestniku igrali "dureka." Igra je trajala pozno v noč in igralska strast, četudi niso igrali za denar, je okolu polnoči prikipela do viška. Vnel se je prepir in posledica tega je bila, da je 20 letni Janko Kristan, katerega so povabili k igri, obležal za boden z nožem v hrbet in sc sedaj bori s smrtjo v mariborski bolnici. --o- Delavca so oropali Brezobzirni vlomilci so v Bistrici vdrli v stanovanje de lavca Janeza Volerja in mu odnesli vso obleko, perilo in druge potrebščine v vrednosti nekaj tisočakov. -o- Nepoštena kupčija Pred mariborskim senatom je sedel na zatožni klopi 43 letni posestnik Ivan Mlakar i? Zgornjih Hoč, ker je izkoristil težavno imovinsko stanje in nezadostno znanje o pomenu kupne pogodbe, nekoliko oitf jene vdove Marije Heričevei Zgornih IIoč, ko se je pogod z njo, da ji plača 15.000 Din premičnine, vredne 30.00' Din. Ob enem je Heričevi ob ljubil, da se bo z njo poročili Kaznovan je bil na 1 leto $ 8 \piesecev strogega zapor3 2000 Din globe in 3 letno fr gubo častnih državljanski" pravic. -o- 30