Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006, 57-91 LAND USE IN SELECTED EROSION-RISK AREAS OF TERTIARY LOW HILLS IN SLOVENIA RABA TAL NA IZBRANIH EROZIJSKO OGRO@ENIH OBMO^JIH TERCIARNIH GRI^EVIJ V SLOVENIJI Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek Most vineyards in Haloze are located on steep and unstable slopes (photograph: Igor Maher). Ve~ina vinogradov v Halozah je na strmih in nestabilnih pobo~jih (fotografija: Igor Maher). Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia UDC: 551.43:711.14(497.4) COBISS: 1.01 ABSTRACT: In this article we determine the potential erosion risk of sites with respect to surface morp-hology and how it is related to the distribution of individual types of land use. We investigated the relationship between relief factors affecting erosion risk (elevation, slope, and aspect of the surface) and types of land use (arable land, vineyards, orchards, grassland, woodland, and built-up and other areas) in six 24km2 sectors in Tertiary low hill areas in Slovenia: Koprska brda, Brkini, Gori{ka brda, Haloze, Slovenske gorice and Gori~ko. The areas selected are of particular interest due to the prevalence of rock substrates which are susceptible to erosion. The potential erosion risk was determined by the stream power index. In the Haloze sector, land use was most closely correlated with the aspect of the surface, in Slovenske gorice sec-tor with the surface height, and in the remaining sectors with the potential erosion risk. KEY WORDS: land use, relief, surface, digital elevation model, height, slope, aspect, erosion, Slovenia. The article was submitted for publication on May 18, 2006. ADDRESSES: Mauro Hrvatin, B. Sc. Anton Melik Geographical Institute Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: mauro@zrc-sazu.si Drago Perko, Ph. D. Anton Melik Geographical Institute Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: drago@zrc-sazu.si Franci Petek, Ph. D. Anton Melik Geographical Institute Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: petek@zrc-sazu.si Contents 1 Introduction 2 Selected areas 3 Land use 4 Elevation 5 Slope 6 Aspect 7 Potential erosion risk 8 Conclusion 9 References 59 61 66 69 71 72 74 76 77 58 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 1 Introduction Relief or surface morphology is the landscape element that contributes most to the external appearance of Slovene landscapes, while land use, which is strongly dependent on the natural and social elements of the landscape, is one of the most important as well as most visible indicators of the natural and social conditions in the landscape. In some places land use is related to and in keeping with the relief, while in other places it is not. In this article we analyze the relief indicators, or indicators of surface morphology and potential ero-sion risk, with respect to various types of land use, and identify the differences among them. On this basis we determine the degree to which relief indicators and types of land use are related, or in other words the influence of relief on land use, and particularly the extent to which the land use is in keeping with the potential erosion risk of the land surface. In 2000 researchers at the Scientific Research Institute of the Slovene Academy of Arts and Sciences performed an analysis of radar photos taken by the European Space Agency from 1995 to 1999. We deve-loped a twenty-five-meter digital elevation model, a so-called Interferometric Synthetic Aperture Radar Digital Elevation Model, or InSAR DEM 25, for the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia (Podobnikar, O{tir 1999; O{tir, Podobnikar, Stan~i~, Mlinar 2000; Podobnikar 2002). It is com-posed of elevation data points taken from north to south at 25-meter intervals, which form the corners of square cells with a side measuring 25 m, a diagonal of 35 m and an area of 625 m2. By taking into account a more extensive collection of relief data from the 1990s, we condensed the DEM 25 into a DEM 12.5 between 2003 and 2005 (Podobnikar 2005). It is composed of elevation data points from north to south at 12.5-meter intervals, which form the corners of square cells with a side of 12.5 m, diagonal of 17.7 m and area of 156.25 m2. Testing showed that the accuracy of the DEM 12.5 for Slovenia as a whole is within 3.2 m: 1.1 m in level areas, 2.3 m in areas of low hills, 3.8 m in hilly areas, and 7.0 m in mountain areas (Podobnikar 2006,25). From three basic geometrical properties of a plane which we can determine with a digital elevation model using geographical information systems - distance, inclination, and curvature with respect to the horizontal and vertical planes (Perko 2002; Hrvatin in Perko 2002; Hrvatin in Perko 2003) - for the pur-poses of comparison we selected three properties or indicators which are most often used in geography These are: • height of the land surface, i.e. distance of the surface with respect to the horizontal plane, • slope of the surface, i. e. inclination of the surface with respect to the horizontal plane, and • aspect of the surface, i. e. inclination of the surface with respect to the vertical plane. The indicators obtained in the DEM 12.5 are based on 153,600 data points for each region (Figure 1), which were labeled according to the name of the settlement central to the sector selected. Height is provided in meters, slope in degrees, from 0 for a horizontal surface to 90 for a vertical one, and aspect in degrees, from 0 for an extreme northerly position to 180 for an extreme southerly position. We calculated these values for six sectors from areas of Tertiary low hills in Slovenia, which are of parti-cular interest due to the prevalence of rock substrates which are susceptible to erosion. We selected Koprska brda, Brkini and Gori{ka brda from among Mediterranean low hill areas, and Haloze, Slovenske gorice and Gori~ko from among inland low hill areas. All the sectors were rectangular in shape and had a length of 6km, a width of 4km and an area of 24km2. We used the IDRISI (Eastman 1995) and ArcGIS (Sha-ner, Wrightsell 2000; Tucker 2000; McCoy, Johnston 2001) software packages for calculating the indicators of relief and for integrating data on relief, rock substrates, and river systems and watersheds. As the fourth indicator of relief we added the potential erosion risk of the surface, as determined by the stream power index (Lindsay 2005; Komac, Zorn 2005). The stream power index is a measure of the denudation and erosion potential of water and is based on the assumption that the water stream and the denudation-erosion capacity of water increase propor-tionally with an increase in the specific catchment area. The index takes into account the area of the upslope contributing area, the unit contour length and the slope of the upslope contributing area. In using the digital elevation model the area of the upslope contributing area was equal to the area of the upslope contributing area of the rectangular cell, the unit contour length was equal to the length of the rectangular cell, and the slope of the surface along the unit contour was equal to the slope of the rectangular cell or rather the slope of the group of rectangular cells. 59 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia Figure 1: The sketch of the calculation of the stream power index shows two cases in the catchment area of Suhi potok in the hills along the Sava River area (catchment area outlined in red), in which A is the area of the upslope contributing area, b is the contour unit length, and a is the slope of the surface along the unit contour. The stream power index IMVT = (A: b) · tan a. In the first instance the stream power index is 2143 m2/m (IMVT = (245,000 m2:10 m) · tan 5°)), and in the second instance it is 94 m2/m (IMVT = (29,580 m2:160 m) · tan 27°)). The lowest value of the stream power index, when the surface of the unit contour or the rectangular cell is flat, is 0. In this case the potential erosion risk is also 0. The greater the value of the index, the grea-ter the potential erosion risk. For the purposes of our investigation we divided the indexes into four categories and labeled them as follows: • negligible erosion (index between 0 and 9), • weak erosion (index between 10 and 99), • moderate erosion (index between 100 and 999), • strong erosion (index of 1000 and higher). The relationship between surface morphology and potential erosion risk and land use was determined: • descriptively by means of the distribution of individual types of land use according to classes of height, slope, and aspect of the surface, and the potential erosion risk; • mathematically by means of Hirschman's concentration coefficient cc (Blejec 1976, Perko 2001), which is based on the proportion of individual types of land use according to classes of a specific relief indi-cator, and has values between 0 where a specific type of land use is evenly distributed over all classes and 1 where it is focused or concentrated in only one class (the higher the concentration coefficient, the greater the density of the individual type of land use and the greater the possibility that this den-sity is not accidental but dependent on a particular relief indicator), • mathematically by means of the contingency correlation coefficient r (Blejec 1976, Perko 2001), which is based on hi2 or the frequency of occurrence of all types of land use in all classes of the contingency table of a specific relief indicator. 60 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 All the calculated values of hi2 and the correlation coefficient significantly exceed the value of the thres-hold hi2 and the threshold correlation coefficient for statistical significance with 99.9% confidence, which means that we can conclude that the height, slope, aspect, and potential erosion risk of a surface are rela-ted to types of land use in a statistically significant way. 2 Selected regions We selected six regions of Tertiary low hills: Koprska brda, Brkini and Gori{ka brda from among Mediter-ranean low hill areas, and Haloze, Slovenske gorice and Gori~ko from among inland low hill areas (Figure 2). In the Koprska brda region (Figure 3) we chose a sector in the southeastern part near the settlement of Bo~aji, on rolling flysch hills in the upper catchment area of the Dragonja River with a change in height from 82 to 415 m, an average slope of 13.2°, an average aspect of 99.9° and an average stream power index of 70.8 m2/m. The area is characterized by scattered nucleated settlements, of which only Marezige is of any size. In the Brkini region (Figure 4) we chose a sector on a central flysch slope near the settlement of Pre-garje with a change in elevation from 437 to 771 m, an average slope of 16.2°, an average aspect of 94,1°, and an average stream power index of 64.6 m2/m. Typical of the area are scattered small compact settlements which in some places are spread out along the slopes. In the Gori{ka brda region (Figure 5) we chose a sector in the central flysch area near the settlement of Imenje with a change in height from 77 to 426 m, an average slope of 16.5°, an average aspect of 99.0° and an average stream power index of 66.6 m2/m. Typical of this area are numerous nucleated settlements, the larger among them being Dobrovo, Kozana, Kojsko, Hum and [martno. In the western forested part of the Haloze region (Figure 6) we chose a sector in the central marl area around the settlement of Ko~ice with a change in elevation from 253 to 512 m, an average slope of 21.7°, an average aspect of 92.3° and an average stream power index of 59.3 m2/m. Typical of the area are infre-quent dispersed settlements consisting of numerous hamlets scattered over a wide area. Table 1: Some statistical indicators for surface height, surface slope and surface aspect for the selected areas. Bo~aji Pregarje Imenje Ko~ice Pr{etinci Markovci (Koprska brda) (Brkini) (Gori{ka brda) (Haloze) (Slovenske gorice) (Gori~ko) height minimum 82.0 437.0 77.0 253.0 213.0 246.0 maximum 415.0 771.0 426.0 512.0 326.0 352.0 range 333.0 334.0 349.0 259.0 113.0 106.0 average 272.8 603.1 186.0 348.1 264.9 297.8 standard deviation 56.9 70.5 73.0 42.6 21.1 21.8 slope minimum 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 maximum 45.0 43.9 47.7 54.0 31.9 24.5 range 45.0 43.9 47.7 54.0 31.9 24.5 average 13.2 16.2 16.5 21.7 8.2 6.6 standard deviation 6.9 7.2 8.0 9.5 5.0 3.6 aspect minimum 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 maximum 180.0 180.0 180.0 180.0 180.0 180.0 range 180.0 180.0 180.0 180.0 180.0 180.0 average 99.9 94.1 99.0 92.3 96.4 105.2 standard deviation 57.5 50.3 51.6 51.8 53.8 50.8 relative stream power index minimum 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 maximum 10979 7975 7253 5636 890 1119 range 10979 7975 7253 5636 890 1119 average 70.8 64.6 66.6 59.3 22.3 18.7 standard deviation 189.3 141.3 169.0 103.6 35.2 26.3 61 Quaternary/kvartar Neogene/neogen Paleogene/paleogen Cretaceous/kreda Jurassic/jura Triassic/trias Upper Palaeozoic/mlaj{i paleozoik Lower Palaeozoic and Precambrian/ starej{i paleozoik in predkambrij Author of the basic map: Toma` Verbi~ © Geografski in{titut AM ZRC SAZU, 2006 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 Figure 3: The area around Bo~aji, in the Koprska brda region (photograph: Matev` Lenar~i~) Figure 4: The area around Pregarje, in the Brkini region (photograph: Matev` Lenar~i~). 63 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia Figure 5: The area around Imenje, in the Gori{ka brda region (photograph: Matev` Lenar~i~). Figure 6: The area around Ko~ice, in the Haloze region (photograph: Matev` Lenar~i~). 64 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 Figure 7: The area around Pr{etinci, in the Slovenske gorice region (photograph: Matev` Lenar~i~) Figure 8: The area around Markovci, in the Gori~ko region (photograph: Matev` Lenar~i~). 65 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia In the Slovenske gorice region (Figure 7) we chose a sector on sandy and gravelly land around the sett-lement of Pr{etinci with a change in height from 213 to 326 m, an average slope of 8.2°, an average aspect of 96.4° and an average stream power index of 22.3 m2/m. A dense network of relatively small settlements with a dispersed layout typifies this area. In the Gori~ko region (Figure 8) we chose a sector on clay and gravel land around the settlement of Markovci with a change in height from 246 to 352 m, an average slope of 6.6°, an average aspect of 105.2° and an average stream power index of 18.7 m2/m. Settlements in this area are typically infrequent and dispersed in layout. 3 Land use The term »land use« primarily refers to the allocation of the surface or land in a region for economic or other activities. The branches of geography in Slovenia which are most involved in the study of land use are agricultural geography (Gabrovec and Kladnik 1997, Kladnik and Gabrovec 1998, Gabrovec, Kladnik and Petek 2001, Petek 2002) and rural geography (Urbanc 2002, Kladnik and Ravbar 2003, Topole 2003). Areas or land with the same land use are referred to as »land categories« or »types of land use.« The basic source for studying land use is data from the land register maintained in Slovenia by the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia for cadastral municipalities. The 2698 cadastral muni-cipalities in Slovenia are the basic territorial units of the land register. Due to delays in updating changes, the data in the register frequently lag behind the actual conditions for the land. The oldest official land register in the territory of today's Slovenia is the Franciscan cadastre from the first half of the 19th century. It distinguishes five basic land categories or types of land use (arable land, meadows, pastures, woodland, and vineyards) as well as land with mixed use (for example, meadows with fruit trees) and land with special uses (for example, hop plantations, marshes, quarries). The latest digital map of land use (Raba kmetijskih zemlji{~, variant 1.0_2002) originated in the fra-mework of the Project for Modernizing the Registration of Property and its subproject Recording and Monitoring Use of Agricultural Land carried out through the cooperation of the Ministry of Agriculture, Forestry, and Food, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, the Supreme Court of the Republic of Slovenia, the Ministry of Finance, and the Ministry of Justice. The digital map is augmented by a database that links the register of farms, the land cadastre, and the land register. It was created for deter-mining the size of subsidies relative to the size of farms (Lipej 2001). The sources of data for the map were 1:5000-scale digital orthophotographs based on black-and-whi-te 1:17,500-scale aerial photographs and field verification. The subproject began in 1998 when types of land use were interpreted on fifty model sheets on whose basis an interpretation key was defined and each type of land use was delimited vectorially. The project was completed in 2002 with the inte-gration of all digital orthophotographs into one map (Rotter 2001). Its weakness is in the non-uniform time frame for the collection of data (via photographs) from the various regions of Slovenia. For this reason data on land use for about a third of the territory of Slovenia were revised and updated. (Dejanska raba kmetijskih zemlji{~, variant Raba_beta_20050408). It was this latest version that we relied on in our own analyses. The map shows 22 distinct types of land use: • crop-fields and gardens, • temporary meadows • hop plantations, • vineyards, • intensive orchards, • extensive orchards, • olive groves, • other permanent plantations, • permanent meadows and pastures, • marshy meadows, • areas of overgrowth • plantations of forest trees, 66 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 • woodland and brushland, • agricultural land overgrown by woodland • forest • built-up and related areas, • marshlands, • reedbeds, • other wetlands, • dry open land with specific vegetation cover, • open areas with negligible or no vegetation cover, • areas of water. For the purposes of our study, we combined these twenty-two basic types of land use into seven cate-gories of land use: • arable land (includes crop-fields and gardens, temporary meadows and hop plantations), • vineyards and similar permanent plantations (includes vineyards, olive groves, and other permanent plantations), • orchards (includes intensive and extensive orchards) • grasslands (includes permanent meadows and pastures and marshland meadows), • woodlands (includes overgrown areas, tree plantations, woodland and brushland, agricultural areas over-grown by woodland), • built-up areas (includes built-up and related areas), • areas with other types of land use (includes marshlands, reedbeds, other types of wetlands and marshlands, dry open land with specific vegetation cover, open land with negligible or no vegetation cover, and areas of water). Based on these combined categories, we prepared a map of groups of types of land use modified from the map of basic types of land use and installed it in the Geographical Information System as a new layer, and linked it to the digital elevation model. Hereafter, the simplified expression »types of land use« is employed rather than the expression »groups of types of land use«. The chosen sectors of Tertiary low hills differ greatly among themselves with respect to relief and other natural features; other natural and social factors, in addition to the rock substrate and relief, have an impact on land use. This is confirmed by a comparison of the different proportions of land use types among the selected areas. Arable land in the Gori~ko sector takes up as much as a third of the entire area, while in Table 2: Combined types of land use in selected areas of Tertiary hills. arable land vineyards orchards grassland woodland other total in ha Bo~aji (Koprska brda) 8421 10,655 209 26,691 102,439 5185 153,600 Pregarje (Brkini) 2306 102 5519 22,755 120,090 2828 153,600 Imenje (Gori{ka brda) 1045 51,175 17,038 10,784 63,932 9626 153,600 Ko~ice (Haloze) 6447 4079 6562 44,550 85,920 6042 153,600 Pr{etinci (Slovenske gorice) 39,335 7785 5341 27,055 63,250 10834 153,600 Markovci (Gori~ko) 50,814 537 3196 24,194 68,726 6133 153,600 in% Bo~aji (Koprska brda) 5.48 6.94 0.14 17.38 66.69 3.38 100.00 Pregarje (Brkini) 1.50 0.07 3.59 14.81 78.18 1.84 100.00 Imenje (Gori{ka brda) 0.68 33.32 11.09 7.02 41.62 6.27 100.00 Ko~ice (Haloze) 4.20 2.66 4.27 29.00 55.94 3.93 100.00 Pr{etinci (Slovenske gorice) 25.61 5.07 3.48 17.61 41.18 7.05 100.00 Markovci (Gori~ko) 33.08 0.35 2.08 15.75 44.74 3.99 100.00 Mediterranean sectors total 2.55 13.44 4.94 13.07 62.17 3.83 100.00 Pannonian sectors total 20.96 2.69 3.28 20.79 47.29 4.99 100.00 Mediterranean low hills total 7.96 6.8 3.56 18.18 55.45 8.05 100.00 Pannonian low hills total 21.77 4.17 2.94 21.99 41.56 7.57 100.00 67 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia Legend for figures 9 to 14: arable land - brown, vineyards - purple, orchards - yellow, grasslands- light green, woodlands - dark green built-up areas - red, other areas - blue. Figure 9: Land use in the area around Bo~aji, in the Koprska brda Figure 10: Land use in the area around Pregarje, in the Brkini region. region. 4 V" Site` ¦ Nadole Ko~ice ^- Dobrina Figure 11: Land use in the area around Imenje, in the Gori{ka brda Figure 12: Land use in the area around Ko~ice, in the Haloze region. region. A-T^Hranjigovci Lahonci ^* ¦& \ r. , N^r _ Budinci r' sv Neradnovci m ^epinci -j # Markovci Dolenci [ulinci Lucova l\\ Figure 13: Land use in the area around Pr{etinci, in the Slovenske Figure 14: Land use in the area around Markovci, in the Gori~ko gorice region. region. 68 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 Gori{ka brda it makes up less than one percent. Just the opposite is true in comparing vineyards. The Gori{-ka brda sector stands out for having the highest share of orchards, while in the Koprska brda sector there are practically none at all. The Haloze sector has twice as many grasslands as the remaining sectors, with the exception of the Gori{ka brda sector, where this land use category is smallest of all. The Brkini sector stands out for its degree of forest cover, with nearly four-fifths of its surface consisting of woodland; the Slovenske gorice sector has the smallest share, but it is still more than two-fifths. Woodland is the leading category in all sectors, but the second place category varies from sector to sector: grassland in Koprska brda, Brkini, and Haloze, vineyards in Gori{ka brda, and arable land in Slovenske gorice and Gori~ko. In all the Mediterranean sectors taken together, woodlands are in first place and vineyards are in second place, while in all the inland sectors taken together woodland is in first place and arable land is in second place. If we take into account all of the Slovene Mediterranean low hills regions, woodland is in first place, followed by grasslands; this is true also of all the Slovene inland low hills regions taken as awhole (Table 2). 4 Height of the surface Taking into consideration the basic types of land use, i. e. arable land, vineyards, orchards, grasslands, and woodlands, and all the sectors in total, we find that with respect to height zones vineyards are the most concentrated, with an average concentration coefficient of 0.5605, followed by orchards with a coefficient of 0.4944, then woodland with a coefficient of 0.4445, and finally arable land with a coefficient of 0.4286 and grassland with a coefficient of 0.3896. In the Gori{ka brda sector, arable lands is most concentrated with respect to fifty-meter height zones, since four-fifths lie in zones between 50 and 150 m, representing less than two-fifths of the total area. Grassland is most evenly distributed. In the Koprska brda sector orchards are the most concentrated, with two-thirds located in height zones between 300 and 400 m, which represent barely a third of the total area. Arable land is the most evenly distributed. In the Brkini sector vineyards are most concentrated. Three-fifths of all vineyards are located in the zone between 600 and 650 m, a fifth of the total area. Arable land is most evenly distributed. In the Haloze sector as well, vineyards are the most concentrated, with nine-tenths located in height zones between 350 and 450 m, representing less than half of all the area. Grassland is the most evenly distributed, with proportions according to height zone almost everywhere the same. The third area in which vineyards are the most concentrated is the Gori~ko sector. Four-fifths lie in the height zone between 300 and 350 m, which represents less than half of the total area. Woodland is the most evenly distributed. In the Slovenske gorice sector, orchards are the most concentrated. Four-fifths of orchards are located in the height zone between 250 and 300 m. Arable land is the most evenly distributed. In addition to the distribution of land use types according to height zones, it is interesting to look at the concentration of individual types of land use within individual height zones. In the Koprska brda sector the greatest density is achieved by woodlands, which grow over the whole of the height zone between 50 and 100 m, such that their density is 100 ha per km2, in the Gori{ka brda sector, woodland in the height zone between 300 and 350 m with a density of 69ha per km2, in the Brkini sector woodland in the height zone between 450 and 499 with a density of 87 ha per km2, in the Haloze sector woodland in the height zone between 300 and 350 m with a density of 62 ha per km2 and in the Slovenske gorice sector as well woodland in the height zone between 250 and 300 m with a density of 47ha per km2. In the Gori~ko sector, the greatest density is achieved by arable land in the height zone between 200 and 250 m with a density of 54 ha per km2. This is the greatest density of arable land in all sectors. Vineyards have the greatest density in the Gori{-ka brda sector in the height zone between 100 and 150 m with a density of 43 ha per km2, and orchards also in the Gori{ka brda sector in the height zone between 50 and 100 m with a density of 19 ha per km2, grassland in the Brkini sector in the height zone between 750 and 800 m with a density of 50 ha per km2, and woodland in, as already mentioned, the Koprska brda sector in the elevation zone between 50 and 100 m with a density of 100 ha per km2. 69 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia Legend for Figures 15 to 20: from 0 m to 199 m - shades of green, from 200 m to 399 m - shades of yellow, from 400 m to 599 m - shades of orange, from 600 m to 800 m - shades of red. Figure 15: Heights of the area around Bo~aji, in the Koprska brda Figure 16: Heights of the area around Pregarje, in the Brkini region. region. Krasno Vrh ovlje , r pri Kojskem W2 VOtf _, Vr^ N [lovrenc Kozarno Imenje _ O Zali Breg O Sne`e~e Drnovk ^f [martno Biljana .¦^- fiDobrovo Vrhovlje m pri Kojskeil Gonja~e ~f f \ Brestje O ° Kojsko V Kozana Sne`atno Hpm Figure 23: Slopes of the area around Imenje, in the Gori{ka brda region. ~^~ Nadole O Dobrina _;________ Figure 24: Slopes of the area around Ko~ice, in the Haloze region. O Stara Cesta "Hranjigovci JLahonci ___:__!^L__________^ Figure 25: Slopes of the area around Pr{etinci, in the Slovenske gorice region. [ulinci O Figure 26: Slopes of the area around Markovci, in the Gori~ko region. 6 Aspect of the surface Taking all the sectors together, we see that with respect to aspect classes, vineyards are the most concen-trated with an average concentration coefficient of 0.4755, followed by arable land with a coefficient of 0.3001, orchards with a coefficient of 0.2219, grassland with a coefficient of 0.2042 and woodland with a coefficient of barely 0.1001. Vineyards stand out: the ratio between the coefficient for vineyards and that for woodland with respect to aspect of the surfaces is almost 5:1, whereas the coefficients with respect to slopes are practically identical. In the Gori{ka brda sector arable land is the most concentrated with respect to aspect classes, and wood-land is the most evenly distributed. In the Koprska brda, Brkini, Haloze and Gori~ko sectors, vineyards are the most concentrated and woodland is the least concentrated, while in the Slovenske gorice sector vine-yards are the most concentrated and orchards are the least concentrated with respect to aspect classes. In addition to the distribution of types of land use with respect to aspect classes, the density of indi-vidual types of land use within particular aspect classes is also of interest. In all sectors with the exception of Gori~ko the greatest density was found for woodlands with a nort-hern aspect. In the Koprska brda sector their density is 79 ha per km2, in the Gori{ka brda sector 49 ha per km2, in the Brkini sector 82 ha per km2, in the Haloze sector 77 ha per km2 and in the Slovenske gorice sector 51 ha per km2. In the Gori~ko sector the greatest density of woodlands, 49 ha per km2, was found in locations with eastern and western aspects. 72 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 Legend for Figures 27 to 32: northern aspect - purple, eastern and western aspect - orange, southern aspect - yellow. Figure 27: Aspect of the area around Bo~aji, in the Koprska brda region. Rjav~e O v , ^elje ^ ^v^ ' 0 Gabrk ° ,/ o Hujej/ Pregarje "- ^y O . Zajel{je Figure 28: Aspect of the area around Pregarje, in the Brkini region. Hlevnik - Sli Gradno q Vi{njevik Brid ice Vedrijan pri N O [l Krasno Vrhovlje . pri Kojskem pri Neblem O o ° [lovrenc Kozarno O . Gonja~e D Sne`e~e Zali Breg -Oe Kojsko Drnovk [martno Biljana O O - g Dobrovo /7 Kozana O Sne`atno Hum O Figure 29: Aspect of the area around Imenje, in the Gori{ka brda region. Site` O Nadole Ko~ice O Dobrina Figure 30: Aspect of the area around Ko~ice, in the Haloze region. Kora~ice ma` Sv. Toma` H o Desnjak Hranjigovci Lahonci ____ Figure 31: Aspect of the area around Pr{etinci, in the Slovenske gorice Figure 32: Aspect of the area around Markovci, in the Gori~ko region. region. 73 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia In the Gori~ko sector, arable land has the highest concentration in areas with southerly aspects, with a density of 37 ha per km2, while in the Gori{ka brda sector vineyards in areas with eastern and western aspects attain a density of 36 ha per km2, and orchards in areas with southern aspects have a density of 13 ha per km2. In the Haloze sector, grasslands with southerly aspect have a density of 41 ha per km2, and woodlands, as already mentioned, in the Brkini sector in areas with northern aspect have a density of 82 ha per km2. Also of interest is the variation in density of individual aspect classes according to different types of land use. The density of areas with northern aspect is in all sectors greatest for woodlands, in the case of the Haloze sector 43 ha of northern aspect per km2 of woodlands. The lowest density in all sectors is found in vineyards, and is for example in the Brkini sector only 1 ha of northern aspect per km2 of vineyards, except for the Gori~ko sector, where the lowest density is found for arable land. The density of areas with southern aspect in the Koprska brda, Haloze, and Gori~ko sectors is greatest among vineyards. For example, in the Koprska brda sector, for every km2 of vineyard area, 76 ha have a southern aspect. In the Gori{ka brda sector the greatest density of such areas is found for arable land: for every km2 of arable land, 53 ha have a southern aspect. In the Brkini sector, the greatest density of such areas is found in the land use category of orchards: 46 ha with southern aspect per km2 of orchards. The lowest density in all sectors is found among woodlands. For example in the Haloze sector only 21 ha out of every km2 of woodlands have a southern aspect. The Brkini represents an exception: surprisingly, only 14ha per km2 of vineyards have a southern aspect. 7 Potential erosion risk of the surface Considering all the sectors together, with respect to erosion risk classes vineyards are the most concen-trated, with an average concentration coefficient of 0.6619, followed by woodlands with a coefficient of 0.6388, orchards with a coefficient of 0.6051, grasslands with a coefficient of 0.5976 and arable land with a coefficient of 0.5651. The coefficients do not differ greatly among themselves, and in comparison to the coefficients for height, slope, and aspect they are very high. In the Gori{ka brda sector vineyards show the most concentration with respect to erosion risk classes, with three-fourths located in the weak erosion class, while arable land is most evenly distributed among the classes. Similarly, in the Koprska brda sector vineyards show the most concentration, with three-fourths found on land classified in the weak erosion class. In this sector orchards are most evenly distributed. In the Brkini sector, too, vineyards are the most concentrated, with nine-tenths of them located on land in the weak erosion class. Grasslands are most evenly distributed. The same pattern holds true for the Slovenske gorice sector. Vineyards are the most concentrated, with two-thirds in the weak erosion class, and grasslands are the most evenly distributed. In the Haloze sector orchards show the most concentration. Four-fifths are in the weak erosion class. Arable land is most evenly distributed. Surprisingly, in the Gori~ko sector grasslands show the most concentration: two-thirds lie in the class of weak erosion. Arable land is most evenly distributed. The densities of individual types of land use in different erosion classes is also of interest in addition to the distribution of types of land use by erosion class. In the Gori{ka brda sector the greatest density is achieved by woodlands in the class of strong erosion at 92 ha per km2, in the Koprska brda sector the density of woodlands in this class is even 99 ha per km2, in the Brkini sector the density of woodlands in the class of strong erosion is likewise 99 ha per km2, in the Haloze sector it is 88 ha per km2 and in the Slovenske gorice sector it is 69 ha per km2. In the Gori~-ko sector the greatest density is achieved by grasslands in the strong erosion class: 100 ha per km2. This is the greatest density shown by grasslands in any sector. The greatest density of arable land is in the Gori~ko sector in the class of negligible erosion, with 41 ha per km2, of vineyards in the Gori{ka brda sector in the class of negligible erosion with 40 ha per km2, of orchards also in the Gori{ka brda sector in the class of negligible erosion with 13 ha per km2, and of woodlands in the Brkini sector in the class of strong erosion with 99 ha per km2. 74 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 Legend for Figures 33 to 38: negligible erosion - yellow, weak erosion - orange, moderate erosion - light red, powerful erosion - dark red. Figure 33: Erosion risk of the area around Bo~aji, in the Koprska Figure 34: Erosion risk of the area around Pregarje, in the Brkini brda region. region. O t Vrhovlje m pri Kojskeji Imenje [lovrenc Kozarno _ O Zali Breg (/} C \ Sne`e~e = [martno Gonja~e *T _Brestje Brestje O ° Kojsko Dobrovo Kozana f Sne`atno(Hum Figure 35: Erosion risk of the area around Imenje, in the Gori{ka Figure 36: Erosion risk of the area around Ko~ice, in the Haloze brda region. region. Figure 37: Erosion risk of the area around Pr{etinci, in the Slovenske Figure 38: Erosion risk of the area around Markovci, in the Gori~ko gorice region. region. 75 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia The density of arable land in all sectors is highest in the class of negligible erosion, and decreases as erosion risk increases. The density of arable land in the strong erosion class in the Haloze sector is less than 1 ha per km2, and is not found at all in this class in other sectors. The densities of vineyards and are in all sectors greatest in the classes of negligible or weak erosion. The density of grasslands varies least with respect to erosion class. In the Gori{ka brda, Koprska brda and Brkini sectors the density decreases as erosion risk increases, while in the Haloze, Slovenske gorice and Gori~ko sectors it increases or remains roughly the same. This is an observable difference between the littoral and the inland sectors. The chan-ge in density in individual erosion classes with respect to different types of land use is also of interest. The density of areas with negligible erosion is in all sectors greatest for arable land. For example, in the Brkini sector it is 67 ha per km2 of arable land. It is least of all for woodland - for example only 8 ha per km2 of woodland in the Brkini sector - with the exception of the Gori~ko sector, where grasslands show the lowest density in this class. The density of areas with weak erosion is greatest in all littoral sectors for vineyards. For example, in the Brkini sector, 87 ha per km2 of vineyards are in this class. For the inland sectors, it is greatest for orc-hards, grassland, and woodland: in the Haloze sector 80 ha per km2 of orchards lie in this class, in the Slovenske gorice sector, 68 ha per km2 of woodland belong in this class and in the Gori~ko sector 64 ha per km2 of grassland are in this class. In areas with moderate erosion, woodlands have the greatest density in all sectors except Gori~ko, whe-re grassland leads. It is lowest of all for vineyards, with the exception of Gori~ko, where orchards have the lowest density in this class. The density of areas with strong erosion is greatest for woodland, with the exception of Gori~ko, whe-re grassland stands out. However, since in the Gori~ko sector only 0.01% of all surfaces belong in the class of strong erosion, the data in this class for this sector should be taken with reservations. 8 Conclusion In the Gori{ka brda, Brkini and Gori~ko sectors, there are no pronounced patterns in the variability of the individual shares of different types of land use with respect to increased height of the land surface. In the Koprska brda sector, broadly speaking the shares of arable land and woodland decrease, the shares of orchards and grassland increase, and the share of vineyards remains the same as height increases. In the Slovenske gorice sector the shares of arable land and grassland decrease, the shares of vineyards, orchards, and grassland increase, and the share of woodland is greatest at middle heights. In the Haloze sector only the share of vineyards clearly changes with height: it increases as height increases. An increase in slope in all sectors is correlated only with a marked decrease in the share of arable land and a marked increase in the share of woodland. An increase in aspect from north towards the south is correlated with a decrease in the share of woodland and an increase in the share of vineyards in all sectors except Gori{ka brda, Brkini and Slovenske gorice, where the share of vineyards in areas with southern aspect is somewhat smaller than in areas with eastern and western aspect, but is still considerably grea-ter than in areas with northern aspect. An increase in erosion risk potential is in all sectors correlated with an increase in the share of woodland and a decrease in the share of arable land; in Mediterranean low hills areas the shares of vineyards, orchards, and grassland also drop. In inland low hills areas, the main indicators of the significance of relief are arable land, which is linked to favorable relief conditions, and woodland, which is linked to poor relief conditions. In Mediterranean low hills areas it is reflected also in vineyards and orchards, which are linked to favorable relief conditions. The ratios between arable land, vineyards, and orchards on the one hand, and woodland on the other, are as follows in the Gori{ka brda sector: in areas with negligible erosion risk it is approximately 4:1, and in areas with strong erosion risk it is 1:15. In the Koprska brda sector the same ratios are 1:1 and 1:860, in the Brkini sector 1:3 and 1:503, in the Haloze sector 1:1 and 1:71, in the Slovenske gorice sector 2:1 and 1:6, and in the Gori~ko sector 1:1 and 1:4 (in the last two sectors the second ratio is for areas with moderate erosion risk, since in areas with strong erosion risk there are no areas of arable land, vineyards, and orchards). The correlation coefficients show that the connection between land use and potential erosion risk is higher in Mediterranean low hills areas (Brkini 0.2420, Koprska brda 0.2336, Gori{ka brda 0.2227) than in inland low hills areas (Slovenske gorice 0.2144, Haloze 0.1846, Gori~ko 0. 1172). 76 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 In the Haloze sector land use is most closely correlated with the aspect of the land surface and in the Slovenske gorice sector it is most closely correlated with the height of the land surface. In the other sec-tors, potential erosion risk is most important. In the Slovenske gorice sector potential erosion risk is in second place; in all other sectors slope of the surface is in second place. An evaluation of correlation coefficients between land use and individual relief indicators for all of Slovenia (Perko 1998; Perko 2001; Hrvatin and Perko 2003) has shown that land use is most closely correlated with height of the land surface, followed by slope and to a lesser degree aspect. In Mediterranean and inland low hills areas with a significant share of vineyards, slope and aspect of the land surface are more important than height of the surface. In general land use in Mediterranean low hills is more adap-ted to the potential erosion risk than in inland low hills, but even in Mediterranean areas it is still not optimal. In evaluating the results of the analysis of relief indicators and the types of land use it is necessary to take into account the degree of accuracy of the DEM 12.5 (Podobnikar 2006) and the map of land use (Dejanska raba… 2005) and at the same time be aware that the characteristics and patterns described apply only to the correlation between surface morphology and land use in the areas selected for study. 9 References Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana. Dejanska raba kmetijskih zemlji{~, razli~ica Raba_beta_20050408. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Eastman, J. R. 1995: IDRISI for Windows. User's Guide. Worcester. Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Nekaj novih vidikov rabe tal v Sloveniji. Geografski zbornik 37. Ljubljana. Gabrovec, M., Kladnik, D, Petek, F. 2001: Land Use Changes in the 20th Century in Slovenia. Land Use/Cover Changes in Selected Regions in the World. Volume I. Asahikawa. Hrvatin, M., Perko, D. 2002: Ugotavljanje ukrivljenosti povr{ja z digitalnim modelom vi{in in njena uporabnost v geomorfologiji. Geografski informacijski sistemi 2001-2002. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D. 2003: Gozdno rastje in morfometri~ne zna~ilnosti povr{ja v Sloveniji. Geografski vestnik 75-2. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D. 2003: Surface Roughness and Land Use in Slovenia. Acta geographica Slovenica 43-2. Ljubljana. Interpretacijski klju~, podrobno pojasnilo posameznih klasifikacijskih razredov, ki so se uporabljali pri projektu Zajem rabe kmetijskih zemlji{~. Projekt posodobitve evidentiranja nepremi~nin, Podpro-jekt D: Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemlji{~. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Ljubljana, 2002. Kladnik, D, Gabrovec, M. 1998: Raba tal. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Kladnik, D, Ravbar, M. 2003: ^lenitev slovenskega pode`elja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005: Soil erosion on agricultural land in Slovenia - measurements of rill erosion in the Besnica valley. Acta geographica Slovenica 45-1. Ljubljana. Lipej, B. 2001: Dr`avni projekti na podro~ju evidentiranja nepremi~nin. Geodetski vestnik 45-3. Ljubljana. Lindsay, J. B., 2005: The Terrain Analysis System: a tool for hydro-geomorphic applications. Hydrologi-cal processes 19. Chichester. McCoy, J., Johnston, K. 2001: Using ArcGIS Spatial Analyst. Redlands. O{tir, K., Podobnikar, T., Stan~i~, Z., Mlinar, J. 2000: Digitalni model vi{in Slovenije InSAR DMV 25. Geodetski vestnik 44-4. Ljubljana. Perko, D. 1998: The regionalization of Slovenia. Geografski zbornik 38. Ljubljana. Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana. Perko, D. 2002: Dolo~anje vodoravne in navpi~ne razgibanosti povr{ja z digitalnim modelom vi{in. Geografski vestnik 74-2. Ljubljana. Petek, F. 2002: Methodology of Evaluation of Changes in Land Use in Slovenia between 1896 and 1999. Geografski zbornik 42. Ljubljana. 77 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia Petek, F. 2005a: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Geografija Slovenije 11. Ljubljana. Petek, F. 2005b: Tipology of Slovenia's Alpine Region with emphasis on Land Use and Changes in Land Use. Acta geographica Slovenica 45-1. Ljubljana. Podobnikar, T. 2002: Koncept izdelave novega digitalnega modela reliefa Slovenije. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. Podobnikar, T. 2005: Production of integrated digital terrain model from multiple datasets of different quality. International Journal of Geographical Information Science 19-1. London. Podobnikar, T. 2006: Digitalni model reliefa iz razli~nih podatkov. @ivljenje in tehnika 57-4. Ljubljana. Podobnikar, T., O{tir, K. 1999: InSAR DMV 25. Ljubljana. Raba kmetijskih zemlji{~, razli~ica 1.0_2002. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Ljubljana, 2002. Rotter, A. 2001: Zajem rabe kmetijskih zemlji{~ v okviru Projekta posodobitve evidentiranja nepremi~nin. Zbornik Uporaba informacij o pokrovnosti in rabi prostora pri varstvu okolja in trajnostnem razvoju. Ljubljana. Shaner, J., Wrightsell, J. 2000: Editing in ArcMap. Redlands. Topole, M. 1998: Mirnska dolina: regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem. Ljubljana. Topole, M. 2003: Geografija ob~ine Morav~e. Geografija Slovenije 7. Ljubljana. Tucker, C. 2000: Using ArcToolbox. Redlands. Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. 78 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Raba tal na izbranih erozijsko ogro`enih obmo~jih terciarnih gri~evij v Sloveniji Raba tal na izbranih erozijsko ogro`enih obmo~jih terciarnih gri~evij v Sloveniji UDK: 551.43:711.14(497.4) COBISS: 1.01 IZVLE^EK: V prispevku ugotavljamo potencialno erozijsko ogro`enost zemlji{~ glede na izoblikovanost povr{ja in njeno povezanost z razporeditvijo posameznih vrst rabe tal. Povezave med reliefnimi dejavniki erozijske ogro`enosti (nadmorska vi{ina, naklon in ekspozicija povr{ja) in vrstami rabe tal (njive, vinogradi, sadovnjaki, travniki, gozdovi ter pozidana in ostala zemlji{~a) smo raziskovali v {estih, 24 km2 velikih izsekih iz obmo~ij terciarnih gri~evij v Sloveniji: Koprskih brd, Brkinov, Gori{kih brd, Haloz, Slovenskih goric in Gori~kega, ki so zaradi prevlade erozijsko slabo odpornih kamnin {e posebej zanimiva. Potencialno erozijsko ogro`enost smo dolo~ali z indeksom mo~i vodnega toka. V izseku Haloz je raba tal najbolj povezana z ekspozicijo povr{ja, v izseku Slovenskih goric z nadmorsko vi{ino povr{ja, v vseh ostalih izsekih pa je najpomembnej{a potencialna erozijska ogro`enost. KLJU^NE BESEDE: raba tal, relief, povr{je, digitalni model vi{in, nadmorska vi{ina, naklon, ekspozicija, erozija, Slovenija. Uredni{tvo je prejelo prispevek 18. maja 2006. NASLOVI: Mauro Hrvatin, univ. dipl. geogr. Geografski in{titut Antona Melika Znanstveoraziskovalni center Slovenske akademije Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: mauro@zrc-sazu.si Drago Perko, dr. Geografski in{titut Antona Melika Znanstveoraziskovalni center Slovenske akademije Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: drago@zrc-sazu.si Franci Petek, dr. Geografski in{titut Antona Melika Znanstveoraziskovalni center Slovenske akademij Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: petek@zrc-sazu.si Vsebina 1 Uvod 2 Izbrana obmo~ja 3 Raba tal 4 Nadmorska vi{ina povr{ja 5 Naklon povr{ja 6 Ekspozicija povr{ja 7 Potencialna erozijska ogro`enost povr{ja 8 Sklep 9 Viri in literatura znanosti in umetnosti znanosti in umetnosti je znanosti in umetnosti 81 82 83 86 87 88 89 90 91 80 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 1 Uvod Relief ali izoblikovanost povr{ja med vsemi sestavinami pokrajine najve~ prispeva k zunanji podobi slovenskih pokrajin, raba tal, ki je mo~no odvisna od naravnih in dru`benih sestavin pokrajine, pa je eden od najpomembnej{ih in najvidnej{ih pokazateljev naravnih in dru`benih razmer v pokrajini. Ponekod je raba tal usklajena, povezana z reliefom, ponekod pa ne. V ~lanku analiziramo reliefne kazalce oziroma kazalce izoblikovanosti in potencialne erozijske ogro`enosti povr{ja glede na razli~ne vrste rabe tal in ugotavljamo razlike med njimi, na tej podlagi pa dolo~amo stopnjo povezanosti med reliefnimi kazalci in vrstami rabe tal oziroma vpliv reliefa na razlike v rabi tal, predvsem pa usklajenost rabe tal glede na potencialno erozijsko ogro`enost povr{ja. Leta 2000 smo na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz radarskih slik, ki jih je European space agency »Evropska vesoljska agencija« posnela med letoma 1995 in 1999, za Geodetsko upravo Republike Slovenije izdelali petindvajsetmetrski digitalni model vi{in, tako imenovani interferometri~ni radarski digitalni model vi{in InSAR DMV 25 (Podobnikar, O{tir 1999; O{tir, Podobnikar, Stan~i~, Mlinar 2000; Podobnikar 2002). Sestavljajo ga podatki o nadmorskih vi{inah to~k, ki so od severa proti jugu oziroma od vzhoda proti zahodu oddaljene 25 m in so ogli{~a kvadratnih celic z osnovnico 25 m, diagonalo 35 m in povr{ino 625 m2. DMV 25 smo med letoma 2003 in 2005 z upo{tevanjem ob{irnih zbirk podatkov o reliefu iz zadnjega desetletja 20. stoletja zgostili v DMV 12,5 (Podobnikar 2005). Sestavljajo ga podatki o nadmorskih vi{inah to~k, ki so od severa proti jugu oziroma od vzhoda proti zahodu oddaljene 12,5 m in so ogli{~a kvadratnih celic z osnovnico 12,5 m, diagonalo 17,7 m in povr{ino 156,25 m2. Testiranje je pokazalo, da je natan~nost DMV 12,5 za celo Slovenijo 3,2 m, za ravnine 1,1 m, za gri~evja 2,3 m, za hribovja 3,8 m in za gorovja 7,0 m (Podobnikar 2006, 25). Od treh temeljnih geometri~nih lastnosti ploskev, ki jih v okviru geografskega informacijskega sistema lahko ugotavljamo z digitalnim modelom vi{in, to so oddaljenost, nagnjenost in ukrivljenost glede na vodoravno in navpi~no ravnino (Perko 2002; Hrvatin in Perko 2002; Hrvatin in Perko 2003), smo za primerjavo izbrali tri lastnosti oziroma kazalce, ki se najpogosteje uporabljajo v geografiji. To so: • nadmorska vi{ina povr{ja ali oddaljenost povr{ja glede na vodoravno ravnino, • naklon povr{ja ali nagnjenost povr{ja glede na vodoravno ravnino in • ekspozicija povr{ja ali nagnjenost povr{ja glede na navpi~no ravnino. Ugotovljeni kazalci pri DMV 12,5 slonijo na 153.600 podatkih za posamezna obmo~ja (slika 1), ki smo jih poimenovali po osrednjem naselju izbranih izsekov. Nadmorske vi{ine povr{ja smo podali v metrih, naklone povr{ja v stopinjah od 0 za ravno povr{je do 90 za navpi~no povr{je, ekspozicije povr{ja pa v stopinjah od 0 za skrajno severno lego do 180 za skrajno ju`no lego. Izra~unali smo jih za {est izsekov iz obmo~ij terciarnih gri~evij v Sloveniji, ki so zaradi prevlade erozijsko slabo odpornih kamnin {e posebej zanimiva. Med sredozemskimi gri~evji smo izbrali Koprska brda, Brkine in Gori{ka brda, med celinskimi gri~evji pa Haloze, Slovenske gorice in Gori~ko. Vsi pravokotni izseki imajo dol`ino 6 km, {irino 4km in povr{ino 24km2. Za ra~unanje reliefnih kazalnikov ter povezovanje podatkovnih slojev reliefa, kamnin, re~ne mre`e in razvodnic smo uporabili programska paketa IDRISI (Eastman 1995) in ArcGIS (Shaner, Wrightsell 2000; Tucker 2000; McCoy, Johnston2001). Kot ~etrti reliefni kazalec smo dodali potencialno erozijsko ogro`enost povr{ja, ki smo jo ugotavljali s pomo~jo indeksa mo~i vodnega toka (Lindsay 2005; Komac, Zorn 2005). Indeks mo~i vodnega toka je mera denudacijsko-erozijskega potenciala vode, ki temelji na predpostavki, da se vodni pretok in denudacijsko-erozijska sposobnost vode ve~ata sorazmerno z ve~anjem povr{ine specifi~nega izseka pore~ja. Indeks upo{teva povr{ino hidrolo{kega zaledja odseka izohipse, dol`ino odseka izohipse in naklon povr{ja na odseku izohipse. Pri uporabi digitalnega modela vi{in je povr{ina hidrolo{kega zaledja odseka izohipse enaka povr{ini hidrolo{kega zaledja kvadratne celice, dol`ina odseka izohipse je enaka dol`ini osnovnice kvadratne celice, naklon povr{ja na odseku izohipse pa je enak naklonu kvadratne celice oziroma naklonu skupine kvadratnih celic. Najmanj{a vrednost indeksa mo~i vodnega toka, ko je povr{je na odseku izohipse oziroma v kvadratni celici ravno, je 0. V tem primeru je tudi potencialna erozijska ogro`enost enaka 0. Ve~ja je vrednost indeksa, ve~ja je potencialna erozijska ogro`enost. Vrednosti indeksa smo za na{e potrebe razdelili na {tiri razrede in jih ozna~ili: 81 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Raba tal na izbranih erozijsko ogro`enih obmo~jih terciarnih gri~evij v Sloveniji • neznatna erozija (vrednosti indeksa med 0 in 9), • {ibka erozija (vrednosti indeksa med 10 in 99), • zmerna erozija (vrednosti indeksa med 100 in 999), • mo~na erozija (vrednosti indeksa med 1000 in ve~). Slika 1: Na skici izra~una indeksa mo~i vodnega toka sta prikazana dva primera v pore~ju Suhega potoka v Posavskem hribovju (pore~je omejejuje rde~a ~rta), pri ~emer A pomeni povr{ino hidrolo{kega zaledja odseka izohipse, b dol`ino odseka izohipse in a naklon povr{ja na odseku izohipse. Indeks mo~i vodnega toka IMVT = (A: b) · tan a. V prvem primeru je indeks mo~i vodnega toka 2143m2/m (IMVT = (245.000 m2:10 m) · tan 5°)), v drugem primeru pa 94 m2/m (IMVT = (29.580 m2:160 m) · tan 27°)). Glej angle{ki del prispevka. Povezanost med oblikovanostjo in potencialno erozijsko ogro`enostjo povr{ja ter rabo tal smo ugotavljali: • opisno z razporeditvijo posameznih vrst rabe tal po razredih nadmorske vi{ine, naklona, ekspozicije in potencialne erozijske ogro`enosti povr{ja, • ra~unsko s Hirschmanovim koeficientom koncentracije cc (Blejec 1976; Perko 2001), ki temelji na dele`ih posameznih vrst rabe tal po razredih dolo~enega reliefnega kazalca in ima vrednosti med 0, ko je dolo~ena vrsta rabe tal enakomerno porazdeljena po razredih, in 1, ko je osredoto~ena, zgo{~ena le v enem razredu (ve~ji je koeficient koncentracije, ve~ja je zgo{~enost posamezne vrste rabe tal in ve~ja mo`nost, da zgo{~enost ni slu~ajna, ampak odvisna od upo{tevanega reliefnega kazalca), • ra~unsko s koeficientom kontingen~ne korelacije r (Blejec 1976; Perko 2001), ki temelji na hi2 oziroma pogostnosti pojavljanja vseh vrst rabe tal po vseh razredih kontingen~ne tabele dolo~enega reliefnega kazalca Vse izra~unane vrednosti hi2 in koeficienta korelacije bistveno presegajo vrednost mejnega hi2 in mejnega koeficienta korelacije za statisti~no pomembnost pri 99,9 % zaupanju, kar pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da so vi{ina, naklon, ekspozicija in potencialna erozijska ogro`enost povr{ja statisti~no pomembno povezani z vrstami rabe tal. 2 Izbrana obmo~ja Odlo~ili smo se za {est obmo~ij terciarnih gri~evij. Med sredozemskimi gri~evji smo izbrali Koprska brda, Brkine in Gori{ka brda, med celinskimi gri~evji pa Haloze, Slovenske gorice in Gori~ko (slika 2). V Koprskih brdih (slika 3) smo izbrali izsek na jugovzhodu okrog naselja Bo~aji, ki obsega fli{ni gri~evnati svet v povirju Dragonje z vi{inskim razmikom med 82 in 415 m, povpre~nim naklonom 13,2°, povpre~no ekspozicijo 99,9° in povpre~no vrednostjo indeksa mo~i vodnih tokov 70,8 m2/m. Prevladujejo redka gru~asta naselja, med katerimi so ve~je le Marezige. V Brkinih (slika 4) smo izbrali izsek na osrednjem fli{nem slemenu okrog naselja Pregarje z vi{inskim razmikom med 437 in 771 m, povpre~nim naklonom 16,2°, povpre~no ekspozicijo 94,1° in povpre~no vrednostjo indeksa mo~i vodnih tokov 64,6 m2/m. Zna~ilna so redka in manj{a strnjena naselja, ki so ponekod razpotegnjena vzdol` slemen. V Gori{kih brdih (slika 5) smo izbrali izsek v fli{nem osredju okrog naselja Imenje z vi{inskim razmikom med 77 in 426m, povpre~nim naklonom 16,5°, povpre~no ekspozicijo 99,0° in povpre~no vrednostjo indeksa mo~i vodnih tokov 66,6 m2/m. Zna~ilna so {tevilna gru~asta naselja, med njimi so ve~ja Dobrovo, Kozana, Kojsko, Hum in [martno. V zahodnem, gozdnatem delu Haloz (slika 6) smo izbrali izsek v lapornem osredju okrog naselja Ko~ice z vi{inskim razmikom med 253 in 512 m, povpre~nim naklonom 21,7°, povpre~no ekspozicijo 92,3° in povpre~no vrednostjo indeksa mo~i vodnih tokov 59,3 m2/m. Zna~ilna so redka, mo~no razlo`ena naselja s {tevilnimi zaselki, ki so raztreseni dale~ naokoli. V Slovenskih goricah (slika 7) smo izbrali izsek na pe{~enem in prodnatem svetu okrog naselja Pr{etinci z vi{inskim razmikom med 213 in 326 m, povpre~nim naklonom 8,2°, povpre~no ekspozicijo 96,4° in povpre~no vrednostjo indeksa mo~i vodnih tokov 22,3 m2/m. Zna~ilna je gosta mre`a manj{ih razlo`enih naselij. Na Gori~kem (slika 8) smo izbrali izsek na prodnatem in ilovnatem svetu okrog naselja Markovci z vi{inskim razmikom med 246 in 352 m, povpre~nim naklonom 6,6°, povpre~no ekspozicijo 105,2° in povpre~no vrednostjo indeksa mo~i vodnih tokov 18,7 m2/m. Zna~ilna so redka razlo`ena naselja. Slika 2: Lega izbranih obmo~ij na poenostavljenem stratigrafskem zemljevidu Slovenije. Glej angle{ki del prispevka. 82 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 Slika 3: Obmo~je v okolici Bo~ajev, Koprska brda (fotografija: Matev` Lenar~i~) Glej angle{ki del prispevka. Slika 4: Obmo~je v okolici Pregarij, Brkini (fotografija: Matev` Lenar~i~). Glej angle{ki del prispevka. Slika 5: Obmo~je v okolici Imenj, Gori{ka brda (fotografija: Matev` Lenar~i~). Glej angle{ki del prispevka. Slika 6: Obmo~je v okolici Ko~ic, Haloze (fotografija: Matev` Lenar~i~) Glej angle{ki del prispevka. Slika 7: Obmo~je v okolici Pr{etincev, Slovenske gorice (fotografija: Matev` Lenar~i~) Glej angle{ki del prispevka. Slika 8: Obmo~je v okolici Markovcev, Gori~ko (fotografija: Matev` Lenar~i~). Glej angle{ki del prispevka. Preglednica 1: Nekateri statisti~ni kazalci za nadmorsko vi{ino, naklon, ekspozicijo in potencialno erozijsko ogro`enost povr{ja po posameznih obmo~jih. Bo~aji Pregarje Imenje Ko~ice Pr{etinci Markovci (Koprska brda) (Brkini) (Gori{ka brda) (Haloze) (Slovenske gorice) (Gori~ko) vi{ina ni`ek 82,0 437,0 77,0 253,0 213,0 246,0 vi{ek 415,0 771,0 426,0 512,0 326,0 352,0 razmik 333,0 334,0 349,0 259,0 113,0 106,0 povpre~je 272,8 603,1 186,0 348,1 264,9 297,8 standardni odklon 56,9 70,5 73,0 42,6 21,1 21,8 naklon ni`ek 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 vi{ek 45,0 43,9 47,7 54,0 31,9 24,5 razmik 45,0 43,9 47,7 54,0 31,9 24,5 povpre~je 13,2 16,2 16,5 21,7 8,2 6,6 standardni odklon 6,9 7,2 8,0 9,5 5,0 3,6 ekspozicija ni`ek 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 vi{ek 180,0 180,0 180,0 180,0 180,0 180,0 razmik 180,0 180,0 180,0 180,0 180,0 180,0 povpre~je 99,9 94,1 99,0 92,3 96,4 105,2 standardni odklon 57,5 50,3 51,6 51,8 53,8 50,8 indeks relativne mo~i vodnih tokov ni`ek 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 vi{ek 10979 7975 7253 5636 890 1119 razmik 10979 7975 7253 5636 890 1119 povpre~je 70,8 64,6 66,6 59,3 22,3 18,7 standardni odklon 189,3 141,3 169,0 103,6 35,2 26,3 3 Raba tal S pojmom raba tal izra`amo predvsem namembnost povr{in oziroma zemlji{~ v pokrajini za gospodarske in druge dejavnosti. Med geografskimi panogami se z rabo tal najve~ ukvarjata agrarna geografija (Gabrovec in Kladnik 1997; Kladnik in Gabrovec 1998, Gabrovec, Kladnik in Petek 2001; Petek 2002; Hrvatin in Perko 2003; Petek 2005a; Petek 2005b) in geografija pode`elja (Urbanc 2002; Kladnik in Ravbar 2003; Topole 2003). 83 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Raba tal na izbranih erozijsko ogro`enih obmo~jih terciarnih gri~evij v Sloveniji Povr{ine ali zemlji{~a z enako rabo tal imenujemo zemlji{ka kategorija ali vrsta rabe tal. Temeljni vir za preu~evanje rabe tal so podatki zemlji{kega katastra, ki ga v Sloveniji po katastrskih ob~inah vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Katastrske ob~ine so temeljne teritorialne enote za vodenje zemlji{kega katastra. V Sloveniji jih je 2698. Zaradi po~asnega vna{anja sprememb v kataster podatki zaostajajo za dejanskimi razmerami v pokrajini. Med najstarej{imi uradnimi popisi zemlji{~ na ozemlju dana{nje Slovenije je najbolj popoln tako imenovani franciscejski ali stabilni kataster iz prve polovice 19. stoletja. Razlikoval je pet temeljnih zemlji{kih kategorij oziroma vrst rabe tal (polje, travnik, pa{nik, gozd in vinograd), ob njih pa {e zemlji{~a z me{ano rabo (na primer travnik s sadnim drevjem) in zemlji{~a s posebno rabo (na primer hmelji{~e, mo~virje, kamnolom). Med najnovej{imi podatkovnimi zbirkami dejansko rabo tal zajemajo razli~ni zemljevidi, izdelani s pomo~jo daljinskega zaznavanja. Za na{e delo je med njimi najbolj zanesljiv in uporaben digitalni zemljevid vrst rabe tal Raba kmetijskih zemlji{~, ki je bil v svoji prvi razli~ici izdan leta 2002 (Raba kmetijskih zemlji{~, razli~ica 1.0_2002). Nastal je v okviru Projekta posodobitve evidentiranja nepremi~nin oziroma njegovega podprojekta Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemlji{~, pri katerem so sodelovali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Geodetska uprava Republike Slovenije, Vrhovno sodi{-~e Republike Slovenije, Ministrstvo za finance ter Ministrstvo za pravosodje. Digitalni zemljevid spremlja podatkovna zbirka, ki povezuje register kmetij, zemlji{ki kataster in zemlji{ko knjigo. Vzpostavljena je bila zaradi dolo~anja vi{ine subvencij na povr{ino kmetij (Lipej 2001). Vir podatkov za zemljevid so digitalni ortofoto na~rti v merilu 1:5000, ki temeljijo na ~rno-belih letalskih posnetkih v merilu 1:17.500 in terenskem preverjanju. Podprojekt se je za~el leta 1998, ko so na 50 vzor~nih listih interpretirali vrste rabe tal, na tej podlagi dolo~ili interpretacijski klju~ in vektorsko omejili vsako vrsto rabe tal. Delo so kon~ali leta 2002 z zdru`itvijo vseh digitalnih ortofoto na~rtov v enoten zemljevid (Rotter 2001). Njegova slabost je prav neenoten ~as zajema (fotografiranja) podatkov po razli~nih obmo~jih Slovenije. Zato je bila `e opravljena revizija rabe na pribli`no tretjini ozemlja Slovenija (Dejanska raba kmetijskih zemlji{~, razli~ica Raba_beta_20050408). To zadnjo razli~ico smo uporabili pri na{ih analizah. Na zemljevidu je 22 razli~nih vrst rabe tal: • njive in vrtovi, • za~asni travniki, • hmelji{~a, • vinogradi, • intenzivni sadovnjaki, • ekstenzivni sadovnjaki, • olj~ni nasadi, • ostali trajni nasadi, • trajni travniki in pa{niki, • barjanski travniki, • zemlji{~a v zara{~anju, • planta`e gozdnega drevja, • drevesa in grmi~evje, • kmetijske povr{ine porasle z gozdnim drevjem, • gozd, • pozidana in sorodna zemlji{~a, • barja, • trsti~ja, • ostala zamo~virjena zemlji{~a, • suha odprta zemlji{~a s posebnim rastlinskim pokrovom, • odprta zemlji{~a brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom, • vode. Za na{o raziskavo smo teh 22 temeljnih vrst rabe tal smiselno zdru`ili v 7 skupin vrst rabe tal: • njive (v skupino smo uvrstili njive in vrtove, za~asne travnike ter hmelji{~a), • vinogradi in drugi sorodni trajni nasadi (v skupino smo uvrstili vinograde, olj~nike ter ostale trajne nasade), • sadovnjaki (v skupino smo uvrstili intenzivne sadovnjake ter ekstenzivne sadovnjake), • travniki in pa{niki (v skupino smo uvrstili trajne travnike in pa{nike ter barjanske travnike), 84 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 • gozdovi (v skupino smo uvrstili zemlji{~a v zara{~anju, planta`e gozdnega drevja, drevesa in grmi~evje, kmetijske povr{ine porasle z gozdnim drevjem ter gozd), • pozidane povr{ine (v skupino smo uvrstili pozidana in sorodna zemlji{~a), • ostale vrste rabe tal (v skupino smo uvrstili barja, trsti~ja, ostala zamo~virjena zemlji{~a, suha odprta zemlji{~a s posebnim pokrovom, odprta zemlji{~a brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom ter vode). Na temelju tak{nega zdru`evanja smo iz zemljevida temeljnih vrst rabe tal pripravili zemljevid skupin vrst rabe tal in ga kot nov sloj prenesli v geografski informacijski sistem ter povezali z digitalnim modelom vi{in. V nadaljnjem besedilu namesto izraza skupine vrst rabe tal uporabljamo kar poenostavljeni izraz vrste rabe tal. Izbrani izseki v terciarnih gri~evjih se po rabi tal med seboj razlikujejo mo~neje kot po reliefnih in drugih naravnih zna~ilnostih, saj poleg kamninske podlage in reliefa na rabo tal vplivajo tudi drugi naravni in dru`beni dejavniki. To potrjujejo primerjava dele`ev vrst rabe med izbranimi obmo~ji. Njiv je v izseku Gori~kega kar tretjina celotne povr{ine, v Gori{kih brdih pa manj kot odstotek. Ravno obratno je razmerje pri vinogradih. Izsek Gori{kih brd izstopa po najve~jem dele`u sadovnjakov, v izseku Koprskih brdih pa sadovnjakov skoraj ni. Izsek Haloz ima skoraj {e enkrat toliko travnikov in pa{nikov kot ostali izseki, z izjemo izjemo izseka Gori{kih brd, kjer je te zemlji{ke kategorije {e najmanj. Po gozdnatosti izstopa izsek Brkinov, kjer gozdovi pora{~ajo skoraj {tiri petine vsega povr{ja, najmanj{i dele` gozda pa je v izseku Slovenskih goricah, a je {e vedno ve~ji od dveh petin. V vseh izsekih prevladujejo gozdovi, kot druga vrsta rabe tal pa v izseku Koprskih brd, Brkinov in Haloz sledijo travniki, v izseku Gori{kih brd vinogradi, v izseku Slovenskih goric in Gori~kega pa njive. V vseh sredozemskih izsekih skupaj so na prvem mestu gozdovi in na drugem mestu vinogradi, v vseh celinskih izsekih skupaj pa na prvem mestu gozdovi in na drugem mestu njive. ^e upo{tevamo vsa slovenska sredozemska gri~evja skupaj, so na prvem mestu gozdovi in nato travniki, enako pa velja tudi za vsa slovenska celinska gri~evja skupaj (preglednica 2). Preglednica 2: Zdru`ene vrste rabe tal po izbranih obmo~jih terciarnih gri~evij njive vinogradi sadovnjaki travniki gozd ostalo skupaj v ha Bo~aji (Koprska brda) 8421 10655 209 26691 102439 5185 153600 Pregarje (Brkini) 2306 102 5519 22755 120090 2828 153600 Imenje (Gori{ka brda) 1045 51175 17038 10784 63932 9626 153600 Ko~ice (Haloze) 6447 4079 6562 44550 85920 6042 153600 Pr{etinci (Slovenske gorice) 39335 7785 5341 27055 63250 10834 153600 Markovci (Gori~ko) 50814 537 3196 24194 68726 6133 153600 v% Bo~aji (Koprska brda) 5,48 6,94 0,14 17,38 66,69 3,38 100,00 Pregarje (Brkini) 1,50 0,07 3,59 14,81 78,18 1,84 100,00 Imenje (Gori{ka brda) 0,68 33,32 11,09 7,02 41,62 6,27 100,00 Ko~ice (Haloze) 4,20 2,66 4,27 29,00 55,94 3,93 100,00 Pr{etinci (Slovenske gorice) 25,61 5,07 3,48 17,61 41,18 7,05 100,00 Markovci (Gori~ko) 33,08 0,35 2,08 15,75 44,74 3,99 100,00 sredozemski izseki skupaj 2,55 13,44 4,94 13,07 62,17 3,83 100,00 panonski izseki skupaj 20,96 2,69 3,28 20,79 47,29 4,99 100,00 sredozemska gri~evja skupaj 7,96 6,8 3,56 18,18 55,45 8,05 100,00 panonska gri~evja skupaj 21,77 4,17 2,94 21,99 41,56 7,57 100,00 Slika 9: Raba tal obmo~ja v okolici Bo~ajev, Koprska brda. Glej angle{ki del prispevka. Slika 10: Raba tal obmo~ja v okolici Pregarij, Brkini. Glej angle{ki del prispevka. Slika 11: Raba tal obmo~ja v okolici Imenj, Gori{ka brda. Glej angle{ki del prispevka. 85 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Raba tal na izbranih erozijsko ogro`enih obmo~jih terciarnih gri~evij v Sloveniji Slika 12: Raba tal obmo~ja v okolici Ko~ic, Haloze. Glej angle{ki del prispevka. Slika 13: Raba tal obmo~ja v okolici Pr{etincev, Slovenske gorice. Glej angle{ki del prispevka. Slika 14: Raba tal obmo~ja v okolici Markovcev, Gori~ko. Glej angle{ki del prispevka. Legenda za slike od 9 do 14: njive - rjava, vinogradi - vijoli~na, sadovnjaki - rumena, travniki in pa{niki - svetlo zelena, gozd - temno zelena, pozidane povr{ine - rde~a, ostale povr{ine - modra. 4 Nadmorska vi{ina povr{ja ^e upo{tevamo temeljne vrste rabe tal, torej njive, vinograde, sadovnjake, travnike in gozdove, ter vse izseke skupaj, so glede na vi{inske pasove najbolj zgo{~eni vinogradi s povpre~nim koeficientom koncentracije 0,5605, nato sadovnjaki s koeficientom 0,4944, na sredini so gozdovi s koeficientom 0,4445, na koncu pa njive s koeficientom 0,4286 in travniki s koeficientom 0,3896. V izseku Gori{kih brd so glede na petdesetmetrske vi{inske pasove najbolj zgo{~ene njive, saj jih kar {tiri petine le`i v vi{inskih pasovih med 50 in 150 m, ki pomenijo manj kot dve petini vseh povr{in. Najbolj enakomerno so razporejeni travniki. V izseku Koprskih brd so najbolj zgo{~eni sadovnjaki, saj jih kar dve tretjini le`i v vi{inskih pasovih med 300 in 400 m, ki pomenijo komaj tretjino vseh povr{in. Najbolj enakomerno so razporejene njive. V izseku Brkinov so najbolj zgo{~eni vinogradi, V vi{inskem pasu med 600 in 650 m, ki pomeni petino vseh povr{in, so kar tri petine vseh vinogradov. Najbolj enakomerno so razporejene njive. Tudi v izseku Haloz so najbolj zgo{~eni vinogradi, saj jih kar devet desetin le`i v vi{inskih pasovih med 350 in 450 m, ki pomenijo manj kot polovico vseh povr{in. Najbolj enakomerno so razporejeni travniki, katerih dele` je po vi{inskih pasovih skoraj povsem enak dele`u povr{in istih vi{inskih pasov. Tretje obmo~je, kjer so najbolj zgo{~eni vinogradi, je izsek Gori~kega. [tiri petine jih le`i v vi{inskem pasu med 300 in 350 m, ki pomeni manj kot polovico vseh povr{in. Najbolj enakomerno so razporejeni gozdovi. V izseku Slovenskih goric so najbolj zgo{~eni sadovnjaki. Kar {tiri petine sadovnjakov je v vi{inskem pasu med 250 in 300 m. Najbolj enakomerno so razporejene njive. Poleg razporeditve vrst rabe tal po vi{inskih pasovih je zanimiva tudi gostota posamezne vrste rabe tal v posameznih vi{inskih pasovih. V izseku Koprskih brd dosegajo najve~jo gostoto gozdovi, ki pora{~ajo ves vi{inski pas med 50 in 100 m, tako da je njihova gostota 100 ha na km2, v izseku Gori{kih brd gozdovi v vi{inskem pasu med 300 in 350 m z gostoto 69 ha na km2, v izseku Brkinov gozdovi v vi{inskem pasu med 450 in 499 z gostoto 87 ha na km2, v izseku Haloz gozdovi v vi{inskem pasu med 300 in 350 m z gostoto 62 ha na km2 in tudi v izseku Slovenskih goric gozdovi v vi{inskem pasu med 250 in 300 m z gostoto 47 ha na km2, v izseku Gori~kega pa njive v vi{inskem pasu med 200 in 250 m z gostoto 54ha na km2. To je tudi najve~ja gostota njiv v vseh izsekih. Vinogradi imajo najve~jo gostoto v izseku Gori{kih brd v vi{inskem pasu med 100 in 150 m z gostoto 43 ha na km2, sadovnjaki prav tako v izseku Gori{kih brd v vi{inskem pasu med 50 in 100 m z gostoto 19ha na km2, travniki v izseku Brkinov v vi{inskem pasu med 750 in 800 m z gostoto 50 ha na km2, gozdovi pa, kot re~eno, v izseku Koprskih brd v vi{inskem pasu med 50 in 100m zgostoto 100ha nakm2 Slika 15: Vi{ine obmo~ja v okolici Bo~ajev, Koprska brda. Glej angle{ki del prispevka. Slika 16: Vi{ine obmo~ja v okolici Pregarij, Brkini. Glej angle{ki del prispevka. Slika 17: Vi{ine obmo~ja v okolici Imenj, Gori{ka brda. Glej angle{ki del prispevka. 86 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 Slika 18: Vi{ine obmo~ja v okolici Ko~ic, Haloze. Glej angle{ki del prispevka. Slika 19: Vi{ine obmo~ja v okolici Pr{etincev, Slovenske gorice. Glej angle{ki del prispevka. Slika 20: Vi{ine obmo~ja v okolici Markovcev, Gori~ko. Glej angle{ki del prispevka. Legenda za slike od 15 do 20: od 0 m do 199 m- odtenki zelene, od 200 m do 399 m- odtenki rumene, od 400 m do 599 m- odtenki oran`ne, od 600 m do 800 m - odtenki rde~e. 5 Naklon povr{ja ^e upo{tevamo vse izseke skupaj, so glede na naklonske razrede najbolj zgo{~eni sadovnjaki s povpre~nim koeficientom koncentracije 0,4913, nato vinogradi s koeficientom 0,4852, na sredini so gozdovi s koeficientom 0,4384, na koncu pa njive s koeficientom 0,4380 in travniki s koeficientom 0,4184. Razlike med koeficienti so manj{e kot pri vi{inskih pasovih. V izseku Gori{kih brd so glede na naklonske razrede najbolj zgo{~eni gozdovi, saj jih skoraj {tiri petine le`i v naklonskih razredih pod 6°, ki pomenijo komaj desetino vseh povr{in. Najbolj enakomerno so razporejeni travniki. V izseku Koprskih brd so najbolj zgo{~ene njive, saj jih kar devet desetin le`i v naklonskih razredih med 2 in 12°, ki pomenijo manj kot polovico vseh povr{in. Najbolj enakomerno so razporejeni gozdovi. V izseku Brkinov so najbolj zgo{~eni vinogradi. V naklonskih razredih med 2 in 12° jih le`i {tiri petine, ~eprav ti razredi pokrivajo manj kot tretjino povr{in. Najbolj enakomerno so razporejeni gozdovi. V izseku Haloz so najbolj zgo{~eni sadovnjaki, saj jih kar {tiri petine le`i v naklonskih razredih med 12 in 30°, ki pomenijo manj kot tretjino vseh povr{in. Najbolj enakomerno so razporejene njive. Tudi v izseku Slovenskih goric so najbolj zgo{~eni sadovnjaki. Tri ~etrtine sadovnjakov je v naklonskih razredih med 6 in 30°. Najbolj enakomerno so razporejeni travniki. Tretje obmo~je, kjer so najbolj zgo{~eni sadovnjaki, je izsek Gori~kega. Ve~ kot devet desetin sadovnjakov le`i v naklonskih razredih med 2 in 12°. Najbolj enakomerno so razporejene njive. Poleg razporeditve vrst rabe tal po naklonskih razredih je zanimiva tudi gostota posamezne vrste rabe tal v posameznih naklonskih razredih. V vseh izsekih dosegajo najve~jo gostoto gozdovi, in sicer v izseku Koprskih brd v naklonskem razredu nad 30° z gostoto 98 ha na km2, v izseku Gori{kih brd v istem razredu z gostoto 90 ha na km2, v izseku Brkinov v istem razredu z gostoto kar 100 ha na km2 in v izseku Haloz v istem razredu z gostoto 80 ha na km2, v izseku Slovenskih goric pa v naklonskem razredu med 20 in 30° z gostoto 71 ha na km2 in v izseku Gori~kega prav tako v naklonskem razredu med 20 in 30° z gostoto 85 ha na km2. Njive imajo najve~jo gostoto v izseku Gori~kega v naklonskem razredu pod 2° z gostoto 56 ha na km2, vinogradi imajo najve~jo gostoto v izseku Gori{kih brd v naklonskem razredu med 6 in 12° z gostoto 44 ha na km2, sadovnjaki prav tako v izseku Gori{kih brd v naklonskem razredu pod 2° z gostoto 20 ha na km2, travniki v izseku Brkinov v naklonskem razredu pod 2° z gostoto 36 ha na km2, gozdovi pa prav tako, kot re~eno, v izseku Brkinov v naklonskem razredu nad 30° z gostoto 100 ha na km2. Slika 21: Nakloni obmo~ja v okolici Bo~ajev, Koprska brda. Glej angle{ki del prispevka. Slika 22: Nakloni obmo~ja v okolici Pregarij, Brkini. Glej angle{ki del prispevka. Slika 23: Nakloni obmo~ja v okolici Imenj, Gori{ka brda. Glej angle{ki del prispevka. Slika 24: Nakloni obmo~ja v okolici Ko~ic, Haloze. Glej angle{ki del prispevka. 87 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Raba tal na izbranih erozijsko ogro`enih obmo~jih terciarnih gri~evij v Sloveniji Slika 25: Nakloni obmo~ja v okolici Pr{etincev, Slovenske gorice. Glej angle{ki del prispevka. Slika 26: Nakloni obmo~ja v okolici Markovcev, Gori~ko. Glej angle{ki del prispevka. Legenda za slike od 21 do 26: od 0° do 2° - temno zelena, od 2° do 6° - svetlo zelena, od 7° do 12° - rumena, od 13° do 20° - svetlo rde~a in od 21° navzgor - temno rde~a. 6 Ekspozicija povr{ja ^e upo{tevamo vse izseke skupaj, so glede na ekspozicijske razrede najbolj zgo{~eni vinogradi s povpre~nim koeficientom koncentracije 0,4755, nato njive s koeficientom 0,3001, sledijo sadovnjaki s koeficientom 0,2219, na koncu pa travniki s koeficientom 0,2042 in gozdovi s koeficientom komaj 0,1001. Izstopajo vinogradi. Razmerje med koeficientom za vinograde in gozdove je pri ekspozicijah povr{ja skoraj 5:1, pri naklonih povr{ja pa sta koeficienta skoraj enaka. V izseku Gori{kih brd so glede na ekspozicijske razrede najbolj zgo{~ene njive, najbolj enakomerno pa so razporejeni gozdovi. V izseku Koprskih brd, Brkinov, Haloz in Gori~kega so najbolj zgo{~eni vinogradi in najmanj gozdovi, v izseku Slovenskih goric pa najbolj vinogradi in najmanj sadovnjaki. Poleg razporeditve vrst rabe tal po ekspozicijskih razredih je zanimiva tudi gostota posamezne vrste rabe tal v posameznih ekspozicijskih razredih. V vseh izsekih dosegajo najve~jo gostoto gozdovi na severnih legah, in sicer v izseku Koprskih brd z gostoto 79 ha na km2, v izseku Gori{kih brd z gostoto 49 ha na km2, v izseku Brkinov z gostoto 82 ha na km2, v izseku Haloz z gostoto 77 ha na km2 in v izseku Slovenskih goric z gostoto 51 ha na km2, le v izseku Gori~-kega gozdovi na vzhodnih in zahodnih legah z gostoto 49 ha na km2. Njive imajo najve~jo gostoto v izseku Gori~kega na ju`nih legah z gostoto 37ha nakm2, vinogradi imajo najve~jo gostoto v izseku Gori{kih brd na vzhodnih in zahodnih legah z gostoto 36 ha na km2, sadovnjaki prav tako v izseku Gori{kih brd na ju`nih legah z gostoto 13 ha na km2, travniki v izseku Haloz na ju`nih legah z gostoto 41 ha na km2, gozdovi pa, kot re~eno, v izseku Brkinov na severnih legah z gostoto 82 ha na km2. Zanimivo je tudi spreminjanje gostote posameznih ekspozicijskih razredov po posameznih vrstah rabe tal. Gostota povr{in s severnimi legami je v vseh izsekih najve~ja pri gozdovih, na primer v izseku Haloz kar 43 ha severnih leg na km2 gozdov. Najmanj{a je v vseh izsekih pri vinogradih, na primer v izseku Brkinov le 1 ha severnih leg na km2 vinogradov, razen pri izseku Gori~kega, kjer je to pri njivah. Gostota povr{in z ju`nimi legami je v izsekih Koprskih brd, Haloz, Gori~kega in Slovenskih goric najve~ja pri vinogradih, na primer v izseku Koprskih brd kar 76 ha ju`nih leg na km2 vinogradov, v izseku Gori{kih brd je najve~ja pri njivah s 53 ha ju`nih leg na km2 njiv, v izseku Brkinov pa pri sadovnjakih s 46 ha ju`nih leg na km2 sadovnjakov. Najmanj{a je v vseh izsekih pri gozdovih, na primer v izseku Haloz le 21 ha ju`nih leg na km2 gozdov, razen v izseku Brkinov, kjer je presenetljivo pri vinogradih s komaj 14ha ju`-nih leg na 1 km2 vinogradov. Slika 27: Ekspozicije obmo~ja v okolici Bo~ajev, Koprska brda. Glej angle{ki del prispevka. Slika 28: Ekspozicije obmo~ja v okolici Pregarij, Brkini Glej angle{ki del prispevka. Slika 29: Ekspozicije obmo~ja v okolici Imenj, Gori{ka brda. Glej angle{ki del prispevka. Slika 30: Ekspozicije obmo~ja v okolici Ko~ic, Haloze. Glej angle{ki del prispevka. Slika 31: Ekspozicije obmo~ja v okolici Pr{etincev, Slovenske gorice. Glej angle{ki del prispevka. 88 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 Slika 32: Ekspozicije obmo~ja v okolici Markovcev, Gori~ko. Glej angle{ki del prispevka. Legenda za slike od 27 do 32: severne lege - vijoli~na, vzhodne in zahodne lege - oran`na, ju`ne lege - rumena. 7 Potencialna erozijska ogro`enost povr{ja ^e upo{tevamo vse izseke skupaj, so glede na erozijske razrede najbolj zgo{~eni vinogradi s povpre~nim koeficientom koncentracije 0,6619, nato gozdovi s koeficientom 0,6388, sledijo sadovnjaki s koeficientom 0,6051, na koncu pa travniki s koeficientom 0,5976 in njive s koeficientom 0,5651. Koeficienti so si podobni, v primerjavi s koeficienti pri vi{ini, naklonu in ekspoziciji povr{ja pa so zelo visoki. V izseku Gori{kih brd so najbolj zgo{~eni vinogradi, saj jih skoraj tri ~etrtine le`i v razredu {ibke erozije, najbolj enakomerno pa so razporejene njive. Tudi v izseku Koprskih brd so najbolj zgo{~eni vinogradi, saj jih skoraj tri ~etrtine le`i v razredu {ibke erozije, najbolj enakomerno pa so razporejeni sadovnjaki. Tretje obmo~je, kjer so najbolj zgo{~eni vinogradi, je izsek Brkinov. Skoraj devet desetin vinogradov je v razredu {ibke erozije. Najbolj enakomerno so razporejeni travniki. Tudi v izseku Slovenskih goric so najbolj zgo{~eni vinogradi. Dobri dve tretjini vinogradov je v razredu {ibke erozije. Najbolj enakomerno so razporejeni travniki. V izseku Haloz so najbolj zgo{~eni sadovnjaki. [tiri petine jih le`i v razredu {ibke erozije. Najbolj enakomerno so razporejene njive. V izseku Gori~kega so presenetljivo najbolj zgo{~eni travniki. Skoraj dve tretjini travnikov je v razredu {ibke erozije. Najbolj enakomerno so razporejene njive. Poleg razporeditve vrst rabe tal po erozijskih razredih je zanimiva tudi gostota posamezne vrste rabe tal v posameznih erozijskih razredih. V izseku Gori{kih brd dosegajo najve~jo gostoto gozdovi v razredu mo~ne erozije z gostoto 92 ha na km2, v izseku Koprskih brd gozdovi v razredu mo~ne erozije z gostoto celo 99 ha na km2, v izseku Brkinov gozdovi v erozijskem razredu mo~ne erozije z gostoto prav tako 99 ha na km2, v izseku Haloz gozdovi v razredu mo~ne erozije z gostoto 88 ha na km2 in tudi v izseku Slovenskih goric gozdovi v razredu mo~ne erozije z gostoto 69 ha na km2, v izseku Gori~kega pa travniki v razredu mo~ne erozije z gostoto kar 100 ha na km2. To je tudi najve~ja gostota travnikov v vseh izsekih. Njive imajo najve~jo gostoto v izseku Gori~kega v razredu neznatne erozije z gostoto 41 ha na km2, vinogradi v izseku Gori{kih brd v razredu neznatne erozije z gostoto 40 ha na km2, sadovnjaki prav tako v izseku Gori{kih brd v razredu neznatne erozije z gostoto 13 ha na km2, gozdovi pa v izseku Brkinov v razredu mo~ne erozije z gostoto 99 ha na km2 Gostota njiv je v vseh izsekih najve~ja v razredu neznatne erozije in se zmanj{uje z rastjo erozije. V razredu mo~ne erozije je v izseku Haloz gostota njiv manj kot 1 ha na km2, v ostalih izsekih pa njiv v tem razredu sploh ni. Gostota gozdov je v vseh izsekih najmanj{a v razredu neznatne erozije in se pove~uje z rastjo erozije. Gostota vinogradov in gostota sadovnjakov sta v vseh izsekih najve~ji v razredu neznatne ali razredu {ibke erozije. Gostota travnikov se glede na razrede erozije v splo{nem najmanj spreminja. V izsekih Gori{kih brd, Koprskih brd in Brkinov se njihova gostota z rastjo erozije zmanj{uje, v izsekih Haloz, Slovenskih goric in Gori~kega pa nara{~a ali ostaja pribli`no enaka. To je opazna razlika med primorskimi in celinskimi izseki. Zanimivo je tudi spreminjanje gostote posameznih razredov erozije po posameznih vrstah rabe tal. Gostota povr{in z neznatno erozijo je v vseh izsekih najve~ja pri njivah, na primer v izseku Brkinov kar 67 ha na km2 njiv, najmanj{a pa pri gozdovih, na primer v izseku Brkinov le 8 ha na km2 gozdov, razen pri izseku Gori~kega, kjer je to pri travnikih. Gostota povr{in s {ibko erozijo je v vseh primorskih izsekih najve~ja pri vinogradih, na primer v izseku Brkinov kar 87ha na km2 vinogradov, v celinskih izsekih pa najve~ja pri sadovnjakih, travnikih in gozdovih, na primer v izseku Haloz 80ha na km2 sadovnjakov, v izseku Slovenskih goric 68ha na km2 gozdov in v izseku Gori~kega 64 ha na km2 travnikov. Gostota povr{in z zmerno erozijo je v vseh izsekih najve~ja pri gozdovih, razen v izseku Gori~kega, kjer je najve~ja pri travnikih, najmanj{a pa pri njivah, razen v izseku Haloz, kjer je najmanj{a pri vinogradih, in izseku Gori~kega, kjer je najmanj{a pri sadovnjakih. 89 Mauro Hrvatin, Drago Perko, Franci Petek, Raba tal na izbranih erozijsko ogro`enih obmo~jih terciarnih gri~evij v Sloveniji Gostota povr{in z mo~no erozijo je v vseh izsekih najve~ja pri gozdovih, razen v izseku Gori~kega, kjer je najve~ja pri travnikih. Ker je v izseku Gori~kega le 0,01 % vseh povr{in v razredu mo~ne erozije, je vsa dejstva, ki se nana{ajo na ta razred, treba upo{tevati z zadr`kom. Slika 33: Erozijska ogro`enost obmo~ja v okolici Bo~ajev, Koprska brda Glej angle{ki del prispevka. Slika 34: Erozijska ogro`enost obmo~ja v okolici Pregarij, Brkini Glej angle{ki del prispevka. Slika 35: Erozijska ogro`enost obmo~ja v okolici Imenj, Gori{ka brda. Glej angle{ki del prispevka. Slika 36: Erozijska ogro`enost obmo~ja v okolici Ko~ic, Haloze. Glej angle{ki del prispevka. Slika 37: Erozijska ogro`enost obmo~ja v okolici Pr{etincev, Slovenske gorice. Glej angle{ki del prispevka. Slika 38: Erozijska ogro`enost obmo~ja v okolici Markovcev, Gori~ko. Glej angle{ki del prispevka. Legenda za slike 33 do 38: neznatna erozija - rumena, {ibka erozija - oran`na, zmerna erozija - svetlo rde~a, mo~na erozija - temno rde~a. 8 Sklep V izseku Gori{kih brd, Brkinov in Gori~kega ni izrazitih zakonitosti spreminjanje dele`ev posameznih vrst rabe tal glede na rast nadmorske vi{ine povr{ja. V izseku Koprskih brd se z rastjo nadmorske vi{ine v grobem manj{a dele` njiv in gozdov, rase dele` sadovnjakov in travnikov ter ohranja dele` vinogradov, v izseku Slovenskih goric pa manj{a dele` njiv in travnikov, rase dele` vinogradov in sadovnjakov in travnikov, dele` gozdov pa je najve~ji v srednjih vi{inah. V izseku Haloz se le dele` vinogradov jasno spreminja z nadmorsko vi{ino, in sicer nara{~a z ve~anjem nadmorske vi{ine. Z rastjo naklona se v vseh izsekih samo dele` njiv izrazito manj{a in dele` gozdov izrazito ve~a, z rastjo ekspozicije od severnih leg proti ju`nim legam pa se v vseh izsekih manj{a dele` gozdov in ve~a dele` vinogradov, razen v izseku Gori{kih brd, Brkinov in Slovenskih goric, kjer je dele` vinogradov na ju`nih legah nekoliko manj{i kot na vzhodnih in zahodnih, a vseeno bistveno ve~ji kot na severnih. Z rastjo potencialne erozijske ogro`enosti v vseh izsekih rase dele` gozdov in pada dele` njiv, v sredozemskih gri~evjih pa padajo tudi dele`i vinogradov, sadovnjakov in travnikov. V celinskih gri~evjih so glavni indikatorji pomena reliefa njive, ki se ve`ejo na ugodne reliefne razmere, in gozdovi, ki se ve`ejo na slabe reliefne razmere, v sredozemskih pa {e vinogradi in sadovnjaki, ki se ve`ejo na dobre reliefne razmere. Razmerje med njivami, vinogradi in sadovnjaki na eni strani ter gozdovi na drugi strani je v izseku Gori{kih brd na obmo~ju neznatne potencialne erozijske ogro`enosti pribli`no 4:1, na obmo~ju mo~ne potencialne erozijske ogro`enosti pa 1:15. V izseku Koprskih brd sta isti razmerji 1:1 in 1:860, v izseku Brkinov 1:3 in 1:503, v izseku Haloz 1:1 in 1:71, v izseku Slovenskih goric 2:1 in 1:6, v izseku Gori~kega pa 1:1 in 1:4 (v zadnjih dveh izsekih drugo razmerje velja za obmo~je zmerne potencialne erozijske ogro`enosti, ker na obmo~ju mo~ne potencialne erozijske ogro`enosti sploh ni njiv, vinogradov in sadovnjakov). Korelacijski koeficienti ka`ejo, da je povezanost med rabo tal in potencialno erozijsko ogro`enost pri sredozemskih gri~evjih (Brkini 0,2420, Koprska brda 0,2336, Gori{ka brda 0,2227) ve~ja kot pri celinskih (Slovenske gorice 0,2144, Haloze 0,1846, Gori~ko 0,1172). V izseku Haloz je raba tal najbolj povezana z ekspozicijo povr{ja in v izseku Slovenskih goric z nadmorsko vi{ino povr{ja, v ostalih izsekih pa je najpomembnej{a potencialna erozijska ogro`enost. V izseku Slovenskih goric je na drugem mestu potencialna erozijska ogro`enost povr{ja, v vseh drugih izsekih pa naklon povr{ja. 90 Acta geographica Slovenica, 46-1, 2006 Ovrednotenje koeficientov povezanosti med rabo tal in posameznimi reliefnimi kazalci na ravni Slovenije (Perko 1998; Perko 2001; Hrvatin in Perko 2003) je pokazalo, da je rabe tal najbolj povezana z nadmorsko vi{ino povr{ja, nato naklonom povr{ja, manj pa z ekspozicijo povr{ja. Pri sredozemskih in celinskih gri~evjih s pomembnim dele`em vinogradov pa sta naklon in ekspozicija povr{ja pomembnej{i od nadmorske vi{ine povr{ja. V splo{nem je raba tal v sredozemskih gri~evjih bolj prilagojena potencialni erozijski ogro`enosti kot v celinskih gri~evjih, vendar tudi v sredozemskih gri~evjih {e ni optimalna. Pri vrednotenju izsledkov analize reliefnih kazalcev in vrst rabe tal je treba upo{tevati stopnjo natan~nosti DMV 12,5 (Podobnikar 2006) in zemljevida rabe tal (Dejanska raba… 2005), ob tem pa se zavedati, da opisane zna~ilnosti in zakonitosti zagotovo veljajo le za povezanost med izoblikovanostjo povr{ja in rabo tal v izbranih izsekih. 9 Viri in literatura Glej angle{ki del prispevka. 91