VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v januarju 2022 .........................................................................................................3 Razvoj vremena v januarju 2022 ........................................................................................................... 28 Podnebne razmere v Evropi in svetu v januarju 2022 ........................................................................... 35 AGROMETEOROLOGIJA 41 Agrometeorološke razmere v januarju 2022 ......................................................................................... 41 HIDROLOGIJA 46 Pretoki rek v januarju 2022 .................................................................................................................... 46 Temperature rek in jezer v januarju 2022 .............................................................................................. 51 Dinamika in temperatura morja v januarju 2022.................................................................................... 54 Količine podzemne vode v januarju 2022.............................................................................................. 59 ONESNAŽENOST ZRAKA 65 Onesnaženost zraka v januarju 2022 .................................................................................................... 65 POTRESI 74 Potresi v Sloveniji v januarju 2022 ........................................................................................................ 74 Svetovni potresi v januarju 2022 ........................................................................................................... 77 FOTOGRAFIJA MESECA Fotografija z naslovne strani: V gorah je bilo mrzlo jutro 8. januarja deloma jasno, nekatere nižine pa je prekrivala megla. Uršlja gora, 8. januar 2022 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: In the mountains it was mostly sunny, in the morning it was foggy in the lowlands. Uršlja Gora, 8 January 2022 (Photo: Aljoša Beloševič). 78 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič, Tanja Bolte Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JANUARJU 2022 Climate in January 2022 Tanja Cegnar anuar je osrednji mesec meteorološke zime in običajno najhladnejši mesec leta. V državnem povprečju je bil 1,3 ºC toplejši od normale, padlo je le 54 % toliko padavin kot v januarskem povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo 62 % več kot normalno. Za primerjavo še vedno uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010, ki ga označujemo kot normalo. J Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka januarja 2022 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, January 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna mesečna temperatura je v veliki večini države presegla normalo, le v Biljah je bila nekoliko nižja, na Obali pa je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Presežek nad normalo je naraščal od jugozahoda proti severovzhodu države. Na zahodu in jugu države odklon ni presegel 1 °C, v osrednjem delu države je bil med 1 in 1,5 °C, nad 1,5 °C je bil v Pomurju in večjem delu Štajerske. Začetek meseca je bil nenavadno topel. Januar 2022 spada med 15 najbolj suhih po letu 1961. Največ padavin je bilo v delu Julijcev, kjer so padavine krajevno presegle 170 mm. Tudi na Trnovski planoti je bilo več padavin kot po nižinah. V veliki večini Slovenije je padlo manj kot 60 mm padavin, precej merilnih postaj je namerilo manj kot 20 mm padavin. V veliki večini države so padavine zaostajale za normalo, le na severozahodu države in severu Prekmurja je padla normalna količina padavin ali pa je bila normala nekoliko presežena. Največji zaostanek za normalo je bil na jugozahodu, delu osrednje Slovenije in ponekod na jugu, kjer so namerili le od 15 do 35 % normalnih padavin. V državnem merilu je bil januar 2022 tretji najbolj sončen v obdobju od leta 1961. Na vseh nižinskih merilnih postajah je bilo vsaj za petino več sončnega vremena kot normalno, v visokogorju je bil presežek nekoliko manjši. Največji presežek je bil v Ljubljanski kotlini, kjer je bilo skoraj dvakrat toliko sončnega vremena kot normalno. Iznad osrednje Slovenije je presežek pojemal proti jugu, zahodu in severu države. V Ratečah je sneg prekrival tla vse dni, najdebelejša je bila snežna odeja 6. januarja, ko je dosegla 75 cm. Večina nižinskih merilnih postaj je poročala o tanki snežni odeji. Na Kredarici je debelina snežne odeje 6. januarja dosegla 215 cm. Prvih pet dni meseca je zaznamovalo nenavadno toplo vreme, le po nižinah Primorske in v Ljubljanski kotlini je temperaturni obrat temperaturo v začetku januarja obdržal blizu povprečja za začetek januarja. V nadaljevanju meseca je povprečna dnevna temperatura nihala okoli normale, v visokogorju pa je bilo občutno hladneje od normale v dnevih od 6. do 12. januarja (slika 1). Slika 2. Zima s snežno odejo ni trajala dolgo. Grosuplje, 8. januar 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Snow cover did not last long. Grosuplje, 8 January 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Januar 2022 je bil v Ljubljani z 0,8 °C za 0,5 °C toplejši od povprečja obdobja 1981–2010. Normala povprečne januarske temperature je bila presežena zaradi nadpovprečno toplih popoldnevov. Najtoplejši januar je bil leta 2014 s 5,4 °C, sledijo januar 2007 s 4,9 °C, januar 2018 je bil s 4,8 °C tretji najtoplejši, sledijo pa januarji 1975 (4,3 °C), 1948 (4,1 °C) in 1988 (3,8 °C). Daleč najhladnejši je bil januar 1963 z −6,2 °C, z −5,7 °C mu sledi januar 1964, −5,2 °C je bila povprečna januarska temperatura leta 1954, v januarju 1985 pa je temperaturno povprečje znašalo −5,0 °C. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 8 Ljubljana Temperatura ( C) 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2 0 Kredarica Temperatura ( C) -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 -18 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v januarju Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in January Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je bila −2,9 °C, kar je 0,2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v januarju 1963 z −9,6 °C, najtoplejša pa januarja 2014 s 3,2 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 5,4 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši popoldnevi so bili januarja 2007 z 8,6 °C, najhladnejši pa januarja 1963 z −2,7 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Januar 2022 je bil v visokogorju toplejši od povprečja obdobja 1981–2010. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −6,5 °C, kar je 0,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najmanj mrzel januar je bil leta 1989 z −2,7 °C, sledijo mu januar 2020 z −3,1 °C, januarji 2007 (−3,6 °C), 1997 (−4,0 °C) ter 1990 in 1983 (−4,3 °C). Od začetka meritev je bil najhladnejši januar 1963 (−14,7 °C), sledil mu je januar 1985 (−12,8 °C), za 0,8 °C manj mrzel je bil osrednji zimski mesec leta 1981, leta 1968 pa je bila povprečna temperatura −11,1 °C. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna januarska temperatura zraka na Kredarici. Na državni ravni je bil januar 2022 med petnajstimi najtoplejšimi od leta 1961, najtoplejši je bil januar 2014, s presežkom 4,5 °C nad normalo, z velikim temperaturnim presežkom izstopata tudi januarja 2007 (4,2 °C) in 2018 (4,1 °C). Najhladnejši v tem obdobju je bil januar 1963, z zaostankom −5,8 °C za normalo, zelo hladna sta bila še januarja 1985 (odklon −5,1 °C) in 1964 (odklon −4,7 °C). Po letu 1961 je povprečna januarska temperatura naraščala. Linearni trend je okoli 0,47 °C/desetletje in je statistično značilen. V tem stoletju je bilo 13 januarjev s pozitivnim in devet z negativnim odklonom temperature. Januar 2022 je nekoliko hladnejši kot predlanski in toplejši od lanskega. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne januarske temperature na ozemlju Slovenije v letih od 1961 do 2022 od povprečja obdobja 1981−2010 Figure 4. January temperature anomaly in Slovenia in the years from 1961 to 2022, reference period 1981−2010 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Vsi januarski dnevi so bili hladni v Slovenj Gradcu in Ratečah, na Letališču ER Maribor jih je bilo 30, v visokogorju, Kočevju, Celju, Murski Soboti in Lescah so jih našteli po 29. V Portorožu jih je bilo 17, v Biljah 25. Na spodnji sliki je prikazano število hladnih dni v Ljubljani od sredine minulega stoletja. Tokrat je bilo 28 hladnih dni. Največ jih je bilo v prestolnici januarja 1964, ko so bili hladni vsi januarski dnevi, v letih 1954, 1966, 1968, 1981 in 2000 ter 2017 je bilo hladnih 30 dni. Najmanj takih dni je bilo januarja 2014, le 7, z 8 takimi dnevi se je na drugo mesto uvrstil januar 2018, po 11 hladnih januarskih dni je bilo v letih 1977 in 1988. 35 Št. dni 30 Ljubljana Hladni Ledeni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Število hladnih in ledenih dni v januarju Figure 5. Number of days with minimum and maximum daily temperature 0 °C or below in January Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. Na Kredarici je bilo 23 ledenih dni, na Krvavcu 13, po 8 so jih našteli na Vojskem in Lisci. Po trije taki dnevi so bili v Novi vasi in na Letališču JP Ljubljana. Dva taka dneva so zapisali v Postojni, Bohinjski Češnjici in Slovenj Gradcu. V Ljubljani je bil tokrat januarja en tak dan. Brez ledenih dni je bilo v prestolnici od sredine minulega stoletja šest januarjev, največ takih dni je bilo januarja 1954, ko so jih našteli 20. Najnižja dnevna temperatura se je pod −10 °C spustila na Kredarici v 16 dnevih, na Babnem Polju v 14, v Novi vasi v 8, na Vojskem, v Slovenj Gradcu in Bohinjski Češnjici sta bila po dva dneva s tako mrzlim jutrom. Na veliki večini merilnih postaj tako mrzlih juter ni bilo ali pa je bil tak le en dan. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) -2 Ljubljana -6 -10 -14 -18 -22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) -10 Kredarica -14 -18 -22 -26 -30 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) -2 -8 Murska Sobota -14 -20 -26 -32 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najnižja izmerjena temperatura v januarju Figure 6. Absolute minimum air temperature in January Najnižja temperatura je bila v Kočevju izmerjena 8. januarja, bilo je −12,1 °C, tega dne se je najbolj ohladilo tudi na Letališču Portorož (−3,4 °C). Naslednjega dne je bilo z −9,6 °C najhladneje v Postojni. V Ratečah je bilo z −14,3 °C najhladnejše jutro 12. januarja. Velika večina merilnih postaj v nižini je poročala o najhladnejšem jutru 13. januarja. V Slovenj Gradcu so izmerili −10,7 °C, v Črnomlju −10,0 °C. V Murski Soboti je bila najnižja temperatura −7,3 °C. V Ljubljani se je temperatura spustila na −7,1 °C, v preteklosti je bilo v prestolnici nekajkrat že tudi bistveno hladneje, na primer v januarjih 1985 (−20,3 °C), 1963 (−20,2 °C), 1968 (−19,7 °C) ter 1987 (−18,3 °C). Na Babnem Polju se je ohladilo na −17,8 °C, v Novi vasi na Blokah na −18,4 °C. Na Kredarici je bilo najbolj mraz 21. januarja, izmerili so −16,4 °C. V preteklosti so v visokogorju januarja že večkrat izmerili občutno nižjo temperaturo, npr. v letu 1985 je termometer pokazal −28,3 °C, sledil je januar 1963 z −28,0 °C, najnižja temperatura januarja 1979 je bila, leta 1968 pa −26,7 °C. Že prvi dan leta je bila najvišja temperatura izmerjena v Postojni (15,4 °C), Kočevju (14,1 °C ), Črnomlju (17,0 °C), Murski Soboti (14,2 °C) in Lescah (12,9 °C). Drugi dan leta je bila najvišja temperatura v januarju 2022 izmerjena na Kredarici, ogrelo se je na 8,4 °C. Na tem visokogorskem observatoriju je bila temperatura v preteklosti že višja, npr.: januarja 1999 so izmerili 9,6 °C, leta 1998 9,3 °C, primerljivo visoka pa januarja 1992 z 8,3 °C. O tem nenavadno toplem vremenu konec leta 2021 in v prvih dnevih januarja si lahko podrobnosti preberete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ toplo-vreme-ohladitev-padavine_30dec2021–6jan2022.pdf. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Nekaj merilnih postaj je poročalo o najvišji temperaturi 5. januarja. V Biljah so izmerili 14,5 °C, na Bizeljskem 15,5 °C, v Novem mestu 15,2 °C, na Letališču Portorož 15,4 °C. Tudi v Ljubljani je bilo najtopleje tega dne, ogrelo se je na 13,4 °C, v preteklosti se je temperatura že večkrat povzpela višje npr.: v letih 2013 (16,3 °C), 2007 (15,8 °C), 1988 (14,8 °C), toliko kot januarja 2016 je bila najvišja temperatura v januarjih 1982 in 2001 (14,6 °C). Na nekaj merilnih mestih je bila najvišja temperatura dosežena predzadnji dan meseca, v Ratečah so izmerili 12,2 °C, v Celju 15,3 °C, na Letališču ER Maribor 14,2 °C in v Slovenj Gradcu 13,2 °C. 18 Temperatura ( C) 16 Ljubljana 14 12 10 8 6 4 2 Temperatura ( C) 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 Murska Sobota 1951 10 1955 1959 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Kredarica 8 Temperatura ( C) 1963 6 4 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 7. Najvišja izmerjena temperatura v januarju Figure 7. Absolute maximum air temperature in January Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka januarja 2022 od povprečja 1981–2010 Figure 8. Mean air temperature anomaly, January 2022 8 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Temperatura ( C) 4 Ljubljana 2 0 -2 -4 -6 -8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 4 Murska Sobota Temperatura ( C) 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 6 Temperatura ( C) 4 Novo mesto 2 0 -2 -4 -6 -8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 10 Temperatura ( C) 8 Portorož 6 4 2 0 -2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) -2 -4 Kredarica -6 -8 -10 -12 -14 -16 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v januarju Figure 9. Mean air temperature in January 9 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 16 Portorož 11 Temperatura ( C) Temperatura ( C) Bilje 6 1 -4 11 6 1 -4 -9 -9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 Ljubljana Kredarica 5 Temperatura ( C) 11 6 1 0 -5 -10 -4 -15 -9 -20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 16 3 5 7 Celje 11 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 16 Novo mesto 6 1 11 6 1 -4 -4 -9 -9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 16 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 16 Murska Sobota Let.ER Maribor 11 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 16 Temperatura ( C) 7 6 1 -4 11 6 1 -4 -9 -9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, januar 2022 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), January 2022 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna mesečna temperatura je januarja 2022 v veliki večini države presegla normalo, le v Biljah je bila nekoliko nižja, na Obali pa je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Presežek nad normalo je naraščal od jugozahoda proti severovzhodu države. Na zahodu in jugu države odklon ni presegel 1 °C, v osrednjem delu države je bil med 1 in 1,5 °C, presežek nad 1,5 °C nad normalo je bil v Pomurju in večjem delu Štajerske. Po nižinah Slovenje je bil večinoma najtoplejši januar 2014, v Ljubljani je bilo takrat mesečno povprečje 5,4 °C, v Portorožu 9,4 °C, v Celju 4,2 °C in Novem mestu 5,0 °C. V Murski Soboti ostaja najtoplejši januar 2007, takrat so zabeležili 3,6 °C. Na Kredarici je bil najmanj mrzel januar leta 1989, ko je povprečna temperatura znašala −2,7 °C. Januar 2020 je bil na tej visokogorski postaji drugi najtoplejši doslej. Slika 11. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za januarje v obdobju 19612022; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, januar 2022 je označen z rdečo barvo. Figure 11. Temperature and precipitation anomaly for all January in the period 19612022 Slika 12. Veter je razkrojil temperaturni obrat in po nižinah je postalo občutno topleje. Krka, 3. januar 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. The wind disintegrated the temperature inversion and it warmed across the lowlands; 3 January 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil januar 2022 na državni ravni zelo podoben januarju 2011, ki pa je bil nekoliko hladnejši, predvsem na zahodu države. Nekoliko manj so mu podobni januarji 1992, 2012 in 1974. Vremenski potek se je med omenjenimi meseci seveda razlikoval. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni so padavine opazno zaostajale za normalo, saj so dosegle le 54 %, januarske normale. Januar 2022 spada med 15 najbolj suhih po letu 1961. Najmanj namočena oz. praktično popolnoma suha sta bila januarja 1989 in 1964 (oba s kazalnikom okrog 2 %), izjemno suha sta bila še januarja 2000 (s kazalnikom 11 %) in 1993 (s kazalnikom 12 %). Najbolj namočen je bil januar 1979, s kazalnikom 273 %, vsaj dvakratnik povprečnih januarskih padavin je bil dosežen v januarjih 2014 (261 %), 1984 (242 %), 1977 (235 %), 2001 (219 %), 1962 in 1965 (oba 217 %). Od šestdesetih let prejšnjega stoletja do približno preloma stoletja je višina padavin na državni ravni padala, v tem stoletju počasi narašča, vendar pa je medletna spremenljivost velika. V tem stoletju je bilo 10 januarjev pod in 12 s kazalnikom padavin nad normalo. Slika 13. Odklon januarskih padavin od povprečja obdobja 1981−2010 na ozemlju Slovenije v letih od 1961 do 2022 Figure 13. January precipitation anomaly in Slovenia in the years from 1961 to 2022, reference period 1981−2010 Višina januarskih padavin je prikazana na sliki 14. Januar statistično spada med mesece s skromnimi padavinami, tokrat pa na veliki večini merilnih postaj ni bilo doseženo niti dolgoletno povprečje januarskih padavin. Največ padavin je bilo v delu Julijcev, med bolje namočene merilne postaje spadajo Bovec s 172 mm, Soča s 141 mm in Krn s 140 mm. Med območji, ki so izstopala po padavinah, omenimo še Trnovsko planoto, na Vojskem so namerili 114 mm. V veliki večini Slovenije je padlo manj kot 60 mm padavin, v Strunjanu so na primer namerili le 7 mm, precej merilnih postaj pa je zapisalo manj kot 20 mm padavin. V veliki večini države so padavine zaostajale za normalo, le na severozahodu države in severu Prekmurja je padla normalna količina padavin ali pa je bila normala nekoliko presežena. Največji presežek je bil v Bovcu, kjer je padla petina več padavin o normale. V Prekmurju pa je bil presežek manjši. Največji zaostanek za normalo je bil na jugozahodu, delu osrednje Slovenije in ponekod na jugu, kjer so namerili le od 15 do 35 % normalnih padavin. Skoraj vse padavine v januarju 2022 so padle v prvi tretjini meseca. Podrobnosti o tej padavinski epizodi lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ toplo-vreme-ohladitev-padavine_30dec2021–6jan2022.pdf. Ker je bilo padavin malo, je bilo tudi dni s padavinami vsaj 1 mm malo; večinoma so na merilnih postajah zapisali od 1 do 4 take dneve. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 zbrali podatke nekaterih merilnih postaj, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Porazdelitev padavin, januar 2022 Figure 14. Precipitation, January 2022 Slika 15. Višina padavin januarja 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation amount in January 2022 compared with 1981– 2010 normals Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, januar 2022 Table 1. Monthly meteorological data, January 2022 Postaja Krvavec Brnik Zg. Jezersko Trenta Soča Bovec Kneške Ravne Nova vas na Bl. Sevno Luče Lendava Ptuj NV 1742 362 876 622 485 441 739 720 501 513 190 240 RR 42 25 55 82 141 172 100 25 18 49 42 22 LEGENDA: RR RP SD SS NV SSX RP 68 37 67 79 104 121 57 32 33 70 110 49 SD 1 1 1 2 2 — 2 2 1 2 2 2 SS 31 5 31 31 31 — 8 27 11 25 1 0 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − nadmorska višina (m) − največja debelina snežne odeje (cm) RR RP SD SS NV SSX 13 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − number of days with snow cover − altitude (m) − maximum snow cover thickness (cm) SSX 75 1 20 34 10 — 7 29 19 18 1 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Bovec Soča Krn Breginj Vojsko Kneške Ravne Trenta Babno Polje Rateče Zg. Jezersko Vedrijan Povprečje 1981‒2010 Kredarica Laško Januarja 2022 Lendava Krvavec Lesce Iskrba Let. ER Maribor Ljubljana Celje Postojna Kočevje Veržej Mežica Murska Sobota Črnomelj Novo mesto Bilje Nova vas na Bl. Let. JP Ljubljana Cirkulane Ptuj Velenje Kobilje Kozina Godnje Sevno Črnivec Bizeljsko Portorož Srednja Bistrica 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Slika 16. Mesečna višina padavin januarja 2022 v mm in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 16. Monthly precipitation amount in January 2022 and the 1981–2010 normals Januarja 2022 je v Ljubljani padlo le 32 mm padavin, kar 47 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil brez padavin januar 1964, 0,1 mm so namerili leta 1989, sledijo januarji 1993 (2 mm), 2005 (3 mm) ter 2000 (4 mm). Najobilnejše so bile padavine januarja 1948 (202 mm), 175 mm je padlo januarja 1979, 172 mm pa januarja 2014, 168 mm so namerili januarja 1977, januarja 1984 pa 166 mm. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 200 Ljubljana Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 250 Portorož Padavine (mm) 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Novo mesto Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 100 Murska Sobota Padavine (mm) 75 50 25 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 350 Padavine (mm) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 17. Padavine v januarju Figure 17. Precipitation in January 15 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Osončenost (ura) 150 Murska Sobota 120 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Osončenost (ura) 200 Portorož 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Osončenost (ura) 180 150 Ljubljana 120 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Osončenost (ura) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 1998 2002 2004 2008 2012 2016 2020 Osončenost (ura) 180 Novo mesto 150 120 90 60 30 0 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v januarju Figure 18. Bright sunshine duration in hours in January Na sliki 20 je shematsko prikazano januarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Ker je januarja dan še vedno kratek, lahko že majhne razlike v trajanju sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem prinesejo večja odstopanja. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 19. Odklon januarskega trajanja sončnega vremena v Sloveniji od povprečja obdobja 1981−2010 na ozemlju Slovenije v letih od 1961 do 2022 Figure 19. January precipitation anomaly in Slovenia in the years from 1961 to 2022, reference period 1981−2010 V državnem merilu je bil januar 2022 tretji najbolj sončen v obdobju od leta 1961. Najbolj sončen je bil januar 1981 (s kazalnikom 176 %), drugi najbolj osončen je bil januar 2020 (s kazalnikom 166 %). Najmanj sončnega vremena je bilo januarja 1972, ko je bilo sončnega vremena le za tri desetine normale. Dve petini normale je dosegla osončenost januarja 1970. Osončenost januarjev je od šestdesetih let prejšnjega stoletja naraščala do začetka devetdesetih let, po rahlem padcu po letu 2005 spet narašča. V tem stoletju je bilo osem januarjev s kazalnikom nad in 14 pod normalo. Največ sončnega vremena je bilo v Vedrijanu (176 ur) in Na Stanu (174 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v Ratečah, le 111 ur in v Murski Soboti, kjer je sonce sijalo 113 ur. Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja januarja 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Bright sunshine duration in January 2022 compared with 1981–2010 normals Na vseh nižinskih merilnih postajah je bilo vsaj za petino več sončnega vremena kot normalno. Najmanjši presežek osončenosti je bil v Julijskih Alpah, na Kredarici je bil presežek nad normalo 17 %. V Ratečah je bila normala presežena za 21 %. Največji presežek je bil v Ljubljanski kotlini, kjer je bilo skoraj dvakrat toliko sončnega vremena kot normalno. Presežek je iznad Ljubljanske kotline pojemal proti jugu, zahodu in severu države. Sonce je v Ljubljani sijalo 134 ur, kar je 98 % nad dolgoletnim povprečjem in s tem je tokratni januar drugi najbolj sončen od začetka meritev. Leta 2012 je bil januar rekordno sončen, sonce je sijalo kar 149 ur, na drugo mesto se uvršča tokratni, v letih 2005 in 1981 so zabeležili po 133 ur, na peto mesto se s 126 urami uvršča januar 2020, sledita januarja 2000 (120 ur) in 2002 (98 ur). Najmanj sončnega 17 Agencija Republike Slovenije za okolje vremena je bilo januarja 1970 (4 ure), med bolj sive spadajo še januarji 1972 (9 ur), 1971 (13 ur) in 1974 (19 ur). Zaradi različnih merilnikov lahko med samodejnimi in klasičnimi meritvami prihaja do manjšega odstopanja izmerkov. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Žal samodejne merilne postaje tega podatka ne zagotavljajo več in število krajev s tem podatkom primerljivim s preteklostjo se je po posodobitvi merilne mreže zmanjšalo. V nadpovprečno osončenem januarju je bilo tudi jasnih dni nadpovprečno veliko. Na Obali je bilo 14 jasnih dni, v Biljah in Črnomlju 13. Po 11 takih dni so našteli na Kredarici in v Postojni, 10 pa v Novem mestu. V Slovenj Gradcu in Ljubljani je bilo 6 jasnih dni (slika 21). V prestolnici je bilo od sredine minulega stoletja brez jasnih dni 17 januarjev. Največ jasnih dni je bilo v prestolnici januarja 1981, ko so jih našteli 9. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Januarja jih je navadno opazno več kot jasnih, a tokrat je bilo na veliki večini opazovalnih postaj razmerje v korist jasnih dni. Najmanj jih je bilo v visokogorju, na Kredarici le 4. Na Bizeljskem in v Črnomlju jih je bilo 5, na Obali in Letališču ER Maribor 6. V Kočevju in Slovenj Gradcu jih je bilo 9. V Ljubljani (slika 21) je bilo 8 oblačnih dni. Najmanj oblačnih dni je bilo v prestolnici januarja 1981 (3 dnevi), največ pa so jih zapisali januarja leta 1972, ko so jih našteli 29. 30 Št. dni 25 Ljubljana Jasno Oblačno 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 21. Število jasnih in oblačnih dni v januarju Figure 21. Number of clear and cloudy days in January Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Kredarici (3,4 desetin), največja pa v Slovenj Gradcu (5,6 desetin). Slika 22. Značilno vreme druge polovice januarja; pogled na Kočevje z Mestnega vrha 29. januar 2022 (foto: Gašper Sinjur) Figure 22. Typical weather for the second half of January; view of Kočevje from Mestni vrh, 29 January 2022 (Photo: Gašper Sinjur) 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 7 28 7 36 6 24 6 30 5 20 5 24 4 16 4 18 3 12 3 12 2 8 2 6 1 4 1 0 0 27 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 18 9 Bilje 7 14 7 18 6 12 6 15 5 10 5 12 4 8 4 9 3 6 3 6 2 4 2 3 1 2 1 0 0 3 5 7 Padavine (mm) 21 Osončenost (ura) 16 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 36 9 Celje 32 21 7 28 7 18 6 24 6 15 5 20 5 12 4 16 4 9 3 12 3 6 2 8 2 3 1 4 1 0 0 0 1 3 5 7 Padavine (mm) 8 Osončenost (ura) 24 8 0 1 9 Novo mesto 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 36 8 32 21 7 28 7 18 6 24 6 15 5 20 5 12 4 16 4 9 3 12 3 6 2 8 2 3 1 4 1 0 0 0 Murska Sobota 24 1 3 5 7 Padavine (mm) 27 9 Let. ER Maribor 8 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 0 Padavine (mm) 0 1 9 Portorož 24 Padavine (mm) 3 8 Osončenost (ura) 1 Padavine (mm) 42 Osončenost (ura) 32 0 Padavine (mm) 9 Ljubljana 8 Osončenost (ura) Padavine (mm) 48 36 Osončenost (ura) 9 Kredarica Osončenost (ura) 54 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), januar 2022 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, January 2022 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, januar 2022 Table 2. Monthly meteorological data, January 2022 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS TOD −6,5 0,6 −3,6 0,2 2,8 −0,2 1,1 1,2 −0,6 0,6 0,8 0,5 0,8 1,1 1,2 1,3 1,3 1,6 0,4 0,7 0,8 1,5 −1,2 1,3 0,8 1,9 0,1 1,8 4,4 0,0 TX −3,2 3,8 9,7 6,1 6,2 5,4 6,6 7,3 7,7 6,7 6,6 4,0 5,9 6,2 9,8 Temperatura TM TAX DT −9,3 8,4 2 −8,5 12,2 30 −1,9 14,5 5 −3,9 15,4 1 −5,9 14,1 1 −2,9 13,4 5 −3,8 15,5 5 −3,0 15,2 5 −3,6 17,0 1 −4,2 15,3 30 −3,7 14,2 30 −5,0 13,2 30 −3,1 14,2 1 −4,6 12,9 1 0,4 15,4 5 TAM −16,4 −14,3 −6,2 −9,6 −12,1 −7,1 −9,2 −7,9 −10,0 −9,6 −8,9 −10,7 −7,3 −9,7 −3,4 DT 21 12 13 9 8 13 13 13 13 13 13 13 13 13 8 SM 29 31 25 28 29 28 28 27 28 29 30 31 29 29 17 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 821 733 533 586 638 596 596 581 572 607 596 658 595 618 485 Sonce OBS RO 147 117 111 121 163 144 168 184 — — 134 198 — — 132 174 — — 122 — 137 171 122 139 113 159 — — 152 141 Oblačnost PO SO SJ 3,4 4 11 — — — 4,0 8 13 4,1 7 11 4,7 9 7 5,0 8 6 4,5 5 8 4,6 7 10 3,5 5 13 — — — 5,2 6 7 5,6 9 6 4,5 8 10 — — — 3,9 6 14 RR 52 56 25 30 29 32 14 26 27 31 32 30 27 38 14 RP 56 97 31 33 37 47 27 48 36 66 88 70 86 60 24 Padavine in pojavi SD SN SG SS 3 1 5 31 1 1 31 3 1 — — 4 1 0 12 2 0 4 12 2 0 8 18 1 0 9 4 1 0 4 3 0 2 6 1 0 — 5 1 1 1 2 1 1 — — 2 0 — 6 1 0 — — 2 1 3 0 SSX 215 75 — 14 12 6 0 3 3 0 0 — 0 — 0 DT 6 6 — 6 6 6 10 6 6 6 22 — 11 — Tlak P 747,7 920,6 1016,1 958,0 — 987,4 — 996,9 1004,7 993,8 990,8 — 1000,5 961,6 1022,1 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 20 PP 2,1 4,0 5,7 5,0 4,9 5,3 5,4 5,3 5,7 5,2 5,1 4,6 5,3 4,5 6,3 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje Hitrost vetra v m/s Slika 24. Vetrne rože, januar 2022 21 Figure 24. Wind roses, January 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V Ljubljani je tokrat prevladoval severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v 31 %. Na Letališču Portorož je močno prevladoval vzhodjugovzhodni veter, ki mu je pripadlo 48 %. V Murski Soboti je zahodjugozahodnemu vetru s sosednjima smerema pripadlo 26 % terminov. Na Kredarici je močno prevladoval severozahodni veter, skupaj s sosednjima smerema je pihal v 85 % terminov. Tudi v Biljah je močno prevladovala ena smer vetra, in sicer vzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v 64 %. V Novem mestu so zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter pihali v 60 % terminov. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti izbranih spremenljivk od povprečja 1981–2010, januar 2022 Table 3. Deviations of decade and monthly values of chosen variables from the average values 1981–2010, January 2022 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota I. 1,5 1,9 3,3 1,8 2,0 2,0 2,8 4,1 3,0 3,1 1,6 1,4 2,5 2,0 3,7 Temperatura zraka II. III. M −0,7 0,2 0,3 −0,6 0,9 0,5 0,9 0,5 1,5 −0,1 −1,5 0,0 0,8 0,8 1,2 −0,4 0,2 0,6 0,5 0,2 1,1 0,3 0,5 1,6 1,6 0,9 1,8 0,4 0,4 1,3 −0,9 0,0 0,2 0,0 −1,7 −0,2 −0,3 −0,1 0,7 0,5 1,3 1,3 0,9 1,1 1,9 I. 95 111 228 56 78 93 64 79 177 109 268 82 162 180 216 Padavine II. III. 0 0 0 7 0 5 0 5 0 8 0 4 3 2 5 6 0 0 0 3 0 0 1 2 0 0 0 0 3 11 M 37 47 88 24 33 37 27 36 60 48 97 31 66 70 86 Sončno obsevanje I. II. III. M 139 213 158 192 124 295 194 203 — — — — 77 198 137 141 128 211 160 169 — — — — — — — — — — — — — — — — 101 249 153 167 87 135 129 121 106 176 151 147 111 213 140 156 96 192 123 140 — — — — LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperature Precipitation Sunshine duration I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina januarja je bila nadpovprečno topla. Odkloni so bili od 1,4 °C do 4,1 °C. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Ponekod je padla več kot dvakratna običajna količina padavin, drugod pa so komaj presegli polovico običajnih padavin. Na Obali je sonce sijalo le 77 % toliko časa kot običajno, tudi v Ratečah so zaostajali za običajno osončenostjo, v Slovenj Gradcu so le nekoliko zaostajali za normalo, drugod je bilo več sončnega vremena kot običajno, na Letališču JP Ljubljana so normalo presegli za dve petini. Osrednja tretjina meseca je bila temperaturno blizu normale. Odkloni so bili od −0,9 °C do 0,9 °C. Padavin v osrednji tretjini praktično ni bilo. Sončnega vremena je bilo opazno več kot normalno, v Ratečah so normalo presegli za tretjino, v Ljubljani pa je sonce sijalo skoraj trikrat toliko časa kot običajno. Tudi zadnja tretjina je bila temperaturno blizu normale. Odkloni so bili od −1,7 °C do 1,3 °C. Padavin v zadnji tretjini meseca praktično ni bilo. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v Slovenj 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Največja debelina (cm) Gradcu so normalo presegli za četrtino, v Ljubljani pa je bilo skoraj dvakrat toliko sončnega vremena kot običajno. 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Kredarica 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja debelina (cm) 60 Novo mesto 50 40 30 20 10 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja debelina (cm) 100 Ljubljana 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Največja debelina (cm) 240 Rateče 200 160 120 80 40 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Slika 25. Največja debelina snega v januarju Figure 25. Maximum snow cover depth in January Po nižinah v notranjosti so večinoma poročali o tanki snežni odeji, marsikje na vzhodu in severovzhodu le o sledeh snežne odeje. Na Obali ni bilo snežne odeje. V Ratečah je sneg prekrival tla vse dni, najdebelejša je bila snežna odeja 6. januarja, ko je dosegla 75 cm. V Postojni je bilo 12 dni s snežno odejo, 6. januarja je dosegla 14 cm. V Kočevju je bila snežna odeja z 12 cm najdebelejša 6. januarja. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici je debelina snežne odeje 6. januarja dosegla 215 cm; januarja 2021 pa je dosegla za januar rekordnih 510 cm. Med obilno zasnežene spadajo še januarji 1977 (434 cm) in 2001 (415 cm) ter 2009 in 2011 (380 cm). Najmanj snega je bilo januarja 1989, namerili so ga le 30 cm, v januarju 2002 (50 cm), tretja najnižja snežna odeja je bila januarja 2019, nekoliko debelejša pa v letih 1968 (100 cm) in 2005 (115 cm). 250 Debelina snežne odeje (cm) Kredarica 200 150 Slika 26. Dnevna višina snežne odeje na Kredarici, januar 2022 Figure 26. Daily snow cover depth, January 2022 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 35 Ljubljana Št. dni s snežno odejo 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 35 2015 2019 Rateče 30 Št. dni s snežno odejo 2011 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1999 2003 2007 2011 2015 2019 35 Novo mesto Št. dni s snežno odejo 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 27. Število dni s snežno odejo v januarju Figure 27. Number of days with snow cover in January 24 1991 1995 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani so bila tla prekrita s tanko snežno odejo 18 dni, največja debelina je bila 6 cm 6. januarja. Brez snežne odeje so bili v prestolnici januarji v letih 1975, 1989, 1990 in 1998 ter 2012. V Ljubljani je bilo največ snega leta 1987, ko je snežna odeja dosegla 89 cm. 50 80 Krvavec 40 Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) Kranjska Gora 30 20 10 0 60 40 20 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 50 3 5 7 9 30 Vojsko Babno Polje 40 Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 20 10 20 10 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 28. Dnevna višina snežne odeje, januar 2022 Figure 28. Daily snow cover depth, January 2022 Januarja so nevihte prava redkost, tokrat so na nekaterih merilnih postajah opazili po en dan z nevihto ali grmenjem. 30 Ljubljana Št. dni z meglo 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Januarsko število dni z meglo Figure 29. Number of days with fog in January Na Kredarici so zabeležili 5 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 9 dni z opaženo meglo, večinoma pa so v notranjosti Slovenije po nižinah poročali o 1 do 5 dnevih z opaženo meglo. Med njimi je bilo tudi Letališče Portorož s 3 dnevi z meglo. Žal se je število merilnih mest z opazovanjem megle s posodobitvijo merilne mreže zmanjšalo in za veliko merilnih mest tega podatka nimamo več. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali 25 Agencija Republike Slovenije za okolje opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Tokrat so opazili 8 dni z meglo. Največ meglenih dni je bilo v januarjih 1952 in 1965, in sicer po 28, najmanj pa leta 2001 in 2019, ko so bili taki le trije dnevi. Slika 30. Ob sončnem vremenu je skromna snežna odeja počasi, a vztrajno kopnela. Lobček, 17. januar 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. In sunny weather, the modest snow cover slowly, but steadily melted. Lobček, 17 January 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvi dan je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka 991,1 mb in zračni tlak je hitro padal, 5. dne je znašal le 968,0 mb, kar je bila najnižja vrednost tega meseca. Po kratkotrajnem dvigu se je 9. dne ponovno spustil na 970,4 mb. Sledil je hiter porast in 13. januarja je bila z 1001,6 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Sledilo je več manjših padcev in porastov, najbolj izrazit padec je bil ob koncu meseca, saj je bilo dnevno povprečje zadnji dan meseca 974,0 mb. Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Največ vodne pare je bilo v zraku 4. januarja, dnevno povprečje je bilo 9,2 mb, le za spoznanje nižji je bil delni tlak vodne pare naslednji dan. Sledil je hiter padec na 3,9 mb 8. januarja, najnižja vrednost pa je bila dosežena 10. dne s 3,8 mb. V nadaljevanju meseca je bilo v zraku malo vodne pare, delni tlak je večinoma ostal pod 6 mb. 10 1005 1000 Ljubljana Delni tlak vodne pare (mb) 995 Zračni tlak (mb) 9 Ljubljana 990 985 980 975 8 7 6 5 4 970 965 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, januar 2022 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, January 2022 26 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national level, January 2022 was 1,3 ºC warmer than normal, only 54 % of the normal precipitation fell, and the sunny weather was 62 % above the normal. The reference period is 1981–2010. The average monthly temperature in the vast majority of the country exceeded normal, only in part of Vipava Valley it was slightly lower, and it was equal to the normal on the Coast. The positive anomaly was increasing from the southwest to the northeast of Slovenia. In the west and south of the country the anomaly was up to 1 °C, in the central part of the country was between 1 and 1.5 °C, and it exceeded 1.5 °C in Pomurje and part of Štajerska. The beginning of January was unusually warm. January 2022 is among the 15 driest since 1961. The most precipitation fell in the Julian Alps, where local precipitation exceeded 170 mm. There was also more precipitation on the Trnovska planota than in the lowlands. In the vast majority of Slovenia, less than 60 mm of precipitation fell, and many measuring stations reported less than 20 mm of precipitation. In the vast majority of the country, precipitation was below the normal, only in the northwest of the country and in the north of Prekmurje the normal amount of precipitation fell or the normal was slightly exceeded. The least precipitation was in the southwest, part of central Slovenia and in some places in the south, where only 15 to 35 % of normal precipitation was reported. On a national scale, January 2022 was the third sunniest since 1961. At all lowland measuring stations there was at least a fifth more sunny weather than normal, in the high mountains a surplus was slightly less. The largest surplus was in the Ljubljana Basin, where there was almost twice as much sunny weather as normal. From Ljubljana Basin the surplus was decreasing towards the south, west and north of the country. In Rateče, snow cover was 75 cm thick on 6 January. Most lowland measuring stations reported thin snow cover. On Kredarica, the snow cover was 215 cm thick on 6 January. Slika 32. Izrazit toplotni obrat v Ljubljanski kotlini; Pugled (615 m), 1. januar 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 32. Intense temperature inversion in Ljubljana basin; Pugled (615 m), 1 January 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 27 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JANUARJU 2022 Weather development in January 2022 Janez Markošek 1.–2. januar Pretežno jasno z dolgotrajno meglo po nekaterih nižinah, zelo toplo Nad zahodno in srednjo Evropo, zahodnim in osrednjim Sredozemljem ter nad Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan nad zahodno in srednjo Evropo oslabelo. Od zahoda je nad naše kraje pritekal zelo topel zrak. Nad nami je bil izrazit temperaturni obrat, prvi dan zjutraj je bila temperatura na 400 m −2 °C, na 1000 m pa 15 °C. Drugi dan je bil temperaturni obrat nekoliko manj izrazit. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nižinah megla, ki se je ponekod zadržala ves dan. Megleno je bilo tudi ob morju. Drugi dan popoldne se je megla povsod razkrojila. Zelo toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, v krajih z dolgotrajno meglo pa okoli 7 °C. 3. januar Na jugozahodu pretežno oblačno, ponekod rosenje, drugod pretežno jasno, jugozahodnik Nad severno polovico Evrope je bilo ciklonsko območje, nad Sredozemljem pa območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja se je veter obrnil na jugozahodno smer. Na Primorskem in Notranjskem je bilo oblačno, občasno je ponekod rosilo. Oblačnost je občasno segla tudi nad osrednjo Slovenijo, drugod je bilo pretežno jasno. V višjih legah in ponekod po nižinah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 10, v vzhodni in južni Sloveniji do 13 °C. 4. januar Oblačno, na severovzhodu sprva delno jasno, na zahodu rahel dež, okrepljen jugozahodnik Nad srednjo Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, hladna fronta je dosegla Alpe. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnim vetrom pritekal topel in vlažen zrak. Oblačno je bilo, sprva v severovzhodni Sloveniji še delno jasno. Popoldne in zvečer je ponekod v zahodni polovici Slovenije občasno rahlo deževalo. Pihal je okrepljen jugozahodni veter, ki je bil najmočnejši v višjih legah in po nižinah severovzhodne Slovenije. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 14 °C. 5. januar Prehod izrazite hladne fronte, ohladitev in meja sneženja do nižin, zmerna do močna burja Nad severno, srednjo in vzhodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je nastalo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom. Hladna fronta je zvečer prešla Slovenijo (slike 1–3). Zjutraj in dopoldne so se pojavljale padavine v severozahodni Sloveniji in se nato širile na severno Slovenijo. Popoldne so se okrepile in zajele vso državo. Meja sneženja se je zvečer v notranjosti spustila do nižin. Padavine so do naslednjega jutra ponehale. Veter se je iz jugozahodne obračal na severne smeri, na Primorskem je zvečer zapihala zmerna do močna burja. Dopoldanske temperature so bile še od 8 do 16 °C, ob prehodu hladne fronte se je občutno ohladilo. 6. januar Sprva oblačno, padavine povsod ponehajo, popoldne od severa delne razjasnitve, burja Hladna fronta se je pomaknila nad Balkan, iznad zahodne Evrope se je nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. Veter v višinah se je obračal na severozahodno smer. Sprva je bilo oblačno, v južni Sloveniji so bile dopoldne še rahle krajevne padavine. Popoldne se je od severa delno zjasnilo, več 28 Agencija Republike Slovenije za okolje oblačnosti je ostalo v jugovzhodni Sloveniji. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 6, na Goriškem in ob morju do 9 °C. Podrobneje o vremenu med 30. decembrom 2021 in 6. januarjem 2022 tudi na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ toplo-vreme-ohladitev-padavine_30dec2021–6jan2022.pdf 7.–8. januar Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, zjutraj in dopoldne po nekaterih nižinah megla Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan oslabelo. Drugi dan zjutraj in dopoldne nas je oplazila oslabljena vremenska fronta, ki jo je v višinah spremljala dolina s hladnim zrakom. Pretežno jasno je bilo, drugi dan zjutraj in dopoldne prehodno zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Jutro 8. januarja je bilo mrzlo, v mraziščih na Notranjskem se je ohladilo do okoli −20 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od −3 do 3, na Goriškem in ob morju do 7 °C. 9. januar Pretežno oblačno, občasno naletavanje snega Nad zahodno in srednjo Evropo, osrednjim Sredozemljem in Balkanom je bilo ciklonsko območje, v višinah pa je bila nad srednjo Evropo in Jadranom dolina s hladnim zrakom (slike 4–6). Pretežno oblačno je bilo, ponekod v notranjosti Slovenije je občasno naletaval sneg, po nižinah Primorske pa je občasno rahlo deževalo. Pozno zvečer je na Primorskem zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od −3 do 1, na Goriškem in ob morju okoli 5 °C. 10. januar Sprva oblačno, na jugovzhodu rahel sneg, čez dan delne razjasnitve, burja Nad južno Italijo in južnim Balkanom je bilo ciklonsko območje, nad severno in srednjo Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda je pritekal hladen in še razmeroma vlažen zrak. Sprva je bilo oblačno, zjutraj je rahlo sneženje ponehalo tudi v jugovzhodni Sloveniji. Čez dan se je delno zjasnilo, le v vzhodni in južni Sloveniji je še ostalo pretežno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki se je zvečer krepila, ponekod v notranjosti pa severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od −1 do 6, na Goriškem in ob morju do 9 °C. 11.–13. januar Pretežno jasno, burja V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal hladen in suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Prvi dan je pihal severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Drugi dan je veter oslabel, na Primorskem pa je še pihala zmerna burja, ki je ponehala šele 13. januarja zvečer. Zadnji dan se je na Koroškem že pojavila nizka oblačnost, ki se je popoldne razkrojila. Jutro 13. januarja je bilo mrzlo, v mraziščih na Notranjskem se je ohladilo do okoli −17 °C. Najvišje dnevne temperature so bile od −1 do 5, na Primorskem do okoli 9 °C. 14.–16. januar Pretežno jasno, ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, s severozahodnim vetrom je nad naše kraje pritekal toplejši in suh zrak (slike 7–9), nastajal je temperaturni obrat. Pretežno jasno je bilo, ponekod po nižinah je bila zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki se je zadnji dan v ljubljanski kotlini zadrževala ves dan. 15. januarja je ponekod na Primorskem pihala šibka burja. Najtopleje je bilo na Primorskem in v nekoliko višjih legah. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 17.–18. januar Delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, prvi dan ponekod megleno, šibka burja Območje visokega zračnega tlaka je prvi dan nad srednjo Evropo prehodno oslabelo. Nad severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je ponoči ob severozahodnem višinskem vetru oplazila Slovenijo. Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, po nekaterih nižinah je bila zjutraj in dopoldne megla. Ponoči je bilo na vzhodu pretežno oblačno. Drugi dan se je postopno zjasnilo, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Na Primorskem je prvi dan zapihala šibka burja, ki je drugi dan dopoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9, na Goriškem in ob morju do 12 °C. 19. januar Pretežno jasno, več oblačnosti na jugozahodu, ponekod megleno Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja se je veter obračal na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, le na Primorskem občasno zmerno oblačno. Po nekaterih nižinah je bila zjutraj in dopoldne megla, ki se je ponekod v ljubljanski kotlini zadržala večino dneva. V višjih legah in ponekod po nižinah severovzhodne Slovenije je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v krajih z dolgotrajno meglo malo nad 0, drugod od 3 do 8, ob morju in na Goriškem do 11 °C. 20. januar Pretežno oblačno, sprva v južni polovici Slovenije rahle padavine, popoldne delne razjasnitve Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo in Balkanom oslabelo, ob severozahodnem višinskem vetru se je dopoldne prek naših krajev pomikala hladna fronta (slike 10–12). Sprva je bilo pretežno oblačno, v južni polovici Slovenije je zjutraj in dopoldne rahlo deževalo. Popoldne se je od severozahoda jasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9 °C. 21. januar Delno jasno, na severovzhodu snežne plohe, šibka burja Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. V višjih plasteh ozračja je s severozahodnim vetrom pritekal precej hladen zrak, ozračje je bilo nestabilno. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj in dopoldne so bile v severovzhodni Sloveniji kratkotrajne snežne plohe. Tam je tudi pihal severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5, na Primorskem do 9 °C. 22. januar Na vzhodu pretežno oblačno, ponekod plohe, drugod delno jasno Nad zahodno in delom srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, z močnim severnim vetrom je v višinah pritekal občasno bolj vlažen zrak. V vzhodni polovici Slovenije je bilo zmerno do pretežno oblačno, v severovzhodni Sloveniji so bile kratkotrajne krajevne plohe. Drugod je bilo delno jasno, proti večeru se je oblačnost povečala tudi v osrednji Sloveniji. V severovzhodni Sloveniji je popoldne zapihal severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 10 °C. 23.–24. januar Zmerno do pretežno oblačno, na vzhodu naletavanje snega, šibka burja. Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je vzhodno od nas zadrževalo jedro hladnega in vlažnega zraka. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, občasno je bilo nekaj jasnine v zahodni Sloveniji. Ponekod v vzhodni Sloveniji je občasno naletaval sneg, količina padavin je bila zelo majhna. Drugi dan je na Primorskem pihala šibka burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od −1 do 3, na Goriškem in ob morju do 9 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje 25.–26. januar Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod po nižinah megla V območju visokega zračnega tlaka je s severozahodnim višinskim vetrom pritekal postopno toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 8, drugi dan na Goriškem do 10 °C. 27. januar Zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnik Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je severno od Alp pomikala proti vzhodu. V spodnjih plasteh ozračja se je veter obrnil na zahodno do jugozahodno smer (slike 13–15). Zmerno do pretežno oblačno je bilo, zapihal je zahodni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 10 °C. 28. januar Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, severni veter Ciklonsko območje se je pomaknilo nad vzhodno Evropo, nad zahodno Evropo pa je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je pihal okrepljen severni veter. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, v višjih legah in po nižinah predvsem severne in severovzhodne Slovenije je pihal okrepljen veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 11 °C. 29. januar Pretežno oblačno, popoldne na zahodu razjasnitve, jugozahodnik Nad severno in severnim delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje, nad zahodno Evropo, Alpami in zahodnim Balkanom pa območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severnim vetrom pritekal vlažen zrak, v spodnjih plasteh ozračja pa se je veter prehodno obrnil na jugozahodno smer. Pretežno oblačno je bilo, popoldne se je v zahodni polovici Slovenije zjasnilo. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 7, na Primorskem do 10 °C. 30. januar Pretežno jasno, predvsem na severovzhodu vetrovno Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severovzhodno Evropo pa ciklonsko območje. S severozahodnim vetrom je pritekal razmeroma topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju je pihal severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 14 °C. 31. januar Pretežno oblačno, v severni in severovzhodni Sloveniji suho, drugod občasno padavine Nad vzhodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je ob zahodnem višinskem vetru prešla Slovenijo (slike 16–18). Pretežno oblačno je bilo. Dopoldne so bile krajevne padavine v zahodni in osrednji Sloveniji, popoldne so se nekoliko okrepile in še razširile na vzhodno in jugovzhodno Slovenijo. Po nižinah je povečini deževalo. Največ padavin, okoli 10 mm, je padlo na Kočevskem. V severni in severovzhodni Sloveniji je bilo suho vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Primorskem do 10 °C. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 5. 1. 2022 ob Slika 2. Satelitska slika 5. 1. 2022 ob 13. uri 13. uri Figure 2. Satellite image on 5 January 2022 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 January 2022 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 1. 2022 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 January 2022 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 9. 1. 2022 ob Slika 5. Satelitska slika 9. 1. 2022 ob 13. uri 13. uri Figure 5. Satellite image on 9 January 2022 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 9 January 2022 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 1. 2022 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 9 January 2022 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 14. 1. 2022 Slika 8. Satelitska slika 14. 1. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 14 January 2022 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 14 January 2022 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 1. 2022 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 14 January 2022 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 20. 1. 2022 Slika 11. Satelitska slika 20. 1. 2022 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 1. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 20 January 2022 at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 20 January 2022 at Figure 10. Mean sea level pressure on 20 January 2022 at 12 GMT 12 GMT 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 27. 1. 2022 Slika 14. Satelitska slika 27. 1. 2022 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 27. 1. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 27 January 2022 at 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 27 January 2022 at Figure 13. Mean sea level pressure on 27 January 2022 at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 31. 1. 2022 Slika 17. Satelitska slika 31. 1. 2022 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 1. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 31 January 2022 at 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 31 January 2022 at Figure 16. Mean sea level pressure on 31 January 2022 at 12 GMT 12 GMT 34 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V JANUARJU 2022 Climate in the World and Europe in January 2022 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v januarju 2022 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo zadnje tridesetletno povprečje, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature januarja 2022 od januarskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for January 2022 relative to the January average for the period 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od januarja 1979 do januarja 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, januarski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to January 2022. The darker coloured bars denote the January values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 35 Agencija Republike Slovenije za okolje V Evropi je bila januarja 2022 povprečna temperatura večinoma nad normalo (slika 1). Iznad Nemčije nad vzhodno Evropo in Rusijo ter nad Skandinavijo in severnim Britanskim otočjem je bila povprečna temperatura nad normalo. V Oslu so z 12,5 °C izmerili rekordno januarsko temperaturo. Nad večino Francije in severovzhodne Španije je bila povprečna temperatura pod normalo. Južna Grčija in Turčija sta prav tako poročali o podpovprečni januarski temperaturi. Znatno nadpovprečna je bila januarska temperatura na območju od osrednje Azije do severne Rusije in Kamčatke. Med vročinskim valom se je v Južni Ameriki temperatura dvignila nad 40 °C in v Argentini so zapisali kar 75 temperaturnih rekordov. Nadpovprečno toplo je bilo na zahodu Grenlandije in delu Antarktike. Čeprav je bila povprečna januarska temperatura v zahodni Avstraliji le nekoliko nad normalo, so v Onslowu izenačili temperaturni rekord 50,7 °C. Hladneje kot normalno je bilo v vzhodni Kanadi in vzhodnih ZDA. Prav tako pod normalo je bila januarska temperatura v velikem delu severne in južne Afrike, Brazilije, Indije in južne Avstralije. Nad Atlantikom je bila temperatura večinoma nad normalo, razen nad osrednjim severnim Atlantikom. Tropski in subtropski del vzhodnega Tihega oceana je bil hladnejši od normale, saj tam vladajo razmere la niña. V Tihem oceanu so bile razmere spremenljive, topleje od normale je bilo nad večino severnega in Tihega oceana in v zmernih geografskih širinah. Pod normalo je bila temperatura ob obalah zahodne Severne Amerike, zahodno od Južne Amerike in jugovzhodno od Japonske. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do januarja 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, januarski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to January 2022. The darker coloured bars denote the January values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature (slika 2). V Evropi je bila povprečna januarska temperatura 0,79 °C nad normalo in izven deseterice najtoplejših januarjev. Na svetovni ravni je bil januar 2022:    0,28 °C toplejši od januarskega povprečja obdobja 1991–2020; šesti najtoplejši januar v nizu podatkov; približno 0,3 °C hladnejši od januarjev 2020 in 2016, ki sta najtoplejša januarja. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne temperature v dvanajstih mesecih od februarja 2021 do januarja 2022 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for February 2021 to January 2022 relative to the average for 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:         0,28 °C nad normalo; nadpovprečna na številnih kopenskih površinah in večini oceanske površine; izrazito nad normalo na območju, ki se razteza od zahodne obale ZDA in Kanade do severovzhodne Kanade in Grenlandije; blizu normale v večjem delu Evrope, s skoraj enakomerno porazdelitvijo med nadpovprečno toplimi in hladnimi območji; pod normalo na več kopenskih območjih, vključno s severozahodno Kanado in Aljasko, najbolj vzhodnimi deli Rusije, Brazilijo, južno Afriko, Indijo, Avstralijo in Antarktiko; precej nad normalo v večjem delu osrednje in severne Afrike, na Bližnjem vzhodu, v Afganistanu in na skrajnem jugu Južne Amerike; podpovprečna nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, kjer se la niña, ki je dosegla vrhunec v zadnjih mesecih leta 2020, ponovno krepi; podpovprečna v Čukotskem morju in delih vzhodnega severnega Tihega oceana in več oceanskih območjih na južni polobli. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,1 do 1,2 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje in četrto najtoplejše koledarsko leto sta leti 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,3 °C). Povprečje dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike v regionalni in svetovni povprečni temperaturi. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016. Drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja in junija 2020. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju od februarja 2021 do januarja 2022, je 0,21 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,2 °C v Evropi najtoplejše. Leto 2021 se v Evropi ni uvrstilo med deset najtoplejših. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to January 2022. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2021. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Januarja 2022 so padavine, relativna vlažnost in vlaga tal v večini zahodne in južne Evrope kazali na bolj suhe razmere kot običajno; tako kot že več mesecev so bile sušne razmere najbolj izrazite na Pirenejskem polotoku. Krajevno obilne padavine so povzročile poplave v Pirenejih. V Srednji Evropi so bile razmere bolj raznolike, v Skandinaviji in vzhodni Evropi pa je bilo večinoma bolj vlažno kot običajno. Velik odklon od normale je bil na Norveškem, v Turčiji in južni Rusiji. V zadnjih dvanajstih mesecih so padavine presegle normalo na večjih območjih zahodne in srednje Evrope ter delih južne Evrope. Nadpovprečne padavine so se odražale v odklonu vlažnosti tal in relativne vlažnosti. Na nekaterih območjih južne Evrope se nadpovprečne padavine niso odrazile v nadpovprečni vlažnosti tal, kar kaže na hudourniško naravo letnih padavin na teh območjih. Sušne razmere so bile v delih Pirenejskega polotoka ter na skrajnem vzhodu Evrope in zunaj nje, vključno z zahodno Rusijo, Kavkazom in Turčijo. Morski led Januarja je ledeni arktični pokrov v povprečju prekrival 14,0 milijona km2, kar je 0,1 milijona km2 (ali 1 %) pod normalo. To je največja januarska razsežnost arktičnega morskega ledu od leta 2009, kljub 38 Agencija Republike Slovenije za okolje temu pa je manjša kot v januarjih pred letom 2005. V razpoložljivem nizu satelitskih podatkov, ki sega v leto 1979, je bila razsežnost arktičnega ledu najmanjša januarja 2018, ko je bil primanjkljaj glede na normalo 6 %. Morski led se je januarja 2022 še naprej širil v notranjosti in okoli Hudsonovega zaliva, kjer je bil v preteklih mesecih podpovprečen. Le nekaj območij je bilo z velikim negativnim ali pozitivnim odklonom; med njimi je izstopal velik pozitiven odklon med Svalbardom in Ozemljem Franca Jožefa. Na atlantski strani je dominiral pozitiven odklon v Labradorskem morju. Pozitivni in negativni odkloni so se izmenjevali ob Grenlandiji, Barentsonovem in Karskem morju. Na tihomorski strani je bil največji negativni odklon južno od Beringove ožine. Ohotsko morje je oznamovala nadpovprečna koncentracija morskega ledu vzdolž obale, na robu ledu pa je bila koncentracija podpovprečna. Slika 6. Levo: povprečen ledeni pokrov januarja 2022. Oranžna črta označuje rob povprečnega januarskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na januarsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for January 2022. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for January for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for January 2022 relative to the January average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za januarje od leta 1979 do 2022 v primerjavi z januarskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all January months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the January average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Nad Antarktiko je bilo januarja 2021 v povprečju 4,4 milijona km2 morskega ledu, kar je 1,0 milijon km2 manj od normale in 19 % manj kot v povprečju obdobja 1991–2020. To je četrta najmanjša površina v 43-letnem satelitskem nizu podatkov. Manj morskega ledu je bilo v januarjih 1988, 2019 in 2017, v slednjem je bil negativni odklon 24 % in razsežnost morskega ledu najmanjša v razpoložljivem nizu podatkov. NSIDC (ZDA nacionalni center za podatke o ledu in snegu) uvršča januar 2022 na drugo mesto po najmanjšem ledenem morskem pokrovu v njihovem podatkovnem nizu. Odkloni koncentracije morskega ledu na antarktičnem območju januarja 2022 kažejo veliko zmanjšanje morskega ledu v primerjavi z decembrom zlasti v atlantskem in tihooceanskem sektorju. Prevladovala je podpovprečna koncentracija morskega ledu, čeprav so bila manjša območja z nadpovprečno koncentracijo skoraj v vseh sektorjih. Nadpovprečna je bila koncentracija morskega ledu v obalnem delu Rossovega in Amundsenovega morja ter zahodno od Antarktičnega polotoka ter v zunanjem delu Weddellovega morja. Največji negativni odkloni so bili v delih Bellinghausnovega in v zunanjem Rossovem morju. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za januarje od leta 1979 do leta 2022 v primerjavi z januarskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all January months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the January average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov januarja 2022, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v januarskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od januarskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for January 2022. The thick orange line denotes the climatological ice edge for January for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for January 2022 relative to the January normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 40 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JANUARJU 2022 Agrometeorological conditions in January 2022 Marko Puškarić anuar je bil nadpovprečno topel in suh mesec. Povprečna temperatura zraka na državni ravni je bila za okoli 1,3 °C višja od dolgoletnega povprečja. Temperaturni odklon je bil največji na severovzhodnem delu države. Povprečna mesečna temperatura zraka v Murski Soboti in Mariboru je znašala 0,8 °C, kar je približno 1,6 °C več od dolgoletnega povprečja. Temperaturni odklon se je zmanjševal proti jugozahodu. V Portorožu je bila tako povprečna mesečna temperatura zraka 4,4 °C, kar je glede na dolgoletno povprečje običajna vrednost. J Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, januar 2022 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, January 2022 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor – let. Ljubljana – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 0,7 0,5 0,6 0,5 0,3 0,9 0,7 0,4 0,5 0,4 0,6 0,3 0,4 0,5 0,5 0,6 0,4 1,2 1,0 0,6 0,6 0,2 0,2 0,4 0,3 0,5 0,4 0,5 I. dekada max.  1,7 7 1,0 5 1,6 6 1,4 5 0,6 3 1,2 9 1,5 7 0,9 4 1,1 5 0,8 4 1,5 6 0,7 3 0,8 4 1,1 5 1,2 5 1,5 6 1,0 4 2,3 12 1,9 10 0,9 6 1,3 6 0,5 2 0,3 2 0,9 4 0,9 3 1,0 5 1,0 4 0,9 5 II. dekada max. 0,9 1,5 0,4 1,1 0,5 0,7 0,2 0,4 0,3 0,5 1,1 1,6 0,8 1,9 0,4 0 ,6 0,4 0,7 0,3 1,0 0,5 1,0 0,3 0,5 0,3 0,4 0,4 0,6 0,4 0,7 0,5 0,6 0,3 0,4 1,3 2,1 1,2 2,6 0,7 1,0 0,4 0,7 0,2 0,3 0,2 0,3 0,4 0,6 0,4 0,8 0,8 2,8 0,4 0,7 0,5 0,7 pov. 41  9 4 5 2 2 10 8 4 4 3 5 3 3 4 4 5 3 13 12 6 4 2 1 4 3 8 4 5 III. dekada pov. max. 0,7 1,0 0,6 1,4 0,8 2,0 0,6 1,6 0,5 1,3 0,8 1,1 0,6 1,0 0,6 1,0 0,5 1,0 0,6 1,5 0,7 1,6 0,6 1,4 0,5 0,9 0,7 1,7 0,6 1,3 0,7 1,1 0,4 0,7 1,0 1,7 0,9 1,4 0,7 1,1 0,6 1,5 0,3 0,5 0,4 0,7 0,6 1,5 0,6 1,1 0,6 0,9 0,6 1,0 0,8 1,4  8 7 9 7 6 9 6 6 6 6 8 6 6 8 6 7 5 11 10 8 7 3 5 7 7 6 7 9 mesec (M) pov. max. 0,8 1,7 0,5 1,4 0,6 2,0 0,4 1,6 0,4 1,3 0,9 1,6 0,7 1,9 0,5 1,0 0,5 1,1 0,4 1,5 0,6 1,6 0,4 1,4 0,4 0,9 0,5 1,7 0,5 1,3 0,6 1,5 0,4 1,0 1,2 2,3 1,0 2,6 0,7 1,1 0,5 1,5 0,2 0,5 0,3 0,7 0,5 1,5 0,4 1,1 0,6 2,8 0,5 1,0 0,6 1,4  24 16 20 14 11 19 22 14 15 12 19 9 12 17 15 18 12 36 32 19 17 6 8 15 13 20 15 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Najtopleje je bilo v prvih dneh januarja, ko so se najvišje dnevne temperature ponekod povzpele nad 15 °C (Portorož, Celje, Novo mesto). Nekajdnevno obdobje nenavadno toplega vremena je prekinila hladna fronta, ki je nad naše kraje prišla 5. januarja. Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad pragoma 0 °C in 5 °C so bile na večini merilnih mest nekoliko nižje kot običajno ali pa so bile blizu povprečja. K akumulaciji toplote je največ prispevala prva dekada meseca, in sicer okoli 70 % celomesečne vrednosti (preglednica 4). Skupna mesečna količina padavin je znašala med 20 in 30 mm ter nekoliko več na severozahodu. Glavnina padavin je padla v prvi dekadi v obliki dežja in ponekod tudi snega, ki se je v nižinah obdržal nekje do sredine meseca. Na državni ravni je bil kazalnik višine padavin v januarju okoli 50 %. Bolj mokro kot običajno je bilo le na severozahodu države in severu Prekmurja. Januarju so se v povprečju nabrali 4 padavinski dnevi. Povprečna mesečna evapotranspiracija se je gibala od 0,4 do 0,7 mm, na Obali in Goriškem pa od 0,8 do 1,2 mm vode na dan. V Portorožu je največja dnevna količina izhlapele vode znašala 2,6 mm. Skupna mesečna količina izhlapele vode je znašala med 10 in 30 mm (preglednica 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za januar 2022 in za obdobje mirovanja (od 1. oktobra do 31. januara 2022) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in January 2022 and for the dormation period (from October 1, 2021 to January 31, 2022) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v januarju 2022 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10. 2021–31. 1. 2022) Bilje 15,8 −8,9 −7,2 −0,3 197,3 Ljubljana 26,7 −2,6 −4,5 19,6 276,0 Novo mesto 17,8 −4,5 −6,6 6,7 191,6 Celje 25,3 −4,2 −6,9 14,1 249,0 Šmartno / Sl.Gradec 27,1 −3,2 −7,0 16,9 228,9 Maribor – let. 25,0 −5,0 −7,2 12,8 168,9 Murska Sobota 18,5 −3,5 −5,0 10,0 107,8 3,5 −11,8 −9,1 −17,4 56,1 Portorož - let. Mesečna vodna bilanca je bila z izjemo Primorske pozitivna s presežki med 10 in 20 mm. Tudi vodna bilanca za obdobje mirovanja je ostala pozitivna, vendar so vrednosti po večjem delu države za 30 do 100 mm nižje od običajnih (preglednica 2). Največja negativna odstopanja so na Goriškem, kjer znašajo več kot 200 mm. Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu januarju gibale med 0 do 2 °C, na Obali, Goriškem in Beli krajini pa med 3 in 5 °C. V najbolj toplih dneh so se tla čez dan ponekod ogrela na okoli 10 °C (Portorož, Novo mesto). Površinski sloj tal je pri prehodu v drugo dekado meseca pričel zamrzvovati na Koroškem, Podravju, Pomurju in na Dolenjskem. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, januar 2022 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, January 2022 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 4,2 4,4 9,1 8,7 1,0 1,5 2,1 2,3 4,8 4,5 0,4 0,9 2,4 2,6 6,2 5,5 0,5 1,0 2,9 3,0 Bovec - let. 1,0 1,2 5,4 5,1 0,1 0,4 −0,1 0,2 0,3 0,6 −1,4 −0,7 −0,9 −0,6 −0,2 −0,1 −2,6 −1,8 −0,1 0,0 Celje 3,4 3,7 6,5 6,2 1,1 1,7 0,7 1,2 1,7 2,2 0,2 0,7 0,8 1,2 1,7 2,0 0,2 0,7 1,6 2,0 Črnomelj 5,0 5,4 8,0 8,0 2,2 2,9 2,1 2,5 3,6 3,8 1,3 1,8 2,0 2,4 3,2 3,3 1,0 1,5 3,0 3,0 Gačnik 1,6 2,1 7,6 5,0 −1,2 0,3 −0,5 0,0 0,1 0,4 −2,8 −0,3 −0,1 0,2 0,3 0,3 −1,2 0,0 0,3 0,0 Ilirska Bistrica 3,1 3,5 7,0 6,7 0,4 1,0 0,3 0,7 0,9 1,4 −0,2 0,2 0,1 0,4 0,3 0,6 −0,3 0,1 1,1 1,0 Lesce - let. 1,6 1,7 4,5 4,5 0,6 0,7 0,3 0,4 0,7 0,8 0,0 0,1 0,0 0,2 0,2 0,3 −0,1 0,0 0,6 0,0 Maribor – let. 1,9 2,5 6,7 6,0 −2,6 0,0 −0,6 0,2 2,1 3,0 −2,6 −2,6 −0,2 0,4 1,5 2,1 −2,6 0,0 0,3 0,0 Ljubljana – let. Maribor - Vrbanski Plato Murska Sobota 1,6 1,9 6,1 5,5 −0,2 0,4 −1,0 −0,4 0,2 0,6 −3,1 −1,3 −0,7 −0,5 0,0 −0,1 −3,3 −1,6 0,0 0,0 2,0 2,5 8,3 6,2 −2,1 0,0 −0,5 0,0 4,1 0,8 −3,9 −1,2 0,2 0,5 6,7 3,7 −1,9 0,0 0,5 1,0 3,2 3,4 7,4 7,0 0,6 1,0 0,6 0,8 3,1 2,5 0,1 0,4 0,9 1,0 4,0 3,3 0,5 0,7 1,5 1,0 Novo mesto 3,0 3,7 10,2 8,9 −0,3 0,9 0,0 0,8 2,8 2,2 −1,3 0,3 0,2 0,8 2,7 2,2 −0,7 0,5 1,1 1,0 Portorož - let. 6,8 7,3 10,5 10,2 2,7 3,9 4,7 5,1 7,1 6,6 2,6 3,6 4,6 4,9 7,5 6,9 2,4 3,4 5,3 5,0 Postojna 3,1 3,1 8,3 7,4 1,0 1,3 1,0 1,1 2,2 1,8 0,6 0,7 0,6 0,6 5,4 2,3 −0,1 0,3 1,5 1,0 Šmartno / Sl. Gradec 0,3 0,6 0,6 0,7 0,2 0,5 −0,5 −0,1 0,2 0,5 −1,8 −0,7 −0,5 −0,3 −0,1 −0,1 −2,2 −1,0 −0,2 0,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, januar 2022 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, January 2022 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C I. II. III. M Vm I. Portorož - let. 61 42 32 135 −17 Bilje 43 28 17 88 Postojna 28 11 8 Kočevje 28 1 Rateče 6 Lesce Tef > 10 °C II. III. M Vm 20 2 0 22 −13 −10 9 0 0 9 47 −2 5 0 0 4 34 −10 7 0 0 0 6 −3 0 24 6 4 35 8 4 0 3 7 Brnik 15 0 3 Ljubljana 26 1 Novo mesto 37 Črnomelj > 0 °C > 5 °C > 10 °C II. III. M Vm 2 0 0 2 0 135 22 2 −8 0 0 0 0 −1 88 9 0 5 −2 0 0 0 0 0 47 5 0 0 7 −2 1 0 0 1 1 34 7 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 1 0 0 1 −1 0 0 0 0 0 35 1 0 −12 0 0 0 0 −2 0 0 0 0 0 7 0 0 17 −13 1 0 0 1 −1 0 0 0 0 0 17 1 0 16 44 −8 6 0 0 6 −2 0 0 0 0 0 44 6 0 6 11 54 0 10 0 0 10 −1 1 0 0 1 0 54 10 1 48 5 13 65 3 22 0 0 22 5 4 0 0 4 2 65 22 4 Celje 31 4 6 41 −8 6 0 0 6 −3 1 0 0 1 0 41 6 1 Maribor – let. 33 9 8 51 5 7 0 0 7 0 1 0 0 1 1 51 7 1 Murska Sobota 34 4 10 48 9 7 0 1 7 2 0 0 0 0 0 48 7 0 Slovenj Gradec I. Tef od 1. 1. 2022 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 44 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Izrazito nadpovprečne temperature ob prehodu iz starega v novo leto so delno prebudile rastlinski in živalski svet. Ob posameznih dneh so dnevne temperature ponekod po državi za več kot 10 °C presegle dolgoletno povprečje. Na najbolj toplih legah so zacveteli prvi zvončki, travna ruša je bila za ta čas pretirano zelena. Toplo vreme ob nepravem času je motilo ustaljen bioritem čebel in dvoživk, zaradi česar se poveča tveganje uspešne prezimitve. Obdobje toplega vremena je prekinila nenadna hladna fronta. Ob nizkih temperaturah so nekateri vinogradniki opravili zadnjo trgatev lanskega letnika za predikatna vina. Suhe vremenske razmere ob koncu meseca so omogočale delo v vinogradih in sadovnjakih, kjer so pričeli z rezjo. Na Primorskem so v tem času pričeli s sajenjem poznih sort česna. Na Primorskem, ponekod v Podravju, Dolenjskem in osrednji Sloveniji je ob koncu meseca začela cveteti tudi navadna leska. Prašenje leske se je začelo približno dva tedna bolj zgodaj od dolgoletnega povprečja. Drugod so se mačice leske le nekoliko podaljšale in postale bolj opazne, prašniki in ženski cvetovi pa so večinoma ostali varno skriti pod krovnimi luskami. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Januar was 1,3 °C warmer than usual while the amount of precipitation was lower than usual in most parts of the country. Monthly climatological water balance was positive with surplusese from 10 to 20 mm. Also the water balance for the whole dormancy remained positive. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 0–2 °C and in warmer regions between 3–5 °C. The snowdrop and hazel start to bloom at the end of the month. 45 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JANUARJU 2022 Discharges of Slovenian rivers in January 2022 Igor Strojan J anuarja je bila vodnatost rek v celoti tretjino manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991– 2020. Najmanj so bile vodnate reke v južnem delu države, kjer so bili pretoki rek okoli polovico manjši kot običajno v tem obdobju. V začetku meseca so reke narasle, visokovodne konice so bile 5. in 6. januarja povečini podpovprečne. Sava v zgornjem toku, Soča in Idrijca ter Dravinja so narasle nekoliko bolj kot običajno. Vse do konca meseca so nato reke upadale, najmanjše pretoke so imele zadnja dva dneva v mesecu. Vsi najmanjši pretoki so bili podpovprečni. Cerkniško polje je bilo na začetku januarja delno ojezerjeno, nato se je ojezerjenost postopoma zmanjševala in ob koncu meseca je presušilo. Reke z večjim hidroenergetskim potencialom Soča, Sava in Drava so imele okoli 15 do 30 odstotkov manjše pretoke od načrtovanih januarskih srednjih pretokov. GORNJA RADGONA 0,81 DRAVOGRAD 0,74 VIDEM RADOVLJICA 0,97 1,08 SUHA 0,82 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,90 0,71 VELIKO ŠIRJE 0,88 SOLKAN 0,84 PODROTEJA DOLENJE 0,55 MOSTE 0,68 RAKOVEC 0,52 59 PODBOČJE 0,44 ČATEŽ 0,72 0,64 CERKVENIKOV MLIN 0,31 METLIKA 0,51 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v januarju 2022 in povprečnimi srednjimi januarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the January 2022 mean discharges of Slovenian rivers compared to the January mean discharges of the long-term period 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v januarju 2022 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in January 2022 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki januarja 2022 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi januarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in January 2022 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek januarja 2022 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. River discharges in January 2022 and characteristic discharges in the long-term period 1991–2020 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Januar 2022 m3/s dan Qnp 57,9 31 80,2 1 3,7 31 14,9 31 1,8 30 11,1 23 33,7 30 67,9 30 83,5 30 6,3 30 12,3 31 18,0 30 16,4 31 20,7 30 3,4 31 1,9 25 1,5 30 Qs 76,0 125 8,1 30,9 4,8 33,1 63,7 118 184 14,9 22,1 37,5 32,0 70,0 8,7 6,0 3,3 Qvk 145 6 317 2 59,5 6 178 6 24,0 6 226 5 375 5 447 6 585 6 73,5 5 43,1 6 121 6 76,2 6 646 5 46,3 6 90,6 5 26,2 6 Januar 1991–2020 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 43,1 74,5 103 57,9 121 227 1,3 4,0 7,6 8,7 16,5 34,0 1,1 2,9 5,3 7,1 16,6 46,5 21,7 41,3 107 42,0 89,6 190 60,3 131 273 3,4 7,5 14,5 10,2 21,0 35,9 12,3 24,3 41,5 9,3 26,5 93,6 14,2 33,7 102 2,1 4,3 9,7 1,3 2,4 5,0 0,9 2,6 8,4 nQs sQs vQs 50,1 93,6 141 91,1 169 308 2,5 8,3 20,1 10,5 35,2 78,1 1,4 8,6 31,4 11,2 30,7 93,9 26,4 71,0 207 59,3 166 368 90,2 256 554 5,1 18,1 54,7 13,0 50,3 110 25,4 73,4 144 16,2 61,1 148 23,2 83,8 270 3,8 13,4 34,7 1,9 8,7 25,7 1,8 10,6 32,6 nQvk sQvk vQvk 96,0 167 372 168 333 956 7,6 40,4 111 21,9 173 689 2,6 35,2 169 29,7 110 422 52,1 257 980 105 442 1168 145 673 1876 5,8 87,5 315 19,5 137 300 83,6 372 833 52,4 141 264 63,2 449 1699 10,8 68,1 184 5,1 76,8 274 4,0 66,1 237 49 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v januarju leta 2022 ter povprečni mesečni januarski pretoki rek v dolgoletnem obdobju 1991–2020 na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom. Figure 4. Daily (Qs) and mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and Soča in January 2022 and mean flows in the long term period 1991–2020. SUMMARY In January, the water content of rivers as a whole was one third lower than in the long-term comparative period 1991–2020. The least watery rivers were in the southern part of the country, where river flows were about half lower than usual during this period. 50 TEMPERATURE REK IN JEZER V JANUARJU 2022 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2022 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila januarja 2022 v povprečju 0,3 °C višja kot so srednje januarske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,3 °C višjo, Blejsko jezero pa 0,2 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem januarju 3,5 °C. T Srednja dnevna temperatura slovenskih rek se je v prvih dneh januarja nekoliko segrela in 5. januarja je večina rek dosegla najvišje januarske temperature. Sledila je močna ohladitev do 13. januarja, ko je veliko slovenskih rek doseglo najnižje januarske temperature. Nekatere reke so se po tej ohladitvi postopno nekoliko ogrele, druge so se postopno še ohlajale. V splošnem so temperature rek v januarju precej nihale. Nihanje temperature Bohinjskega in Blejskega jezera je bilo manjše. Najvišjo srednjo dnevno temperaturo je imelo Bohinjsko jezero 4. januarja, najnižjo pa 30. januarja. Blejsko jezero pa je imelo najvišjo temperaturo 5. januarja in najnižjo 31. januarja. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v januarju 2022 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average January 2022 and long-term 1991–2020 temperature in °C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero JANUAR 2022 3,4 3,0 2,1 2,9 3,0 3,6 4,5 4,3 6,4 3,9 5,5 5,8 5,9 6,5 4,0 4,3 3,7 6,2 5,6 5,5 6,2 3,6 5,4 10,5 4,5 4,9 obdobje / period 1991–2020 2,9 0,8 2,6 2,9 2,6 2,7 4,1 4,8 5,9 4,0 5,5 5,8 5,8 5,2 3,5 4,0 3,9 5,7 5,1 5,2 6,2 4,2 5,0 10,3 3,2 4,7 * obdobje precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 51 razlika / difference 0,5 2,2 −0,5 0,0 0,4 0,9 0,4 −0,5 0,5 −0,1 0,0 0,0 0,1 1,3 0,5 0,3 −0,2 0,5 0,5 0,3 0,0 −0,6 0,4 0,2 1,3 0,2 Agencija Republike Slovenije za okolje 8 6 7 5 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 6 4 3 2 5 4 3 2 1 1 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. januar januar Drava Ptuj Mislinja Otiški Vrh Ledava Polana 9 9 8 8 7 7 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 6 5 4 3 5 4 3 2 1 1 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. januar Sava Radovljica Sava Šentjakob januar Sava Čatež Sora Suha 9 8 8 7 7 6 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Dravinja Videm 6 2 0 Pesnica Zamušani 6 5 4 3 Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 5 4 3 2 2 1 1 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. januar januar Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje Dreta Kraše Paka Rečica 12 9 8 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 7 6 5 4 3 2 8 6 4 2 1 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. januar januar Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 52 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 7 Temperatura (°C) 6 5 4 3 2 1 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. januar Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v januarju 2022, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in January 2022 in °C Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v januarju 2022, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in January 2022 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in January 2022 was 3.5 °C. The average observed river’s temperature was 0.3 higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.3 °C higher and the Bled Lake was 0.2 higher as a long-term average. 53 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JANUARJU 2022 Sea dynamics and temperature in January 2022 Igor Strojan išina in temperatura morja sta januarja dokaj dosledno sledili vremenskim spremembam. V prvi dekadi meseca je bilo bil zračni tlak povečini znižan, pihal je južni veter. Gladina morja je bila v tem času povišana, morje je bilo glede na zimski čas še dokaj toplo. V naslednjih dveh dekadah se je zračni tlak povišal, večkrat je zapihala burja in gladina morja je bila večinoma znižana, morje pa se je ohladilo za dodatne tri stopinje Celzija. V Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož v januarju 2022 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in January 2022 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v januarju 2022 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in January 2022 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja V prvi dekadi januarja sta znižan zračni tlak in jugo zviševala gladino morja. 5. januarja je bila ob dopoldanski plimi okoli 11. ure višina morja 298 cm najvišja v mesecu. V naslednjih dveh dekadah meseca so se vremenske razmere spremenile, prevladovala sta povišan zračni tlak in burja, ki sta gladino morja zniževala. Oseke so bile najbolj izrazite ob koncu meseca. Najnižje residualne višine morja so bile okoli 40 cm. Najnižja višina morja v januarju 131 cm je bila nekoliko nadpovprečna. Srednja mesečna višina morja 214 cm je bila 8 cm višja od dolgoletnega povprečja v primerjalnem obdobju 1961–1990. Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v januarju 2022. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in January 2022 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v januarju 2022 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in January 2022 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v marcu 2022. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2022 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/ vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in March 2022. More data are available on http://www.arso.gov.si/vode/ morje. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v januarju 2022 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in January 2022 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Januar Januar 1961–1990 2022 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 214 298 131 167 189 247 106 141 206 282 123 159 240 326 176 150 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Podatki o valovanju morja za januar so izostali zaradi težav na merilnem mestu. Temperatura morja Januarja se je morje ohladilo za dobre 3 °C. Najbolj toplo 11,8 °C je bilo tretjega januarja, nato pa se je v naslednjih 10 dneh morje dokaj hitro ohladilo. Od 13. januarja pa do konca meseca se je temperatura morja le malo spreminjala. Najnižja temperatura morja januarja je bila 8,4 °C 25. januarja. Srednja mesečna temperatura morja 9,6 °C je bila za slabo stopinjo Celzija višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v januarju 2022. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 6. Mean daily sea temperatures in January 2022 at Koper 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v januarju 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1991–2020. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1991, 2006–2010) ter Koper-Luka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in January 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1991–2020. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Januar Januar 1991–2020 2022 Min Sr Max °C °C °C °C Tvnk Ts Tvvk 8,4 9,6 11,8 6,4 7,6 8,9 7,8 8,8 10,0 10,2 10,7 11,5 SUMMARY The altitude and temperature of the sea followed the weather changes quite consistently in January. In the first decade of the month, the air pressure was mostly lowered, a southerly wind was blowing. The sea level was elevated during this time, the sea was still quite warm compared to the winter. Over the next two decades, the air pressure rose, the bora blew several times and the sea level was mostly lowered, and the sea cooled by an additional three degrees Celsius. 58 KOLIČINE PODZEMNE VODE V JANUARJU 2022 Groundwater quantity in January 2022 Urška Pavlič anuarja so v medzrnskih vodonosnikih prevladovale običajne in nizke količine podzemne vode. Izjema so bili deli vodonosnikov Apaškega polja, Dolinsko Ravenskega in Ptujskega polja, kjer smo mestoma beležili višje vodne gladine kot je običajno. Običajne višine gladin podzemne vode v primerjavi z referenčnim obdobjem niso bile dosežene v vodonosnikih Vipave in Ajdovščine, Kranjskega polja, prodnega zasipa Kamniške Bistrice in v osrednjem delu vodonosnika Dravskega polja (slika 6). V ostalih vodonosnikih bistvenega odstopanja od normalnih razmer v januarju nismo beležili. Izdatnosti kraških izvirov so se pretežni del meseca zmanjševale. Na večini merilnih postaj smo ob koncu meseca spremljali podpovprečno količinsko stanje podzemne vode. Januarja se je na območju kraških izvirov postopno zniževala tudi temperatura vode (slika 3). J Slika 1. Izvir levega pritoka Golnišnice, januar 2022 (Foto: U. Pavlič) Figure 1. Spring of left tributary of Golnišnica river, January 2022 (Photo: U. Pavlič) Napajanje podzemne vode je bilo januarja malo, dolgoletno povprečje tega meseca ni bilo doseženo nikjer po državi. Najmanj padavin so zabeležili na območju vodonosnikov Vipave in Ajdovščine, kjer je padlo le okrog eno petino običajnih januarskih količin. Izrazit izpad padavin je bil značilen tudi za območje Dinarskega krasa, v prispevnem zaledju izvirov Bilpe, Krupe in Dobličice je padlo za približno dve tretjini padavin manj kot je značilno za ta mesec. Največ padavin so januarja prejeli medzrnski vodonosniki Pomurja in Podravja, kjer ja padavinski primanjkljaj znašal približno eno tretjino običajnih mesečnih količin. Januarja je bil zabeležen le en izrazitejši padavinski dogodek okrog 5. v mesecu, kateremu je sledilo daljše suho obdobje do konca meseca. Nizke temperature zraka so marsikje preprečevale odtok infiltriranih padavin v vodonosnike, kar je dodatno omejevalo obnavljanje podzemne vode. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Zamrznjen Novaški graben, levi pritok Hudinje, januar 2022 (Foto: U. Pavlič) Figure 2. Frozen Novaški graben, left tributary of Hudinja River, January 2022 (Photo: U. Pavlič) Količine podzemne vode v kraških vodonosnikih po državi so se januarja zmanjševale (slika 3). Prehodno povečanje izdatnosti je bilo zabeleženo le v času padavinskega dogodka v prvih dneh meseca, sicer pa so bile vodne količine na večini merilnih postaj nižje od dolgoletnega povprečja. Temperatura vode se je tekom meseca v večini kraških vodonosnikov ali postopoma zniževala ali pa je bila ustaljena. Izjema je bil čas nastopa padavin okrog 5. v mesecu, ko se je temperatura vode na območju večine kraških izvirov izraziteje znižala, na območju izvira Kamniške Bistrice pa zvišala. Podobno kot temperatura vode se je tudi specifična električna prevodnost vode (SEP) pretežni del meseca postopoma zniževala oziroma je bila ustaljena, v času padavin pa se je vrednost tega parametra mestoma prehodno znižala (izvira Studene in Mošenika), mestoma pa zvišala (izviri Velikega Obrha, Bilpe, Kamniške Bistrice in Krupe). Nihanje parametrov temperature in SEP na območju kraških izvirov nakazuje, da se je v tem mesecu iz vodonosnikov drenirala podzemna voda, ki se je zadrževala v vodonosnikih krajši čas in je posledica iztoka nedavno infiltriranih decembrskih padavin. Količine podzemne vode so bile januarja v večini medzrnskih vodonosnikov razmeroma ugodne zaradi ugodnejših podnebnih preteklega meseca. Izjema so bili deli globljih vodonosnikov Dravske in Ljubljanske kotline, ki se še niso uspeli obnovili do običajnih višin gladin podzemne vode zaradi dolgotrajnejšega primanjkljaja padavin iz druge polovice leta 2021. Gladine nižje od običajnih smo beležili tudi v plitvih medzrnskih vodonosnikih območja Vipave in Ajdovščine, kar pripisujemo predvsem izpadu običajnih januarskih količin padavin. Zelo nizke gladine podzemne vode, ki smo jih januarja beležili na območju Čateškega polja in severnega roba vodonosnika Apaškega polja pripisujemo poglabljanju strug Save oziroma Mure zaradi zmanjšane prodonosnosti dolvodno od hidroenergetskih objektov. Januarja je bilo količinsko stanje podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v primerjavi z značilnimi vrednostmi vodnih količin istega meseca referenčnega obdobja različno (slika 4). Ugodnejše razmere od dolgoletnega povprečja smo spremljali v vodonosnikih Dravske in Savinjske kotline, medtem ko so neugodne razmere količin podzemne vode v primerjavi z značilnimi vrednostmi tega meseca prevladovale na območju vodonosnikov Murske kotline, prodnega zasipa Kamniške Bistrice, Kranjskega in Vrtojbenskega polja. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Diverse groundwater quantitative conditions prevailed in alluvial aquifers in January. Groundwater levels lower than normal were measured in Vipava Ajdovščina, Kranjsko polje, gravel deposits of Kamniška Bistrica and Dravsko polje aquifers. Groundwater levels higher than average prevailed in parts of Ptujsko polje and Murska basin aquifers. Groundwater quantities in karstic aquifers were decreasing in January due to lack of monthly precipitation. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med novembrom 2021 in januarjem 2022 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between November 2021 and January 2022 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne januarske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih januarskih gladin v obdobju 1981–2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average January groundwater level in relation from median of long term January groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1981–2010; januar 2022 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1981–2010; January 2022 64 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JANUARJU 2022 Air pollution in January 2022 Tanja Koleša nesnaženost zunanjega zraka z delci PM10 in PM2.5 je bila v januarju zaradi neugodnih vremenskih pogojev in večje potrebe po ogrevanju visoka. Najvišje ravni delcev PM 10 so bile zabeležene na prometnih merilnih mestih, kjer se izpustom iz individualnih kurišč pridružijo še izpusti iz prometa. V Murski Soboti na Cankarjevi cesti je bilo zabeleženih 16 preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 , kar je največ med vsemi merilnimi mesti. Na Primorskem so se dva dni ravni delcev močno povišale zaradi prenosa onesnaženega zraka iz zelo obremenjene Padske nižine. Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v januarju na vseh merilnih mestih višje kot decembra. Najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila zabeležena v Zagorju in je znašala 44 µg/m3. O Ravni dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ozona, ogljikovega monoksida in benzena so bile v januarju nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti. V januarju 2022 smo prenehali z meritvami kakovosti zraka v Desklah. Zaradi manjše časovne pokritosti, so vsi podatki za Deskle v tem poročilu informativnega značaja. Sredi decembra 2021 je Agencija za okolje pričela z enoletnimi meritvami delcev PM10 in PM2.5 v Solkanu v Mestni občini Nova Gorica. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je v letu 2022 prenehal z meritvami kakovosti zunanjega zraka v Grosuplju in Slovenj Gradcu. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 Večletne meritve onesnaženosti zraka z delci PM10 kažejo, da ima januar v primerjavi z ostalimi zimskimi meseci daleč največ preseganj mejne vrednosti delcev PM10 (50 µg/m3). To ne preseneča, saj so povprečne temperature zraka v tem mesecu najnižje, pogoji za nastanek temperaturnih inverzij pa so najugodnejši. K visokim dnevnim ravnem dodatno pripomore manj sončnega obsevanja, kar onemogoča razkroj temperaturnih inverzij čez dan in s tem mešanje zračne mase po vertikali. Urne ravni delcev tako pogosto ostajajo visoke tudi čez dan v jasnih dnevih, kar ob značilnih jutranjih in večernih maksimumih bistveno pripomore k povišanju dnevnih ravni PM10. V mesecu januarju 2022 so bile vse situacije s povišanimi ravnmi delcev PM 10 v celinski Sloveniji povezane z dotokom toplejšega zraka v višinah. Največ, 16, preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti na Cankarjevi cesti, kjer je bila 27. januarja izmerjena tudi najvišja dnevna vrednost (93 µg/m3). Prav tako je bila na tem merilnem mestu v januarju izmerjena najvišja povprečna mesečna raven PM10, ki je znašala 50 µg/m3. V celem mesecu smo imeli zgolj tri kratka obdobja, ko so se ravni delcev znižale. Za prvi dve obdobji (od 4. do 7. januarja ter od 20. do 24. januarja) je bil značilen prehod hladne fronte nad Slovenijo, pri čemer je prišla nad naše kraje sveža zračna masa. Zadnje obdobje (29. in 30. januar) z nizko onesnaženostjo zraka je bilo povezano z vetrom po celotni višini, ki je dodobra premešal ozračje. V Državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zunanjega zraka le na treh merilnih mestih v januarju ni prišlo do preseganj mejne dnevne vrednosti PM10, in sicer v Novem mestu, Velenju in na Iskrbi. Primorska je bila najbolj onesnažena 27. in 28. januarja, ko je z jugozahodnim vetrom (posledica pomikanja ciklonskega območja severno od Alp) prineslo onesnažen zrak iznad Padske nižine. Na vseh treh merilnih mestih na Primorskem je takrat prišlo od preseganja mejne dnevne vrednosti PM10. Istočasno so bila v tem obdobju zabeležena preseganja delcev PM10 tudi na drugih merilnih mestih v Sloveniji. Tako kot ravni delcev PM10 so bile tudi ravni PM2.5 v januarju povišane. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila najvišja v Zagorju (44 µg/m3). Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. V Ljubljani na Celovški cesti pa je bila izmerjena najvišja dnevna vrednost, in sicer 81 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V januarju so bile ravni ozona nizke in nikjer ni bila presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3). Najvišja urna (103 µg/m3) in 8-urna vrednost (101 µg/m3) je bila v januarju izmerjena na višje ležečem merilnem mestu Krvavec. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (149 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (49 µg/m3) je bila izmerjena na merilnem mestu Tezno v Mariboru. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 4. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v januarju na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 72 µg/m3 je bila izmerjena v Celju Gaji. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 5. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikov monoksid Ravni CO so bile v Desklah polovico meseca januarja, ko so še potekale meritve, kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je na petih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, znašala med 2,3 in 3,4 µg/m3 (mejna letna vrednost je 5 µg/m3). Najvišja povprečna mesečna raven je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v januarju 2022 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in January 2022 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Deskle Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Solkan Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT RB UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SI SB UB UT RI UT SB SB SB SI UB % pod 100 100 58 87 97 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 Cp 39 39 18 30 6 24 36 41 42 41 30 21 50 36 31 32 31 35 25 38 19 42 29 44 34 18 20 22 36 Cmax 71 68 34 52 12 63 61 79 77 88 63 37 93 65 69 74 48 71 63 69 39 70 56 78 54 32 37 34 70 >MV 9 9 0 1 0 2 5 9 10 8 2 0 16 8 3 3 0 5 2 8 0 11 1 11 2 0 0 0 3 >MV ∑od 1.jan. 9 9 0 1 0 2 5 9 10 8 2 0 16 8 3 3 0 5 2 8 0 11 1 11 2 0 0 0 3 RT 100 38 65 5 5 ST RB RB RB 100 100 100 81 44 22 18 20 81 49 37 34 10 0 0 0 10 0 0 0 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v januarju 2022 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in January 2022 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica Deskle Iskrba Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj Podr. UB RB RB UB UB UT UT UB RB UT UB UB UT UT SB SB SI % pod Cp Cmax 24 ur 100 58 94 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 32 16 6 42 33 40 21 20 40 27 35 31 44 33 12 14 19 63 33 14 75 63 81 46 35 77 65 56 66 75 62 26 30 31 Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v januarju 2022 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in January 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Deskle Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad Vrbanski plato MS Rakičan NG Grčna Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Podr. UB RB RB UB RB UB UB RB UT RB UT RI UB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 100 59 100 100 100 100 99 100 100 100 100 100 100 100 96 96 15 25 37 40 87 14 33 25 22 74 31 63 28 59 62 22 88 80 84 77 103 76 86 80 80 95 78 95 88 101 91 96 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 67 71 77 72 101 62 80 78 73 93 67 94 77 98 88 87 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v januarju 2022 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in January 2022 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor Podr CE bolnica Deskle Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MS Rakičan NG Grčna Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno UB RB UB UB UT UT RB UT UT UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 59 100 100 100 100 100 100 100 98 100 99 100 100 91 95 34 10 24 42 49 35 17 37 28 41 15 6 11 10 30 49 86 37 69 119 113 92 70 109 69 124 55 44 41 39 73 149 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 82 19 32 102 155 82 31 86 77 169 21 8 13 11 59 111 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v januarju 2022 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in January 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Deskle Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB RB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 59 100 89 100 100 99 100 100 100 100 100 100 100 4 3 2 2 4 2 6 4 3 3 3 5 3 2 25 6 6 8 34 5 48 34 22 6 8 11 8 72 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 4 3 6 13 3 17 11 8 5 5 6 3 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v januarju 2022 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in January 2022 MERILNA MREŽA/ Postaja/ Station MEASURNIG NETWORK Deskle Podr RB Mesec / Month %pod Cp 59 0,4 69 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,5 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v januarju 2022 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in January 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor Deskle LJ Center Medvode UB UT RB UT SB 92 92 55 98 56 3,4 2,5 2,3 3,0 3,1 3,8 2,6 1,0 4,0 8,7 Etil-benzen 0,8 1,0 0,2 0,8 1,1 M,p-ksilen o-ksilen 2,3 2,6 0,6 2,5 0,4 0,7 0,8 0,3 — 0,3 Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v januarju 2022 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2022 Figure 1. Mean PM10 pollution level in January 2022 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2022 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v januarju 2022 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in January 2022 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v januarju 2022 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in January 2022 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v januarju 2022 Figure 4. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in January 2022 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 5. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v januarju 2022 Figure 5. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in January 2022 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution (except ozone) in January has increased. In January the pollution level of PM10 increased at almost all monitoring sites in the continental Slovenia mostly because of temperature inversion. There were 16 exceedances of the limit daily concentration of PM10 in Murska Sobota Cankarjeva. The concentrations of PM2.5 were also high. NO2, NOx, SO2, CO and benzene pollution level were below the limit values at all stations. The station with highest concentrations nitrogen oxides was in the Maribor Tezno. Ozone in January was low and it is expected not to be problematic until April. 73 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JANUARJU 2022 Earthquakes in Slovenia in January 2022 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so januarja 2022 zapisali 194 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 48 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za štiri šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti eno uro). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je januarja 2022 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, januar 2022 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, January 2022 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, januar 2022 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, January 2022 Leto Mesec Dan Žariščni čas (UTC) Zemljepisna Zemljepisna širina dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje ura minuta °N °E km 2022 1 1 16 3 46,00 14,53 11 2022 1 1 21 45 46,15 13,96 15 2022 1 2 22 54 45,75 15,24 2 2022 1 7 10 27 46,45 16,25 2022 1 8 16 2 46,45 2022 1 8 16 8 2022 1 8 18 50 2022 1 10 17 2022 1 10 2022 1 2022 1 2022 EMS-98 MLV 1,3 Matena čutili 1,6 Jesenica čutili 0,4 Veliki Cerovec 9 1,3 Jastrebci 16,25 9 1,0 Jastrebci 46,45 16,26 10 1,6 Jastrebci 46,45 16,27 10 1,2 Jastrebci 46 45,46 14,42 9 1,0 Klana, Hrvaška 18 53 46,24 15,53 10 1,0 Bobovo pri Šmarju 11 6 32 45,46 14,43 11 1,7 Klana, Hrvaška 11 6 32 45,46 14,43 8 1,6 Klana, Hrvaška 1 11 7 39 45,90 14,58 4 1,2 Rogatec nad Želimljami 2022 1 12 7 42 45,45 14,41 8 1,1 Klana, Hrvaška 2022 1 12 15 58 45,46 14,42 12 1,3 Klana, Hrvaška 2022 1 13 7 40 45,46 14,42 11 1,5 Klana, Hrvaška 2022 1 13 7 47 45,46 14,41 9 1,1 Klana, Hrvaška 2022 1 13 13 22 45,64 15,54 8 1,3 Krupače, Hrvaška 2022 1 13 13 38 46,24 14,49 12 1,3 Zgornji Brnik 2022 1 14 2 13 45,95 14,65 12 čutili 1,5 Grosuplje 2022 1 14 18 25 46,01 14,53 13 čutili 1,2 2022 1 15 2 7 46,45 16,25 9 1,2 Jastrebci 2022 1 15 2 40 46,45 16,26 9 1,5 Jastrebci 2022 1 15 20 12 46,04 15,00 10 2,7 Spodnje Jelenje 2022 1 16 23 35 46,01 15,08 8 1,0 Ravne nad Šentrupertom 2022 1 17 2 13 45,46 14,43 11 1,0 Klana, Hrvaška 2022 1 17 6 20 45,46 14,42 12 1,5 Klana, Hrvaška 2022 1 17 6 29 45,46 14,42 10 1,4 Klana, Hrvaška 2022 1 17 9 8 45,46 14,42 12 1,5 Klana, Hrvaška 2022 1 17 11 42 46,03 15,00 8 1,0 Bistrica 2022 1 17 20 0 46,53 14,20 6 1,4 2022 1 18 6 27 45,95 15,05 9 2022 1 19 2 52 46,15 15,68 10 1,0 2022 1 20 14 30 45,46 14,42 11 1,2 Klana, Hrvaška 2022 1 22 19 19 45,45 14,42 13 1,2 Klana, Hrvaška 2022 1 22 22 27 45,77 15,09 6 čutili 0,8 Jurka vas 2022 1 23 5 47 45,45 14,41 15 čutili* 1,8 Klana, Hrvaška 2022 1 23 10 59 45,46 14,41 11 1,1 Klana, Hrvaška 2022 1 24 0 15 46,40 14,26 12 1,5 Podljubelj 75 IV IV–V čutili III 1,2 Ljubljana, Četrtna skupnost Rudnik Feistritz im Rosental (Bistrica v Rožu), Avstrija Trbinc Trnovec Desinićki, Hrvaška Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas (UTC) Zemljepisna Zemljepisna širina dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2022 1 24 5 23 45,67 14,38 16 III–IV 2,3 Juršče 2022 1 24 5 33 45,68 14,37 16 III–IV 2,2 Juršče 2022 1 24 5 37 45,68 14,38 14 1,1 Juršče 2022 1 24 22 0 46,02 15,10 14 2,3 Ježevec 2022 1 25 3 7 45,46 14,42 10 1,0 Klana, Hrvaška 2022 1 25 13 48 45,93 14,28 10 1,7 Verd 2022 1 25 17 10 46,49 15,10 13 1,6 2022 1 26 16 10 45,50 14,45 13 1,3 Klana, Hrvaška 2022 1 26 18 38 45,51 14,44 12 1,2 Klana, Hrvaška 2022 1 26 20 18 45,86 15,06 6 III 0,5 Golobinjek 2022 1 28 3 47 45,93 14,60 10 čutili 0,7 Udje 2022 1 30 0 57 46,14 15,78 14 čutili* 1,6 Svetojurski Vrh, Hrvaška 2022 1 30 6 49 46,14 15,78 13 1,5 Svetojurski Vrh, Hrvaška 2022 1 30 6 49 46,14 15,79 12 1,1 Svetojurski Vrh, Hrvaška IV IV Šmartno pri Slovenj Gradcu Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Januarja 2022 so prebivalci Slovenije čutili 17 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici ter enega bolj oddaljenega. Najmočnejši potres, z žariščem v Sloveniji, se je zgodil 15. januarja ob 20.12 po UTC (ob 21.12 po lokalnem času) v bližini Spodnjega Jelenja. Njegova magnituda je bila 2,7 in največja preliminarno ocenjena intenziteta IV−V EMS-98. Na ARSO smo prejeli 986 izpolnjenih vprašalnikov, v katerih so opazovalci iz krajev v bližini nadžarišča omenjali kratkotrajno tresenje tal, ki ga je spremljalo neprijetno, zamolklo bobnenje. Posamezni prebivalci Posočja so čutili tudi potres z žariščem v Italiji pri Tolmeču (Tolmezzo), ki se zgodil 5. 1. ob 20.01 po UTC (ob 21.01 po lokalnem času). Njegova lokalna magnituda je bila 2,4 (vir: INGV – Instituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia). 76 SVETOVNI POTRESI V JANUARJU 2022 World earthquakes in January 2022 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, januar 2022 Table 1. The world strongest earthquakes, January 2022 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 7. 1. 17.45 37,83 N 101,29 E 6,6 13 Jinchang, Kitajska 9. 1. 21.43 40,83 N 21,39 E 5,5 13 Florina, Grčija 11. 1. 1.07 35,23 N 31,94 E 6,6 21 11. 1. 11.35 52,34 N 167,76 W 6,8 20 pod morskim dnom, območje Aljaske 11. 1. 12.39 52,58 N 168,33 W 6,6 19 pod morskim dnom, območje Aljaske 17. 1. 11.40 34,92 N 63,59 E 5,3 14 28 Qadis, Afganistan 24. 1. 13.16 18,46 N 73,34 W 5,3 10 2 Anse-á-Veau, Haiti 29. 1. 2.46 29,53 S 176,75 W 6,5 10 3 pod morskim dnom, v bližini Cipra pod morskim dnom, otočje Kermadec Vir: USGS – U. S. Geological Survey V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v januarju 2022. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, januar 2022 Figure 1. The world strongest earthquakes, January 2022 77 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič V gorah je bilo sončno, doline pa je prekrivala megla in nizka oblačnost. 8. januar 2022; pogled z Uršlje gore